Z«. TbvI H V liuniian!,«fetrtrt. ZS oktobra (91? l>. ieio idHfe ^^^91^^ ^^^^H f3ć^K ^^^^^^1 ^^^^^H ^^^^^^^^^^^h ^^^^^B ^^^dB ^^^^h ^^^^^^^^^^1 ^H^B ^^^^^^^L ^^^^^^1 ^^^^^^^^ ^^^^^^1 ^^^^^i ^^^^^^^^^^1 ^^^^^IHI^^^^^^^K H^^^^l ^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^H .Slovenski Naroc:* veli a po josti ocic iei-» SKup:* apre K3O1 I ceo eto napre K 34* — ^etrMeta " " " "7-50 I ?a Ameriko in VSc đrUiie ieŽ€*e aa »resec w , ",V* | do ctj napre« "v 40.— V'r>ra§an em .j?ede inseratov se nsj pnioii za odgovor dopisnica ali znamka. 5pravnl£tvo fspoda . dveri-v~ ' vo Knaflova mlica «t. $, telefon 41. SS. iskaia VS44 4an Lvaćar Utne^si fldldne m ^rai^i*«* inserati se rarun?) > 70 ^omilje te n prost«* i m sic.fr: 1 ran viso-i. ief 63 mm *frok prostor: enkrat po S viri., d.akrat r>o 7 vtii., trikrat po 'i v. Poslano ve™iK prostor) li ^ui-, ^rte m zaii ale (e.iutf iiroston 10 vuv Pri većjih insercijah oo do^o/orj. Novi naroćniki naj pošljejo airočiiun vedio ^" it* nakamici. ~^SB N* sanj pisinene aarocbe ore* pjilatve ikatrji se ne rooreiao aUAttor oiirai. , Narodaa tiliarna" telefon st SS. . MovensKs Narod* vćt.u v fi|ai)l|ani dostavljen na Jon ali če se hodi poii; . c«io !eto ciipre -\ 28*— I četrt leta „ . , 7'— oq\ leti . 14*— I na mesec ,, m 2'30 PasainarTis Stat/lika valja 12 yinar]ev JuurS! ria' se frariKirajo. v »»ritličr* >ev<> . loiefoa 4t. 34. ft?striisko-nsniška afgazlva prati Italiji Italijani vrženi na širini 30 kilometrcv. Dunaj, 24. oktobra. (Kor. urad.) Po odpravljenem dnevnem redu v so-sposki zbornici je izjavil predsednik knez \Vindischgriitz: Imam čast in srečnega se štejem. da morem visoki zbornici poročati, kar bo gotovo vzbudilo splošen najprijet-nejsi interes, ako že na prej povem. da se glasi podpis na poročilu: general ba-ron \Va 1 d s t a 11 e n: Danes zjutraj so pričele avstro-osrsLe in nemške čete ob sorcnji Soči oienzivo. (Živahno odobravanje.) Operacija peteka ugodno, kolikor |e coslei došlo poroci). Na več krajih so zavzete prve sovražne črte in pripelianih je do-slej okoli 6000 vjetnikov. (Viharno tra-jaioče odobravanje in ploskanje.) S prisiaim patriotićnim navdušenjem je zbornica sprejela to poročilo in jaz imam dodati le še to: Bog blagoslovi naše zastave tuđi nadalje in jih vodi do zrnate preti temu sovražniku. (Novo viharno odobravanje in ploskanje.) NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 24. oktobra. '.Kor. urad.) 1 talijansko bojišče. Na ćeli jugozapadni fronti se je bojno delovanie močno ciačilo. Pri Bovcu, Tolminu in na scvernem delu Banjske visoke pla-nuie sta avstro - ogrska in neniska in-fanteriia po tnosočni artiljerijski pripravi vdrli v italiianske crte. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin. 24. otobra. (Kor. urad.) Bojno delovanie na Tirolskem. Ko- roškem in ob Soči je znatno oživelo. Nemška artiljerija je posegla v boj. Nemška in avstro-ogrska infanterija je vzela danes zjutraj pri Bovcu, Tolmuiu in na severnem delu Banjske visoke planote najsprednejše italijanske pozi- cilc. NAŠE VECERNO POROClLO. Dunaj, 24. oktobra. (Kor. urad.) Operacije ob Soči ugodno na-predujcjo. Zavezniške čete so vrgle sovražnika na fronti, široki 30 km, iz njegove prve pozicije. Vjeli smo ne-kaj tisoč mož in vplenili btevilne topove. NEMSKO VECERNO PORCCd O. Berofin, 24. oktobra. (Kor. urad.) Na italijanski fronti je potekala skupna napadalna operacija, kakor namerava-no. Dolej je naznanjenih par tisoč vjetnikov. Dalje časa že pričakovano porobilo o ofenzivi naše in nemške arraade proti Italiji je došlo snoči. Kratko naznanjajo po-ročila pričetek krepke ofenzive proti itali-janskemu so vraže iku in beležijo že uspe-he. Na Bovškem, na Tolminskem in na banjski visoki planoti so pričele ofenzivne operacije in po teka jo ugodno, ćetverozve-za je napovedovala že tedne in tedne svojo ogromno ofenzivo na jugozapadnem boji-šču, ali ni je mogla pričeti, pać pa je zagrabila za orožje armada avstro - ogrrska s pomočjo nemške in navalila na Italijane. Ob enajski soški bitki bo napovedovali italijanski vojskovodje prav gotovo prebitje avstro - ogrske fronte in zavzetje Trsta pa nišo nić opravili- Izgube bo imeli ogromne, da se še sedaj nišo popravili in nišo mogli pričeti Z novimi napadi. Klicali so na pomoć Francoze in Angleže, ki so se odzvafi klicu in pošiljali municijo in čete, ali njihova stvar ob Soči le ni mogla dozoreti do nove ofenzive. Sedaj so napadeni in v so-ških bitkah preizkušeni branitelji s svezo svojo in zavezniško pomočjo so planili na dan in navalili na nje. Iz enajste SOŠke bitke, o kateri so trdili italijanski izveden-ci, da je bila oajsilnejša v vsej sedanji sve-tovni vojni, je VFklila napadalna sila. kate-ro že čutijo Italijani in katero bodo Ćutili v vedno većji meri, kajti pri6ete operacije ro velikopotezne in zasnovane tako. da ni dvoma, da dovedejo Italijane v katastrofo. Občuđovanja je vredha naša armada, da je vztrajala toliko časa na težkem terenu, kateremu ni enakega na nobenem đrugem bojišču, sedaj pa, ko jo je sovražnik sma-tral za izčrpano in onemoglo, je priđrvela na dan ob zavezniški pomoći in tira itali-janskega sovražnika z naše zemlje. Po na- ši slovenski goriSki zemlji teče kri, znova bo napojena s krv^o Soča in mrličev bodo polna goriška tla. Z veliko napetostjo sledi vt-s svt't novim bojom ob Soči, ki imajo pregnati sovražnika z zasedene zemlje in monia odločiti vojno; posebno pa se naš slovenski narod obraća proti Goriški, pri-Cakujoč, da bo sovražnik vržen daleč proč od naših tal in doživi poraz, od katorega no okreva nikdar več. Iz vojnoporočevalskega stana 24. oktobra: Včeraj je oživelo kljub deževnemu j vremenu na bojni fronti generalnega pol-* | kovmku Boroevića bojno delovanje v znat-I r.\ meri. Na največ krajih frontnih črt je prišlo do motiinega napadu sličnega ognja. Na severrem delu banjske visoke planote, pri Tolminu in dalje proti severozapadu v bovški kotiini so jurišale avstro - ogrske in nemske čete po moćni in učinkoviti artiljerijski pripravi proti zapadu, so vdrte v črte i Itaiijanov in se pofastile njihovih pozicij. Tuđi letaJsko delovsnje je bilo na tem od-seku včeraj izredno živahno. Pri Tolminu, p-i Gorici in nad Grmado je bil sestreljen po eden scvraini letatski aparat. Na juž-nem Tirolskem so bili zavrnjeni italijanski patruljski napadi na Ccstabello. Po artiljerijski pripravi so izvršile naše čete na hri-bu Piano sunek, ki nam je dal nekaj vjetnikov. Iz vojaškega razmotrivanja 24. oktobra ; Na jugozapadni fronti so prešle včeraj avstro - oerske divizije ramo ob rami z nemškimi četami k napadu. Prvi sunek se j»j pričel s prostorov na Bovškem in Tolminskem in banjski visoki planoti. Infan-terijski napad je bil pripravljen z večur-nim na najvišji učinek stopnjevanim ognjem številnih avstro - ogrskih in nemskib baterij. Najsprednejši sovražni jarki so bili izpremenjeni v rupe in tako je bila na5i infanteriji pot zravnana. Ko je prišlo do infanterijskega juriša, je poskusil sovražnik držati položaj z jako močnimi fV zervami; dobro izvedeni zaporni ogenj je decimiral na pomoč prinitele. S krasnim jurišanjem so vzele čete najsprednejšo ita-lijansko odbijalno zono, V enajstih krvavih odbijalnih TjTtkah je imela naša vrla infanterija pretrpeti nadčloveško trpljenje; %se-daj jej je končno dana prilika, da se resi s svežimi napadi ogromne napetosti, ki jo je obremenjevala. Uspeh prvega dne odgo-varja ciljem, ki jih je vodstvo postavilo četam. Nemške četp na italijanski fronti omenja Cadorna prvikrat. v včeraj priobčenem italijanskem \iradpfm poročilu z dne 23. t. m., in sirer navaja napad avstro - ogrp.kih iri netnških č*^t na hrib Piano na Tirolskem in omenja nemško letalo pri Orsrarjii. Lugano, 24. oktobra. Italijanski listi pouiarjajo, da Cadornovo dnevno poročilo prvikrat. v tej vojni omenja navzočno^t nemških čet, na italijanski fronti. Ni mo-goče še spoznati, kako velika je pomoć, ki so jo dali Nemci svojim zaveznikom. Cadorna pa je pripravljen in dežela t.ndi. Listi rr.islijo. da n*3 gre za strategiČni am-pak za politični cilj v napačni nadi, da bi se izvršil pritisk na italijansko prebi-valstvo. Itatijanske slutnje. Lugano. 23. oktobra. »Idea Nazionale« in drugi italijanski listi so prinf sli zadnje dni domnevanja o mogoči skorajšnji dva-najsti soški bitki, navajajoč pokvarjene ri-tax*v iz avstrijskih in ogrskih listov. Zajedno so namigavali tuđi na morebitno av-stro - ogrsko ofenzivo na južnem Tirolskem. ^Popolo d' Italia« je tolažil občin-stvo. češ. da se ni ničesar bati, opisujoč žaloptne razmere v avstro - ogrski armadi, da v njej divja lakota in upor, kar abso-lutno izkljućuje možnost. da bi Avstro-Ogrska podvzrla ofenzivo proti Italiji. Tuđi da je izkljućena nemška pomoć, ker da je DPmška armada izčrpana. — To bo ne-prijftno razočarano ttalijansko občinstvo, ko izve o pričeti ofenzivi z naše strani in o sijajnih usprhih prvih bojnih oroćajo. da se sam Cadorna trudi, da bi vplival poTn:rjev?Jno na razočarano italijansko oočinstvo. zlasti kfr so prfhajale v liste vesti, kakor na pri-mer >Serolova«, da ogenj avstro - oerskih in nemšKih baterij traja od Tolmina do Krasa od 21. oktobra z ogromno Ijutostjo. Cesar na južnem Tirolskem. Trident, 23. oktobra. (Kor. urad.) Te dneve se je končala vojna z minami, ki je trajala več tednov v skalah hriba Siefa. Cesar je obiskal te junake ter nekemu 19 let staremu saperskemu oficirju. ki je bil dan in noč v predorih in je na to razstre-lil skalo, čez katero bi bili mogli Italijani vdreti v našo pozicijo, in uničil sistem min. pripel na prsi red železne krone. Zve-čer je bil r-esar v Bolcanu. Ameriške čete za italijansko fronto. London. 24. oktobra. Ameri&ki vojaki se porabijo v glavnem na italijanskem bo-jišču. Bitka na zapadu. NhM^KO URADNO POROClLO. Zapadno bojišće. Skupina ^ i m. I«' uprehta. Na Flandrskcm so naše ćute s protinapadom sovražnika po tisni le skoraj popotnoma iz pasov, ki jih ie itne še zasedene ob ji:žnem robu Houihoulstskega i:ozda. Vjeti so ostali v naših rokah. Na bojišču od DraaibanUa do Zandvoorda se je ogenj popoldne zo-< pet moćno ojačil. Novih napadov ni bilo. — Skupina n e m >. k c ^ a prc-s t o 1 o n as 1 e d n i k a. Francozi so pričeti včeraj v dveh oddulkih velik napad ob Cheminu des Dames od nižave Aiilette severno od Vauxailiona do vi-s('ke planote sevenio od Paissvja i {25 km). Boji. ki so se razvili dopolduo lažno oti kanala Oise-Aisne, so dovedli do težke izmene polne borbe med Ail'et-to in višinami pri Ostelu. Sovražnik, ki je rano ziutraj napade! na*.e v šestdnev-nem siincai ognju raz^eiune črte, je na-šel stlen odpor ter zaradi težkih iz£ub ni mogei naprej. Sele poznejšenm šunku novih francuskih si i z zapada proti A: lemu udu, z tuga na Chavignon, izvršene-rau po novi pripravi :n podprteniu od a>teviinih oklopnih avtomobHov, se je posrećilo vdreti v naše pozicije ter pro-dreti do ten vaši. Vsled tega nismo mo-rH več držati vmes ležečih poziciji. Pri utnikanju čet iz v fronti žilavo branjenih trt smo morali razstreliti tuđi spreJai stojeće baterije ter jih prepustili sovrsž-ntku. Francozi so močno pritiskali za nami. naše rezerve pa so ustavile sovražni sunek južno od PInona. pri Vau-dessonu in pri Chavignonu, za kateri se je vršil sllen boj. Nadalje nasprotnik ni fKOgel prodirati. Istočasno na visoki pla-lioti na obeh straneh pristave La Roy-ere (južno od Fifaina) započeti napadi več franeoskih divizij so se ponesrečili kljub večkratnim navalom s kar na.iveč-jimi izgubami. Zvečer je nastopil sovražnik po večurnem bobnajočem ognju med Brayejcm in Aiilcfom za boj. Dva-krat so tam njegove čete glokobo raz-poredene naskočile. V obrambnem og-liaj in mestoma v Ijutem bližinskem boju se je na tej fronti sunek Francozov popolnoma zlomil. V krajevnih bojih se je nadalievala bitka F:!o^oko v noć; do sedaj ni zopet oživela. Naše čete so se borile junaško. Na vzhodnem bresu ,V»ose so se odigrali čez dan jugozapadno od Beaumonta boji v jarkih. NEMSKO VECFRNO POROClLO. Na Flandrskcm moćen strelskiboj. ObChemin des Dames slabotno sovrazno p r t i 1 j e r i j. delovanje. Francozi nišo n a d a 1 i c v a i i svojega napada. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 23. oktobra popolđne. Po več-dnevni artiljerijski pripravi so naše čete daces ob 5. in 15 minut zjutraj napađle močne nemške pozicije v okolici Alleman-ta in Malmaisona. Na ćeli napadalni fronti pmo napredovali. Vjeli smo mnogo sovraž-nikov. Severozapadno od Reimpa precej živahno artiljerijsko delovanje. Cez no^ je izvrsMl povražnik tri Denadne napade na manjše naše postojanke zapadno od Ber-mericourta in vzhodno od Neuvilla, a ni dosege! nobenega uspeha. V Argonih se nam je posrećilo vđreti ▼ nemške jarke v gozdu Cheppv. prizadejati sovražniku izgube in pripeljati vjete nazaj. Na desnem bregu Moae se je v pokrajini severno od visine 344 stopnjeval artiljerijski boj proti koncu no^i do velike sile. 23. oktobra zveče r. Napad, kl smo ga izvršili đopoldne pri Moulin Laf-faux južno od Laona, se je razvil za nas zelo ugodno. Polastili smo se vseh. visinskih hrbtov, prodrli preko njih in zasedli nasproti ležeča pobo<5ja. Na napadalni fronti 8 km smo vđrli 3 km globoko ter pmo zasedli fort Malmaison, ki smo ga ta-feoj zametkom napada zavzeli, ter vas! AIlemant. Les Vallons in. Chavignon, preko katerih smo prodrli. Zasedeno imamo sotesko Chavignon in laonska ravnina leži pred nami. Vjeli smo 3000 mož in vplenili 19 topov. Boj se nadaljuje. 23. oktobra ponoCi. Severno od Atene se je razvfl napad, s katerim smo zjutraj pričeli pod izređno sijajnimi pogo-ji. Kljun megli in dežju po naše čete si-jajno napadle strašne sovražnikove naprave, ki so jih branile najboljše nemške čete in ki jih je podpirala močna artiljerija. V prve^ zamahu bo vzeli naši vojakl crto, ki jo mejita kamnoloma Tracy in Bohery. Kmalu nato smo zavzeli fort Malmaison. V nada!njem šunku so se naše čete zopet izborno izkazale. Vrgle so sovražnika iz kamno'omov pri Montparnassu. Na našem levem krilu smo enako uspešno napredovali. Vaši AIlemant in Vauđesson sta v naši posesti, na desni pa so naše čete pre-stavile svojo crto do obvladajočih višin Pargnv in Filain. \r sredini pa so naše čete potisnile sveže sovražne rezerve nazaj ter se po trdem boju polastile vaši Chatignon. Na tej točki smo napredovali 3", km. Sovražnik je imel ta bojni dan in vsled artiljerijske priprave velike izgube. Do sedaj smo našteli 7500 vjetih. Med velikanskim vpl^njenim materijalom je 25 težkih. in poljskih topov. Z csteliii bojišc. NAŠE URADNO POROCLLO. Vzhcr.lno bojišće. V ofcniočju naših čet njčesar novega, Albanija. Južno od Berata !n na obeh str2r.eh reke Devoll so se boje vale naše varstvene čete z uspehom. — Šef generalnega štaba. NEJKŠKG URADNO POROClLO. Vzhodno bcjioće. Med Rišktm zali-vom in Dvino smo umaKnili v neči na 22. oktober nemoteni cd sovražnika naše na široki fronti pred glavno pozicijo dateč naprej postavljene varstveise čete, Ki so Fusom v uspešnili bitkah od početka septembra setn zabranjcvale vpo-• Dojiana, kjsr smo zavrmii šunke An-gležev. — v. LudenJorff. NEMSKO VECERNO POROČILO. Na vzhodu ničesar po- membnega. šef ruskega generalnega štaba Dukonin, ki je prišel na tajno sejo pred parlamenta, se je izrazil napram nekemu poročevalcu. da ima izkrcanje Nemcev na polotoku Verder najbrže na-mon šoititi od sovražnika zasedene otoke. Dukonin je mnenja. da do pomladi ni pri-Cakovati na fronti na kopnem nobene res-ne operacije. Z e p e 1 i n i so bombardirali obal ob Riškem zalivu in finsko obal. Listi poroča-jo iz Haparande, da je konferenca vzhod-nomorskega brodovja sklenila zahtevati od vseruskega sovjeta v Petrogradu in cen-tralnega komiteja brodovja, đa se Keren-skij takoj odstrani, češ, da njegova »sramotna politična agitacija uničuje đelo revolucije.« Zborovanje je izreklo v dnevnem povelju svoje ogorčenje nad Kerenskim. Posta Hladnik ptoli grofu Barbotu. V svojem govoru v državnem zboru 23. t. m. je polemiziral poslanec Hladnik tuđi z srofom Barbotom, »starim Kranjcem«, ki nam je očital, da imamo itak že vsega dovolj. Poslanec Hladnik ic izvajal: Gospod grof Barbo je tr-dil. da imamo na prirrer mi Slovenci na Kranjskem pravi raj, Nemci pa viče. će ne pravi pekel. Temu nasproti pa moram izpovcdati to-le: Na Kraniskem so našteli 27.000 Nemcev po občevalnem jeziku (ne pa po materinem jeziku) in 490.000 Slovencev. In vendar imajo Nemci dve čisto remški polni gimnaziji, eno nemško realko, eno nemško me-šcansko solo, ki je v okraju, v katerem ni morebiti niti 20 Nemcev. Občine v tem okraju morajo vzdrževati to solo, za katero je nemško misleći bogataš dal poslopje s r>og:ojem, da za vedno ostane nemška. — Grof Barbo je tuđi trdil. da imajo Slovenci obrtno solo, Nemci pa ne. Ali je gospod grof pozabil, da ob-stoji v Kočevju že okrog 40 let obrtna šolu. med tem ko se je slovenska obrtna šola v Ljubljani veliko pozneje ustanovila. Tuđi solo za invalide se je preje ustanovilo v Kočevju nego v Ljubljani. Velcmožnost nemškega narodnega sveta se tuđi spozna iz tega. da je na Kranjskem. ki ima 95 odstotkov Slovencev in 5 odstotkov Nemcev. deželni predsednik Nemec, deželni sodni predsednik, fi-nanćni prokurator, sta tuđi Nemca. Tuđi finančni ravnatelj ni Slovence. Eden deželnih šolskih nadzornikov je stro-; Nemec. Većina okrajnih glavarjev je nemškega mišljenja. Z nižjimi uradniki tako oblastno ravnajo, da je na primer uradnikom pri deželni sodniji prepove- dano slovensko se pozdravljati. In groi Barbo se drzne govoriti o zatiranju in preziranju Nemcev! Slovenci bi bili veseli, ako bi imeli tište pravice kakor Nemci. No morem govoriti o razmerah na Koroškeni. 120.000 Slovencev ima eno samo slovensko ljudsko solo. Ali ni sramota za Nemce, ki hočejo biti kultur-| ni narod, da Slovence, ki so prvotni pre-| bivalci na Koroškem, tako preganjajo in ! zatiraio! Ćelo zapirali so Slovence, ki so pri blagajni na kolodvoru v Celovcu zahtevali vozni list v slovenskem jeziku. Po olBsovaĐju o !3udgefD9ni provizorija. Većino, ki je v torek odobrila štiri-mesećni zaćasni proračun, so tvorili, kakor smo že povdarjali, nemški nacijo-nalci, kršćanski socijalci, 2 Italijana, 2 2ida, 5 Romunov, 4 Wassilkovi ljudje in ! — Poljski klub. V Poljskem klubu so : bili zmagali oportunistićni elementi in konservati\xi, tkzv. demokrati ter socijalni demokrati so v klubovi seji s 24 proti 13 glasovom izsilili sklep, da glasuje Kolo Polskie za vlado. Toda na-vzlic vsemu pritisku nišo mogli ohra-niti klubove discipline. Pri glasovanju i je bivši minister Dlugosz ostentativno zapustil zbornično dvorano, 4 njegovi pristaši »ludovci« pa so ravno tako ostentativno glasovali proti vladi ter so resili čast poljskega imena. Ukrajinci utemeljujeio svojo taktiko — da so se namreč v zadnjem hipu od- j stianili — takisto z oportunističnimi razlogi. Pravijo da jim je vlada svečano obljubila razne gospodarske odredbe za vzhodno Galicijo, kakor n. pr. izdat-ne kredite za obnovitev dežele, izpla-ćiio rekvizicij. odškodnino nedolžno preganjanim in njihovim rodbinam, dobrohotno ravnanje z ukrajinskim ljudstvom itd. Ukrajinci pravijo dalje, da bi bila utegnila priti ćelo kriza nad parlament, ako bi bil proračun padel, a ukrajinski narod danes bolj nego kedaj po-prej potrebuie to parlamentarno tribu-no, dostavljajo pa, da ostane nedotak-njeno principijelno stališče ukrajinskih govoruikov v tej debati z ozirom na visoke cilje. katerim ostaja zvesto vse ukrajinski ljudstvo. O Poljakih so računi pač sklenjeni. Njihovo postopanje je naravnost vzorni primer naglavnega greha proti narodni ideji in moralične škode, ki so jo po-vzročili svoji stvari, ne odtehtajo nobe-ni milijoni. Klavrno je tuđi ravnanje Ukrajin-cev. Njihovi govorniki so v zbornici na-povedali vladi kot nasprotnici ukrajinskoga naroda najostrejši boj. ko pa se je boj pričel, so pobegnili z bojišča — pravi politični dezerterji. Za kulisami so Ukrajinci že,dolgo barantali z vlado; vršila se je prava minuendo licitacija, scaviji so najpreje zelo visokoleteče za-rtteve, hoteli so jamstvo, da noben Ukrajince ne priđe pod Poljake, zadovoljili so se potem z razdelitvijo Galicije, ustavili se nekaj časa pri akciji za obnovitev dežele, k tretjemu in zadnjemu pa so se prodali za gole obljube. Tako delajo Ie ljudje, ki smatrajo program osamosvojitve svojega naroda le kot sredstvo političnesa mešetarstva. To je opasno priznanje Ukrajinci so si škodili tuđi na svoji parlamentarni velja-vi. ker mora njihovo postopanje izzvati nezaupanie vseh strank, ki prihaiajo ž njimi v dotiko. Ako primerjamo razmerje glasov (227:170), vidimo, da tuđi nemški socijalni demokrati nišo v polnem obsegu storili svoje dolžnosti. Njihov strankin zbor. ki zboruie te dni na Dunaju, je si-cer proglasit, da morajo socijalno-demo-Kratični poslanci brezpogojno glasovati proti vsakemu proračunu — toda vsi socijalnodemokratični poslanci le nišo ubogali. Precej jih je bilo »zadržanih«. Kakor en mož sta glasovala proti proračunskemu provizoriju Jugoslovan-ski klub in Cesky Svaz. Jugoslovanski poslanci so bili vsi navzoči ražen štirih: dr. Cingrija je bolan in se nahaja v ne-kem zagrebškem sanatoriju don Bian-kini je tuđi Že delj/časa bolehen, dr. Iv-čevič ie kot Dredsednik dalm. deželne^a auan 2. .SLUVtNSKI NAKODV aiic i5. •ktobra i»l? 2^5 sio. odbora nujno zadržan. Vsi ti trije so se pravočasno in zadostno upravičili. Brez opravieila pa je izostal poslanec dr. B a -1 j a k, kar je treba z obžalovanjenm pribiti. V sedanjih resnih ćasih bi moral biti vsak pogrešek proti klubovi disciplini izključen. V seji ministrskega sveta, ki se je vršila po glasovanju, se je razpravljalo o važnih zadevah. Poročajo nam z Du-naja, da je pričakovati morda še prav zanimiva presenećen ja, Duna], 24. oktobra. Cesar je pode-lil ministrskemu predsedniku v znak po-sebnega priznanja veliki križ reda sv. Štefana. Dunai, 24. oktobra. Ministrski pred-sednik Seidler je sprejel danes opoldne nemške poslance drja \Valdnerja, drja Svlvestra, barona Pantza in drja Oiner-ja ttT je sporoćil po eesarjevem naro-čilu nemškim strankam najtoplejšo za-iivalo za lojalno in patrijotično odobritev proračunskega provizorija ter vojnih kreditov. Dunaj, 24. oktobra. Danes zvečer se je vršila pri ministrskemu predsedniku politična soareja, h kateri so bili povab-ljeni zastopniki vseh državnozborskih klubov. Povabljena zastopnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in dr. Lagi-nja se soareje ništa udeležila. Tuđi Ce-hi se nišo odzvali povabilu ministrskega predsednika. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji proračunskoga odseka se je razvila daljša debata o predlosu posi. Krafta, da naj zu-nanji mioister jn*of Czernin priđe v odsek poročat o političnem položaju. Nemci so proti. Posl. Korošec je pređlagal, da naj se povabi tuđi skupnega finančnega ministra, da bo dal pojasnila o razmerah v Bosni in Hercegovini. Sklenjeco je bilo, da se naj vrši glasovanje o Kraftovem in Koroščevtm predloži v petek. ZANIMIVE INTERPELACIJE. i^. Dunaj, 22. oktobra. Od strani Jugoslovanskega kluba bodo vložene obšir-dp, z mnogimi konkretnimi slupaju podprte interpelacije proti strašnim krivicam, ki jih trpi naše slovensko ljudstvo v evakuiranih krajih in v vojnem ozemlju. kako ^o jim vse blago ^rekvirirali« in pobrali in nič plaćali, kako se zdaj ubogi begunci potika-jo v ozadju kakor vsiljivi nadležneži. dasi imajo do države ogromnih opravičenin za-htev. Dalje bodo interpelacije proti pritr-govanju ali ćelo odrekanju begunskih podpor in rojaških vzdrževal-n i h prispevkov. Interpelacije bodo podprte z tnnogimi dokazi. ćeški poslane i vložijo interpelacijo proti najnovejši praksi na ogrskih poštah, ki ne odpošiljajo pišem v: Pressburg. Komom, Steinamanger, Stuhlweissenburg, Fiinfkirchen, ako ni poleg madžarskega prevoda. — še lepša pa je ta. da ne pošlje-jo več niti poštnih nakaznie na sNarodne Novine« ali n. pr. »Slovenski Narod« — Ljubljana, ako ni podan madžarski p r e v o d fista. Iz nemško - nacijonalnega tabora. Dunaj, 22. oktobra. Nemškonacijonal-no zastopstvo v poslanski zbornici bode sestavljeno v bodoće iz 6 raznih smeri, in sicer nemške agrarne stranke, nacijonalne, nemškoradikalne in treh malih skupin sudetskih poslancev, nemškega centra in delavske stranke. V bodoće bodo te skupine delovale posamezno in se shajale samo k skupnim zastopniškim sejam. — Iz sudetskih dežel izvotjeni nemški poslanci bodo tvorili nestrankarsko udruženje. Dose-danji rezultat začasnega udruženja je stvoritev nemškonacijonalnega sudetskega udruženja 13 poslancev. Razven tega se napravi sudetska zveza iz Nemcev s Ce-škega, nemških agrarcev iz sudetskih dežel, nemških radikalcev in nemške delavske stranke. — Dr. Waldner Trna nalogo, povabiti načelnike strank in skupin na skupno posvetovanje, da se ustvari zopet -enotna zveza v zastopstvo nemškonacijo-nalnih interesov. Za načelnika nemškona-cijonalne stranke je izvoljen dr. S7lvester. Diference v češkem socijatnodemokratič- nem klubu. Dunaj, 24. oktobra. FodpredsedniK će- škega socijalno demokratićnega kluba posl. Nemec je odstopil. Posl. Nemee je bil preje načelnik kluba, ker pa pripada oportuni-stični struji, je bil za načelnika izvoljen posl. Habermann, Nemec pa za njegovega namestnika. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 23. oktobra. Na dnevnem redu ogrske poštanske j zbornice svoji indemniteta za čas od začetka novembra 1917 do konca februarja 1918. Ministrski predsednik dr. Wekerle izjavi, da bo v dveh do treh tednih predloži! zbornici predlogo o volilni pravici. Pozneje priđe na vrsto tuđi reforma uprave. Nato izjavi, da je dobil pred prevzetjem vlade od vseh merodajnih krogov in tuđi od najviš-jega mesta izjavo, da se ne bodo podpiraia nikakršna stremljenja, ki bi imela namen kršiti integriteto ogrske države. Tuđi av-strijska vlada je slovesno izjavila, da bo delovala proti takim stremljenjem. Ogrska vlada je šia tozadevno še delj ter je predlagala avstrijski vladi, da naj se avstrijsko kazensko pravo razširi tako, da se kaznu-jejo tuđi taki delikti, ki streme za kršenjem teritorijalne integritete Ogrske. Ta predlog je avstrijska vlada radevolje spre-jela in so preddela ie v teku. Tuđi i*? 3tor-jeno vse. da tako stremljenje poseže iz Avstrije na Ogrsko. Pravil je nato, da so baje draginjske razmere na Ogrskem iste, kakor v Avstriji. — Poslanec grof Tisza se izreče proti predalekosežni volilni pravici, če%. da bi imeta taka vol-lna pravca, kf b: dala nemadžarskim narodo-n već pravice, za posledico razkroj Ogrske. Razne vojne vesti. KONFERENCA O ENTENTNIH VOJNIH CILJIH. London, 24. oktobra. Glasom poročila »Morning Post« se bo v kratkem vršila v Londonu ententna konferenca o vojnih cilj ih. • IZ RUSKEGA PREDPARLAMENTA. Po vojnem ministru j« govoril v ru-skem predparlamentu mornariški mtntster Verderevski, ki je izvajal: V ospredju pozornosti stoji sedaj Riski zaliv in vsled tega vzhodnomorsko brodovje, kateremu mora Rusija zagotoviti vse vire in tehnićne pripomoćke, da more uspe* no izpolniti svojo dolinost. Treba je torej delavcem za-bičati potrebo, da dan in noć delajo, da spomiadi ne borno stali na bojišcu slabot-nejsi, kakor sedaj. Admiral je govoril nato o sedanjih odnošajih med častniki in mo-štvom ter konstatira!, da so odnoiaji v Re-valu normalni, v Helsmgforsu pa zeio napeti in da je tam prtšlo do bratomornega boja. Govoreć o disciplini je rekel admiral, da je ime! razgovore z zastopniki posadk, katertm je priporoćal, da naj se zadeva v dobrem resi, kar so porr.orščaki z odobravanjem sprejeli. NOV FRANCOSKI ZUNANJi MINISTER. Lugano. ~i. oktobra. (Kor. urad.) Glasom pariških poroci I milanskih listov je bil R i b o t kot franeoski zunanji mintster nademeščen z Barthouom. ITALIJANSKI PARLAMENT. ltalijanska ni inifc trska kriza traja. >Avanti^ naznanja. da je večina zbornič-nih skupin sklenila, glasovati proti Boselli-ju in zahtevati kabinet Nitti - Orlando-Sonniao. — Splošno senzacijo je vzbudil prifctop »osvojitelia Gorice« generala M» razzija k novi skupini v parlamentu. Izja-vil je, da kot vojak in pristaš vojne daje prednost civilni oblasti, kucero za>t^;.>ct nova skupina. Ost je naperjena proti Ca-Jorni. Ogorčenje na Norveškem proti Nemčiji. Ogorčenje proti Nemčiji na Norveškom vedno bolj narašča, odkar se je izve-delo iz poročil ocividcev. da so nemške križarke obstreljevale re^ilne čolne t.»T uoMe tuđi več žena. Po^imio je pri peto-pitvi konvoaja 250 oseb, med njimi 'J0 Nor-vežanov. časopisi hujskajo proti Nemčiji. Obtožba kabineta Lambros. Atene, Ii2. oktobra. Obtoženi so ministri Knallvs, i^kuludis. Dragumis, Gunaris, general Jannakitsas, Mibailidakls in Ka-zakos. ObtožLa dolži člane kabineta Lambros, da so si prilastiii moč brez poobla-stila naroda, da so se udelefili zarote kralja in Outenianisa proti demokratičnomu režimu in provzročili državljansko vojno tor da so dali usmrtiti neko franeosko ; pat ruljo. j Angleško - nizozemska napetost. V aizoztinski zbornici je povedal zu-r.anji minister, da je Anglija zahtevala. da Nizozemska popolnoma ustavi prevoz kre-merjaka v Belgijo, sicer se ji zapro vsi angieški kabli. Proti temu pritisku je vlada energično, a brezuspešno nastopUa. Nizozemska vlada je mnenja. a rezultate Seidlerjcvega eksperimentiranja. Pa naj priđe Silva - Tarouca ali kdorkoli« toliko je jasno, da je danes Ie še malo za-vidanja vreden „PJatzhalter , ki opravlja svojo izredno tezko nalogo. kakor rna in more in kakor mu je po razmerah — do-voljeno. In to je bore, bore malo. O S e b n o mu gotovo ne smemo pod-ti ka ti nikakih zlih namenov, nikakih zlovoljnih kovarstev proti nam, cehom in\ Ukrajincem, narobe, priznati mu moramo, da je osebno vseskozi po6ten človek. ki bi silno rad izvlekel državni voz iz blata, v> katerem je obtičal že davno pred njim} Toda ultra posse nemo tenetur! On res ne more za to, ako je ta voz pregloboko v luži in ako mu nočejo "*li ne morejo dovoliti sredstev za zadostno pri-prego. Priznavamo torej povsem lojalno v»e take težave, v katerih se dr. Seidler politično obrabija. moramo pa reci, da je po-kazal zadnje čaše strasno naivnost v pre-sojevanju pariamentarnega položaja in po-polno nesposobnost v vodstvu pogajanj med strankami. Na Nemce je računat, kakor da jih nosi vedno v žepu seboj. a poleg njih se je vrgel v glavnem na Poljake. Za silo je koketovat tudt ie z Romunci in Ukrajinci, kjer bi mogel pridobiti Ie 10 glasov, — a Jugoslovanov se je bal, kakor hudič križa. Spomnil se jih je iele pot^rn, ko je neštetokrat konferiral z vsemi drugi-mi strankami, zato se je pa tudt zgodilo to sele potem, ko je Jugoslovanski klub ne-preklieno že doloćil svoje stat i sce. Ministrski predsednik je menda mislil. da bo z Jugoslovani lahko zbornico pometal. Zastopniki jugoslovanskega naroda so dokazali, da so resni politiki, ki danes bolj ko kdaj prej izključujejo tisto grdo kramar-stvo, ki zdaj tako cvete, izključujejo zloglasni iuogo di traffico« in hočejo, naj se vendar enkrat začne korenito pometati vse smeti iz naše domaće politike, da se morda Ie ustvarijo zdravi ir trdni temelji za ob-stoj države. To hočejo jugoslovanski zastopniki in biio bi v eminentnem interesu države, ako bi odgovorni činitelji konećno uvideli neobhodno potrebo, da te prične to bolno telo zdraviti z zdravniiko znan ost jo in ne z mazaštvom. Vse kaže. da ie ni priiel čas za tako veliko izpoznanje. zato pa se tira pri ra« državni voz za silo naprej s penetrantnim mazi lom kupovanja glasov za provizorij. Kako nezdrave, koruptne in nesrečne so te razmere. dokazuje ćelo velepoboina in hi-perlojaina »Reichspost«, ki je ie zadovolj- na s Poljak i „ ako glasujejo za proračun, čeprav so drugače zelo idealni irredentov-ci, goreć« V te po I jak i, ki hočejo odtrgati ćele deiele od Avstrije in združiti jih v Veliko Poljsko. Vse to se jim odpusčaf ako ie glasujejo proti velikemu plačilu zm proračun. Jugoslovani nočejo take mesetarije, ki se bo ponavljala v ie grii obliki pri na-slednjem glasovanju za novi začasni a'i za redni proračun, pač pa zahtevajo, naj se država dvigne ven iz take nedostojne mlake politične nemoralnosti, nedostojnosti in koruptnosti ter korenito ozdravi z demokratičnim* reformami po načelu: V šake m u svoje! Dr. Seidler je preziral take in enake zdrave, edino prave zahteve, preziral je do zadnjega hipa zastopnike vsega naroda ju-go&iovanskega terdokazal, da je naiven ministrski predsednik in nespreten politik. Politične vesti. —- Razširjenje Seiđlerjevega kabineta? »Hrv. Riječ« ve povedati, da nu-niciava vitez Seidler pomnožiti svojo vladu z dvema češkima in enim romun-skiin ir.ini.strom-uradnikom. Ministrski predsednik ima sedaj po najnovejsem i>orazu pač že dru^e skrbi. --- Minister grof Czernin ne pridc v proračunski odsek. Napram nekemu du-iUijskcinu listu ie izjavil dvorni svetnik 'lezner, da predlog poslanea Krafča v seji proračunskega odseka, da se povabi grof Czernin k sejam proracunske^a odseka, ne odgovarja ustavi, ker take doloćbc ni ne v avstrijskih ne v carskih nasoubenih zakonih. Zato se smatra opravieenim, da izjavlja, da takozvana nagodba, kakor v svoji ogrski izdaji iz-rejno pravi, ugotavlja eksisteneni mini-Tnum monarhije in da vrsako popu:'»Ca-ijje pod ta minimum ne pomeni već organizacije zveze, arnpak pripravo za loćitev. -— Smisel dr. Korošoeve izjave v državnom zboru 19. t. m. »Hrv. Riječ« piše: Nekemu dutiajskemu politiku, ki je oćital Cehom, da so slepi ali pa blazni, ker se zanasajo na mirovno koniereneo, je odgovoril češki politik: »Ako nam ves svet priznava pravico, da naj dobi češki narod zopet svojo suvereno državo, k::ko more te od nas zahtevati, da izjavimo, da ne reflektiramo na ta-*o državo?« Jugoslovansko vprašanje je se bo!j komplicirano nego češko, že od začetka je imelo značaj m e d -narodne ga problema. Navzlic temu so Jugoslovani dosedaj zastopali takti-ko. da treba doseći v vojni dogovor z vlado, z Nemci in Madžari ter iskati ž njmi pot, po kateri bi se preustrojila monarhija v unijo narodnih držav. Opetovano se je povdarjalo. da so te nade utopične, Jugoslo\rani pa jih vendar nišo opustili. Po padcu grofa Clama so glasovali za stirimesećni proračunski provizorij, da dajo vladi priliko in čas, da priđe s konkretnimi predlogi. Sedaj so po Budimpešti dobili tuđi dunaiski odgovor. Reagirali so takoj: vi odbijate naso roko, dobro, potem smo v silo-branu in moramo staviti svoje nade v drugi forum, t. j. mirovno konferenco. lako so prestopili Jugoslovani v novo fazo svoje politike. Rekli so: Sedaj moremo tuđi mi odgovarjati protivnikom: K-iko morete misliti, da bodemo toko blazni, da opustimo svoj program in svoj boj, ako ta program pri Vas ni-nia nrijateljev? Tuđi nam priznava ves svet tuđi najbolj zakleti so-vražniki (Italija), pravo na narodno državo. Vi pa pričakujete. da sedaj in i radi dualizma in radi Vašega odpora cc-lemu svetu kličemo: n e, mi ne reflektiramo na državo, mi smo zadovoljni v svojem robstvu? To je zmisel zadnjega dr. Koroščevega govora, ki pravi, da »Jugoslovanski klub« pričakuje rešitve naK>c!ncga vprašania »na forumu izven monarhije^, ako »merodajni taktorji te države ne vzamejo te razrešitve pravočasno v svoje roke«. = Predio^ poslanea drja. Tresiča-F'avičlča, ki smo ga že omenili. se glasi: Poslanska zbornica nai izbere komisijo 2r, članov, v kateri naj bodo nroporcijal-no zastopane vse stranke. Ta komisiia nai prepotuje vse jugoslovanske pokr:1-iine. da po lastnem opazovanju statistič-no ugotovi: 1. Koliko ljudi so dala justi-ficirati sodišča? 2. Koliko jih je bilo iu-stiiiciranih brez sodbe na razne načine? 3. Koliko iz političnih razlogov obsojenih v težko ječo? 4. Koliko jih je bilo interniranih? 5. Koliko jih je umrlo v koncentracijskih taborih, jecah, internatih, vsied lakote in bolezni? Komisija naj \ estno ugotovi vso škodo konfiskacije, neplaćene rekvizicije in druge zločine v naših krajih ter naj po-roča o tem poslanski zbornici, da ta lahko sklene odškodnino in eksempla-rično kazen za krivce, predvsem za odgovorne ministre. Jugoslovanska socijalna demokracija za politiko Jugoslovanskega kluba. Glasilo jugoslovanske soc. dem. stranke »Naprej« piše 24. t. m. povo-di,m glasovanja o proračunskem provizoriju: >Iz dvojnih razlogov je tuđi slovensko delavstvo proti tej vladi. Zapostavljeno je od nje politično in gospodarsko. Politično zato. ker potrebuje slovenski delavec za svoj svobodni razvoj svobodno jugoslovansko državo, ki mu jo odreka vlada. Prav tako kakor se brani delavstvo gospodarske odvis-nosti od močnejšega razreda, irav tako <=e brani poHtične odvisnosti od moč-nejsega naroda. Odrekati kakemu na- rodu vse svoboščine Ie zato, ker je po številu manjši, ni Ie krivično, temveč tuđi skrajno nemoralno. In zato ostane slovenski proletariat tako dolgo v skup-ntm boju z ostahmi razredi za najprimi-tivnejše pravice svojega naroda, dokler ne bp uresničena jugoslovanska deklaracija in zato iskreno pozdravlja opozicijo nalno stališće Jugoslovanskega kluba, ki ga je zavzel klub v proračunski debati.« = Reklama za jugosiovansko brošuro. Poslanec Markhl se je pećal v svojem govoru v poslanski zbornici tuđi z znano brošuro »Die Nationale Ab-^renzuiig«, ćeš, da je to jako nevarna reć, kani priznati mora, da je to delo »ein Meisterwerk klingender SophU stikSudmarke^< za propagando, ki jo ji dela. Govorilo se je tuđi opetovano pred vojno o raznih honorarjih za prijavljene članke itd. Da živi celjska >Deutsche Wacht« v prvi vrsti od sub-vencij — v najraznovrstnejši obliki — je znano že davno. Pri »Grazer Tag-blattu« in »Marburger Zeitg.« bode torej šio v prvi vrsti za to, da se njima pridobi širše mase čitajočega občinstva. Ker pa sta oba lista po svoji vsebini zelo borna, bode to veljalo zelo mnogo denarnih žrtev: treba bo preosnovati uredništvo, kar bode veljalo tisoče, zu-nanie poročevalstvo in k vsemu — še trpeti iz lastnega žepa tisoče brezplač-nih naročnikov. Namera »Ale« je nale-tela sicer na prikrit odpor ostalih gra-ških dnevnikov in tednikov, kajti boje se. da bi jim sčasoma moglo to vendar-lc škodovati. Govori se tuđi, da se bo uprla nameri graška časnikarska zveza »Concordia« z vsemi močmi in zahtevala od vlade, da zatre nameravano vsenemško akcijo potom provincijalne-Ka in velikonemškega easopisja z vsemi sredstvi. Zanimivo bo torej v bodoče opazovati, kako se bo stvar razvila. Nam kaj takega ne more škodovati in ne bo škodovalo, kajti med slovensko publiko vsenemška stremljenja ne bodo našla že zaradi svojega bistva odmeva ali prijateljstva. Ce pa si v medseboj-nem prerekanju škoduje nemška žurnalistika sama, nam bo to še manj v kvar. = Šolska policija na Ogrskem. V »Vilagu« priobčuje dr. hVied zanimive podatke o znani odredbi ogrskega na-ućnega ministra glede nadzorovanja narodnostnih sol potom posebnih zaup-nikov. Ti zaupniki smejo pregledovati vse domaće in šolske naloge in imajo točno nadzirati profesorje pri predavanju in prisostvovati klasifikaciji učen-cev. Vsak izpit je ničev, ako ni bil pri-soten madžarski zaupnik. Ti zaupniki nadzirajo dijake tuđi doma. Pravi šolski poiicaj je tak nadzornik. Dr. Fried ob-soja te odredbe, rekoč: Danes, ko je jedna glavnih nalog svetovne vojne izravnava narodnostne politike, organzi-ra naučni minister »šolsko policijo*. Ako se zaupnik točno drži predpisov, postane špijon dijakov in profesorjev, sramoti svobodo predavanja profesorjev, špijon je v soli, izven sole, po dne-vi in po noći. = Pritožbe profi madžarskim če-tam. Dunaj, 23. oktobra. V današnji seji brambnega odseka je domobranski minister Czapp odgovarjal na izvajanja nekaterih poslancev v zadnji seji, ki so madžarske čete označili za tuje, da, ćelo za sovražne čete; izjavil je, da mora to naziranje z vso odločnostjo zavrniti, ker je z državnopravnim ustrojem naše monarhije v striktnem nasprotju in istotako je v skrajnem nasprotju z enot-nostjo naše oborožene sile, tako sijajno izkazano v miru in še posebno v vojni. Taka izvajanja morajo brezdvomno vzbuditi neljub odmev in opravićene ugovore v drugem delu monarhije. Taka disonanca pa bi mogla v sedanjem težkem času razveseliti samo naše so-vražnike. Minister ponavlja svojo prošnjo, naj gospoda pomisli, da šteje naša armada v vojni rnilijone državljanov in da samo po sebi umevno, ni mogoče, vplivati preventivno na delovanje vsa-kega rojaka. Posamezni dogodki se ne smejo generalizirati. = Nemška kanelerska kriza. Poleg že imenovanih oseb pridejo za kancler-sko mesto v poštev še vojvoda Tra-chenberg in knez Hatzfeld, a tuđi ba-denski princ Maks, ki je sedaj 50 let star, in pruski general kavalerije, bodo-či badenski veliki voj\roda. Zatrjuje se pa tuđi, da bo sodeloval pri rešitvi krize tuđi državni zbor in sicer na ta nn-ćin, da si bo cesar najprej dal predložiti mnenja strank in da se bo potem izbrani kandidat skušal zediniti s strankami većine glede političnega prog-ama. »Vorwarts« nastopa sedaj proti kandidatu konservativcev Biilowu. =■= Michaelis ostane? Z Berolina poročajo: Državni kaneler Michaelis ostane na svojem mestu. Tuđi njegov na-mestnik državni tajnik Helfferich, ki je izzval nedavni konflikt z većino nemškega državnega zbora, ostane, oddal pa bo resort notranjih zadev državnemu tajniku Walraafu. Cesar je ustanovil novo ministrstvo »državni gospodarski urad«, ki se bo pecalo s socijalno- in go-spodarsko-političnimi zadevami. Za državnega tajnika tega urada je imenovan dr. Sch\vander. = Zastopniki »Jugoslovanskega od-hora« na srbski fronti. »Journal de Ge-neve« javlja, da po konferencah na Krfu so došli zastopniki »Jugoslovan-skjega odbora« dr. Trumbič, dr. Trl-najstič, Vasiljevič in dr. Vošnjak na željo srbskeg:a prestolonaslednika Aleksandra na srbsko fronto kot njegovi gostje. Na banketu v Solunu ie imel prestolonaslednik Alesander govor, v katerem je rekel: 5 krfskim dogovorom je postavljen temelj bodoči državi I1r-vatov, Slovencev in Srbov. Srbska vojska in jugoslovanski prostovoljci preli-vajo svojo kri za njo. Dr. Trumbič je v imenu jugoslovanskega odbora napil kraljeviću Aleksandru, ki ljubi svoj narod in trpi ž njim, služeč veliki ideji po-polne svobode od vsakega nadvladja in ideji zjedinjenja v eni državi. Orke-ster kraljevske garde je zasviral na to srbsko himno in »Lepo našo domovino«. Na to so delegatje »Jugoslovanskega odbora« odšli na fronto, na kateri se nahaja in bori srbska vojska, ki je, kakor zatrjuje »J. d. G.«, navdušono in soglasno sprejela krfski dogovor. M iz prnkil! imi Begunska beda v Wagni. Pišejo nam iz Štajerske: V seji državnega zbora dne 16. t. m. se je pospel poslanec fZinspinner do trditve, da se beguncem v Wagni dobro godi, da nemški urad-niki z begunci dobro ravnajo in da do-bivajo begunci boljše in obilnejše hrane kot pa prebivralstvo HpniŠkega okraja. Kaj in koliko je na teh trditvah resnič-nega. naj, vsaj deloma, pokaže sledečl slučaj: Vozili smo se na progi Radgona-Spielfeld. V istem vozu kot mi, so bili begunci iz taborišča v Wagni, večinoma žene in dekleta. Na prvi pogled je bilo nam vsem jasno, da morajo ti ljudje trpeti bedo in pomanjkanje. Pričeli smo pegovor in zvedeli to-le: hrana obstoja že mesec sem iz buč, ki jih pri kuhi krrjtkomalo nekoliko osole in poparijo s 245. štev. .SLOVfcNSKI NAKOD\ d«c 25 oktobri 1917. Stran 3. kropom; tako »jed« dobe na to begunci, brez vsakega drugega priđatka. Slično se pripravlja ćela vrsta drugih jedil. Krompir je navadno skrajno pokvarjen, na pol nagnit, ali pa ovodenel. Kruha mestoma sploh ne dobijo ali pa v neza-dostni meri in starega. Vsi ti begunci so jedli koruzni kruh — vračali so se kot mi z dežele. koder so nakupovali krompir i. dr. kot ini — ki se je komaj držal skupaj. kajti bil je iz tako debelo Omlete mokc oziroma koruze, kot se jo je svoj-ćas dajalo svinjam. Oledal som mlado, lepo dekle, begunko. slovenske narodnosti, iz Pule. VprašaJ sem mater, kje sta dobili ta kruh in čc sta >ra morali ludi plaćati. Odgovorila mi je. da in si-cer da zelo drago. Kmetje — kraj, iz kojega smo se vozili je popolnoma po-nernOen — najvećkrat že ne inarajo već denarja, marveč zahtevajo »robo«, to je periio in obleko... Rekla mi je, da je že na stotine beguncev, ki nimajo ni-česar već, kot to, kar nosijo na sebi. Vprašali smo na to, će so si mogli kaj za na zimo nakupiti? »Kaj borno! Veseli smo, će si moremo skrbeti za spro-ti. Saj nam še tega ne puste.« Začuđeni smo vprašali. kako in ka). Reci moram, da se je ceio meni ta trditev, dasi sem že mnogo slišal pritožb iz \Yagne, zdela skoroda neverjetna in dejal sem, da si pao more in srne vsak nabaviti in shra-niti. kar more poštenim potom. »Pred skoro tremi tedni sem s težavo. za drag denar in već kosov posteljnim:, kupila 28 kg krompiria. Ko sem prišla v tabo-rišče, so mi krompir vzeli in vrhu tega so me zaprli še pet dni.« mi je odgovorila in uvoie debelih solz ji je zdrknilo po ovenelih licih. Žena ima pet otroK, mož in en sin stojita doli ob Soči in branita državo... Spogledali smo se in vprašali, za kaj se ne pritožijo. saj da je nad taborškimi mogotci še kedo drugi, pa mi odgovori starce z doberdob-ske planote: »Gospod, le poskusite će ste begunec; bodete že videli, kaj doživite.« V Spielieldu smo se razšli. Nemški kmet v lipiiiškcm okruju bogati od dneva do dneva, nemški uradnik gospodari, ali ie gospodarii in delil kruh. skoro brez kontrole. Ce naj se tu napravi red, je nujna potreba, da prično poflanci obcfr prizadetih narodnosti z energičnim nadzorovanjem. Taka nad-zorovanja pa bodo možna samo takrat, če se bodo vršila docela nepričakovLino. V tem slučaju bode najložje mogoče. urauništvu odioeno potipati na prste in pokazati g. Einspinneriu. kako jalova je njegova hvala razmer v \Vrgni. V \Vagni so umrli v septembru med uru&irni: Marija Aioder iz Gorice, stara 53 \qU Atactin Danev z Općim r>6 let. Kalist Nemec iz Bili. 15 let, Ivan Kogoj iz Mirna, 75 let. Anton Gorjan iz Gorice. 22 let, Štetan Caharija z Nabreži-ne. 74 let, Josip Laščak z Nabrežme. 17 let. Županstvo v RihenberRu pozivlja vse občane, kateri se nahajajo v begun-stvu, da prijavijo svoje stvari, kar so na svojih domovih pustili, ko so odšli v begunstvo, zraven naj navedejo vred-nost dotičnih predmetov, kolikor mo-gočc bolj skupno vrednost, n. pr. badni, kadi, brentači, skupno pod vinsko po-sodo, kuhinjska oprava skupno itd. — Ivan C o 1 j a. župan. Smrt med besnnci. V Trstu ie umrla nagle smrti begunka Kaiarina Humar iz Gorice. Znižana količina mesa v PuijU. Mestna aprovizacija ie vsled začasnega pomanjkanja mesa znižala količino za osebo od 20 dkg na 1 dkg. Kdo ve, kje se nahaja Florijan Lo-višćek iz Nekovega pri Kanalu? Zadnji njegov naslov je bil: F. L.. k. ti. k. Inft. Rgt. 97. 15. stotnija. Za blagovolina poročila prosi Ivan Stanič. Ljubljana. Trnovski pristan 4. Ravno-tako se prosi za naslov Stefana Stanica iz Kamnice pri Kanalu, ćigar zadnji naslov je bil: K. k. Eskorte, Kirchenbach b. Studenci. Štajersko. Dnevi za vojne grobove. Kakor že naznanjeno, se bodo vriili dne 31. oktobra, 1. in 2. novembra po vsej Avstriji dnevi za vojne grobove. Prvi dan se bo vršila prodaja znakov in razglednic po ljubljanskih ulicah. Dame, ki so v svoji požrtvovalnosti vedno rade podpirate humanitarne prireditve, so se to pot žrtvovale pieteti ter bodo brez vsake vsiljivosti prodajale znake in razglednice s slikami vojnih grobov po 20 vin. Prodajate pa bodo tuđi odkupne znake po 2 K. Prićakovati je, da bo občinstvo prav prtdno segafo po zna-kih in razglednicah, kakor je ie splošnc| znana požrtvovalnost Ijubljanskega občin-stva. Na dan Vseh svetih in na Vernih dui dan se bo prodaja vršila pred pokopališči in na cestah proti pokopališćem. Na poko-pališčih samih prodaja ni dovoljena. Pri-pomniti je še. da bodo te dni raznesli dija-ki po hišah nabiralne pole, v katere naj vsak. ki hoče kaj darovati, vpiše svoje ime in znesek ter pole in denar nato zopet iz-roči dijakom. ki bodo prišli pole zopet po-birat. Vsak, tuđi najmanjši znesek je do-brodošel. Dnevne vesti. — Ofenziva proti Italiji se je pričeia. 2e včeraj popoldnc se je po Ljubljani raznesla vest. da se ie prićela pričako-vana ofenziva proti kaliji in da so naše in nemške ćete že prvi dan izvojeva-le krasne uspehe. Z nestrpnostjo je ob-ćinstvo prieakovalo uradnih poroćil in v uredništvu smo komaj odgovarjali na vprašanja, ali so komunikeji že tu, ke- daj pridejo itd. Ljubljana je ćakala za-man. Na Dimaju so bila uradna poroćila razglašena že ob 4. popoldiie, v Gradcu ob 5. — v Ljubljano pa se c. kr. kore-sponden^nemu uradu ni zdelo vredno poslati vsaj kratkega obvestila! Ne zvečer, ne ponoći — sploh ne! Morali smo čakati, da nam ie pošta prinesla vćerajšnje dunajske popoldnevnike in večemike! Reci moramo, da se tu neha vse. Izgovor, da telefon ni bil na raz-polago in podobno, prav nič ne dr/i, kratko, nujno brzojavno obvestilo ie moguće vsclej odposlati. C. kr. kore-spondenćni urad zna slovenskim lisioiu dobro računati, postreci pa ne. Proti brezbrižnosti in malomarnosti, s katero vrši graška podružnica korespondenć-nega uruda svojo dolžnost, kar n a j -ostrejše protestiramo! — Odlikovanja, Za zasluge v prid RdečeKa križa Me bili odlikovani ,h >: uri pri Mraku. — Mcstni magistrat ijubljanski na-znanja. da se dovoijuie elektrićnu in plinova luć t ob a ć n i m traiikam do C\ ure, brivnicam pa do 7. ure zvećer. Rabiti se srne samo polovico prei oLi-ćajne razsvetljave. - VIII. c. kr. avstrijska razredna loierija. Vrebanje 5. razreda traja od 10. oktobra tio 7. novembra t. 1. Srećke za ta razred priporoća poslovnica c. kr. avstrijske razredne loteriie Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Ccna srećk: V t K 200. J/2 K H>0. \\ K 50, l/* K 25. - Staršem Ijudskošotske mladine. Ker j« bilo šolsko poslopje I. mestne Sole v Komenskega ulici od c. in kr. vojne 11 prave zaseženo, zato par tednov ne bo pouka, pač pa st* mora vršiti vsled odredbe c. kr. mestnega šolskega sveta ob nedeljati in praznikih šolarska masa, ki bo r isti rerkvi in ob isti tiri, kakor ob ćasu rednega šolskega pouka. Učenci naj se zbirajo na i&tem kraju kraju in ob isti uri, kaker ob času rednega Solske&a 7>ouka. Cas. kedaj se začne zopet redni šolski pouk. se bo naznanil učencem pri šolarski maši in po čaBopisih. Ncsreča v idrijskem rudniku. Pone-sre^il se je rudar Josip Makl. Ko je vrtal luknjo za razsrreiitev nckfga kamna, se je vs'ila nanj velika masa kamenja in Ka vrgla na tla; poškodovan je na prsih in eno levo rebro ima zlomljeno. Umri je v Celju tamošnji postajni na-relnik Hubfit K ii ^ I *• r. Slika nemike ne«trpno«ti. >Straža« poroča: V Gornji Gosposki ulici v Mariboru ima svoj lokal neka nižjeavstrijska za varovalna rirtižba. Napia je bil prvi kratkim še dvojezićeu, kar je popolnoma v redu. To pa seveda gotovim ljadem v Mariboru ni bilo VBfč in vsen^m^ka z-rocila, kdu jh diiiatva v it:iii«i jninn»j.tl, v reanici se ootrulil izboljsati \ o\jžaj, zmanjšati bedo. Povsod: priznavamo te^-ko, blabo življenje, odobravamo, pozdniv-Ijamu skupni uastop, a — impostihilia .... ti hod je bil precej živahen. Bur i. (tmu probiti, moie-dovati? čemu peti na ^itodin hvalo onim, ki imaju za d i ja ka pr'jazue beseiie, pa nič, kot sladke oblj'i'i *. i'.-i ee tuđi j>ofcprt^mi deputacijo uajniilostljiveje tja do vrat. Edin uspeh posredujoeega odbora: najbrže dobi dijak /višano koij-čino kruha. Toliko, kot delavec - teiak. Zaenkrat pa: najbrže. Tožili so tiad pomanjkanjem stanovan j. Kratkomalo: ni jih. Ćelo pa ne takih kabinetov z električno ali plinovo razsvetljavo. Za razsvetlja-vo kabineta, pa se dobi le en četrt litra petruh-ja na tedeu. Za en većer premalo. Pa bližajoća se zima. Mraz stresa vsakogar pred njo že sedaj. Premoga ne bo »lobil, ker ne dobi izkazniee. Oblastnija se je postavila ua stališče: > to je notranja zadeva, zadeva. ki tiće le gospoiiinjo in dijaka. Mi se ne moremo in ne smemo umešavati«. Kdor pa pozna dunajske gospodi nje ve, da oue ne bodo odstupile niti kepice zmrzujo-("vinii studentu. Kje se bo klatil dijak? Čez dan bo posedal pri predavanjih — do-kler bodo —, pa v nezakurjeni knjižnici univeize, kjer bodo gorele ves dan plinove svetilke, da se na ta način vsaj malo ogreje dvorana. Ta recept je znan še izza lanskega leta. Kje pa v dolgih zimskih ve-ćerih? Odbor je poročal, da resno studira, napraviti v posameznih okrajih, kjer sta-nujf većina dijaštva, skupne grelnice. Seveda: za eukrat še nimajo lokalov, se nimajo premoga. Vsekakor pa pametna mi-sel. Xa komodno stališče se je postavil akademicni senat. Ker je prioakovati v zimi već mrzlih kot gorkih dni, so dejali in sklonili, da prekinejo v zimskih mesecih s predavanji, a ne z izpiti. Zato pa so pričeli s predavanji že 14 dni preje, ko še ni bilo dijakov na Dunaju. Da nišo hvalili in slavili na shodu zbrani dijaki menzne hrane, samopos-ebi umij ivo. Umljivo predvsem onim, ki so si kedaj kvarili želodce in apetit v menzi. Sedaj so s cenami seveda poskočili, drugače ne gre, nišo pa zboljšali ne kvalitete ne kvantitete hrane. Meso je odklenkalo za ćelo leto onim, ki nimajo poit-Ej denar ja za kosilo še li kron za ko-sček govedine. Jugoslovansko dijaštvo sta zastopala na omenjenem shodu tovariša Demsar in Jeković. Kajti: kot se godi ce-loknpnemu dijaštvu, nič boljše, da ćelo prečoj slabše — slovenskemu. Zvečine i:božni, na podpore navezani. Podporna društva bi delila podpore, ko bi imela de-nar;a. Slovenski bogati, obogateli mogoč-niki i>i lahko podprli studente, mu lahko omosočili nadaljevanje studija tuđi v teh hudih, težkih časih. — S. L. Zgubiia se je pletena ročna torbica iz sukanca na poti iz škofje ulice na Poljan- sko epsto št. 15. Odda naj se v 3kofji ulici šfc-v. 9. II. nadstropje. Izgubit se je pes jazbećar, ki sliši na ime >,Valđi«, s številko 256. Odda naj se: Komecskega ulici 14. v pritličju. Premog. Stojimo pred zimo in prićakovati ie luidctfa mraza! Mučno je prenašati la-koto. ali dvojno se občuti, čc se mora prazen želođec družiti z mrzlo počjo. Premo.c: je za prebivulstvo Ljubljane skoraj še večje^a pomena od krom pirja, ker surovora krompirja nikdo jesti ne more, in prišli smo tako daleč. da s trepetom premisljujemo. bodemo li moRii skuhati tistih par krompirjev, katere nam je dunajska vlada dosedaj na-k'onila. Ne izdamo nobene tajnosti, čo odkrijemo, da je Ljubljana danes brez vsakepa premota. Mestna aprovizacija sa ima še pičlo 20 vagonov. ki so ji bili v namcrie kuhanja odkazani. To se pravi: ce hoće mestna aprovizacija to zanikmo množino pravično razdeliti, potem Ka srne dati le tištim, kateri ho-ceio z njim kuhati, izključeni so pa vsi tišti, ki bi hotel; z njim greti svoja stanovanja. Dejstvp je, da nima Ljubljana danes niti koščka tiste^a premoga, ka-icrega imenuje Nemec ->Heizkohle«. Ako /itpade snej^, ako nastane oštra zima, bo v Ljubljani položaj tak, da se bodo morali zapreti vsi javni uradi in do bo moralo ljudstvo ze pndnevi pod odejo lezti, će se bo hotelo za silo okreti. Premoć ni na magistratu, kjer uradniki v svojih temnih in vlažnih luknjah že sedaj prezebaio, ni ga tuđi pri dežef-ni vladi. Grof Attems, deželni predsed-nik. je dobil od centralne komisijo du-najske brzojavko, s katero so mu na-kazali .30 vagonov premoga, ki naj se rabi za kurivo po uradih. Visoki gospod. ki takih brzojavk ni znal presoditi na njihovo pravo ceno. je bil ponosen na to nakazilo. Poslal je svojega delegata v Zagorje in Trbovlie. da bi bil teh 30 vagonov premoga prejkotprei izvabil v Ljubljane Nesrećnega delegata na so tako v Zagorju kakor v Trbovljah uljudno posadili pred vrata ter ga po-tolažili. da morda priđe premog v Liub-ijano, će bo dobro šio. po preteku cnega leta! To se pravi nikoli! Stvar je torej obupna, in iz nesreće, katera preti naši revni Ljubljani, skoraj ne vidimo izho-da. Vprašujemo se, je-li moralo biti, da je crislo tako daleč? Ne očitamo pa dunajskirn krogom, da bi v tem oziru Ljubljana bila deležna kake posebne mržnje, ruzmere na Štajerskem in na Koroškem so ravnoiste. Povsod kriče te razmere proti nebu in povsod pri-čajo o tem, da država nima tište uprave, katera bi imeSa kaj ciljev in katera bi ;ih umela tuđi doseći. V Avstriji se mlati veliko preveo prazne slame, zrno pa se izpod cepca ne prikaže. Da je tlr-žavna uprava ob pravem času vse po- trebno ukrenila, bi se bilo lahko kaj pa-metnega doseglo. Posebno na Kranj-skem. Kranjska ima toliko domaćega premoga, da bi se bila brez težave —. vsaj beraško. bogatije itak ne zahteva-mo — preskrbela. 2u junija meseca so zustopniki Uubljanskega mesta — do-tićno poročilo županovo se je v zadnji seji mestnega sveta dobesedno preči-talo - opozarjali vlado, da se je trbo-\ eljska družba izrazila, da bi na nekem novem prostoru pri kočevskem premo-gokopu lahko prićela z dnevnim kopanjem, če bi se ji dalo na razpolago kakili 200 delavcev, magari tuđi vojnih vjetnikov. Pri tem se lahko nakoplje — tako se je govorilo — čez zimo 3000 vagonov premoga. Ce bi se ta premog delil med vojno upravo in med aprovi-zacijo Ijubljauskega mesta, bi pridobila vojna uprava 1500 vagonov, mesto pa bi bilo dobilo isto število vagonov. Ker potrebuje ljubljansko prebivalstvo za zimo 3000 vagonov, bi se bila dosegla ponizna preskrba, za katero bi bilo prebivalstvo, — ker ve, da se v vojski mora vtesniti. — hvaležno. Ta projekt smo nosili k deželni vladi in od deželne vlade k centralni komisiji dunajski, ali danes je zaspal, dasi je trboveljska družba že davno dobila zahtevanih 200 delavcev! Dežela producira obilo premoga! Ostane nam edina tolažba, da bo mestni magistrat dne 4. novembra delil izkazniee za premog, tako da bode imela Ljubljana na papirju dosti premo-ga, dočim magistrat niti koščka tega kuriva dobil ne bo! Ali se borno potem čudili, če bo ljudstvo zagazilo v napač-no vero, da sedi župan ljubljanski na premogu ter ga vzlic izkaznicam deliti noče? Aprovizacija. -4- Aprovizacija v Ljubljani. Poslanec dr. Ravnikar je bil včeraj v avdijenci pri ministru Hoferju. Razgovor je tikal nezadostno aprovizacijo Ljubljane z moko, krompirjem, mle-kom in mastjo. Okrajna giavarstva ne podpirajo ljubljanske aprovizacije. — Ljubljanska okolica bi morala dobaviti 150 vagonov krompirja, pa je v res-nici dala le 10 vagonov. Mleka potrebuje Ljubljana vsaj 2000 1 dnevno, pa dobiva komaj 150 1, množina, ki ne zadošča niti za dojenčke. Deželno mesto za dobavo živine je nakazalo Ljubljani 300 ogrskih prešičev Mej temi ni bilo špeharjev. Zgodilo se je, da je 80 teh prašičev dalo le 80 kg masti. Ljubljana že od maja meseca pogreša dobavo masti. To zlasti ob-čutijo železničarji, ki morajo plačevati celo do 32 K za en kg slabe masti, V razgovor so prišle tuđi vojne kuhinje v Ljubljani — Minister je ob-Ijubil odpomoči tem razmeram, potem ko se bode na skupni seji vseh prizadetih činiteljev ugotovila nezadostna množina potrebščin ter dalje ugotovilo, kdo vse je dolžan- aprovizijonirati Ljubljano ž njimi. Minister je pripravljen izreci najstrožje ukaze, da bode dobava omenjenih potrebnih živil točno funkcijonirala. T- Krompir za VI. okrajj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo delila stran-kani VI. okraja na Dunajski cesti, pri Miihleisnu. v petek dno 26. t. m.. v so-hoto dne 27. in v ponedeljek dne 29. l:rompir. Določen je tale red: v petek dne 26. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 100, od ^. do 4. št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. V soboto dne 27. t. m. dopoldne od 8. do . št. 301 do 400, od 9. do 10. st. 401 do 500. od 10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700. od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900, v ponedeljek dne 29. t. m. dopoldne od S. do 0. št. 901 do 1000. od 9. uo 10. št. 1001 do 1100, od 10. do 11. št. 1101 do konca. Vsaka ose-ba dobi 10 ks: kilogram stane 30 v. 4- Repa na rdoče izkazniee brez A f-t. 151 do 450. Stranke z rdečimi izkaz-nicami brez A št. 151 do 450 prejmejo siadko repo v petek dne 26. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je *ale red; od 2. do 3. št. 151 do 250. od 3. do 4. št. 251 do 350, od 4. do 5. št. 351 do 450. Vsaka oseba dobi 5 ktf, kilogram stane 10 v. Pripravite vreće. 4- Prodaja kruha na krušne izk-jz-nice št. 38. Ker je g. Žužek. pek v Mo-stah. opustil peko vojnega kruha, bode prodajal kruh na krušne izkazniee št. 38 konzum v Bohoričevi ulici. Na moćne izkazniee št. 38 se prodaja moka še nadalje pri g. Zormanu, Novi Vodmat. — Omejitev razpošiljanja sadia. "Uradno poročajo: Ker je sedaj predvsem potrebno, da se ćim najhitrejše izvrši preskrba prebivalstva s krompirjem in moko, se bo moralo razpošiljanje sadja za enkrat omejiti. -j- Premog. Dosedanja centralizacija preskrbe s premogom bo odpravljena in od novembra naprej bo dobila vsaka dežela svoj določeni kontingent nakazan ter bodo premog razdeljevali deželni šefi s pomočjo deželnih komisij. ki bodo prićele poslovati v prvem november-skem tednu. Ali bodemo premog res dobili to je seveda druga stvar. -j-lzkaznice za petrole*. Izkazniee za petrolej se bodo izdajale po slede-čem redu: 1. Sivo izkaznicoza petrolej dobi vsaka rodbina z lastnim gospodinjstvom, ki šteje vsaj dve osebi. — 2. Modro izkaznico dobe samske stranke, bodisi, da imajo najeto sobo od hišnega gpspodarja ali od kake druge stranke. Če se nahaja v sobi več samcev — se izroči modro izkaznico le jedni osebi za celo sobo. — 3. Rdečo izkaznico dobe (po-leg sive ali modre izkazniee) vsi obrtniki, kateri se izkažejo pri krušni komisiji z obrtnim listom. Med obrtnike pa ne spadajo le krojači, čevljarji itd. teniveč tuđi tišti, ki izde-lujejo, pripravljajo ali prodajajo živila kakor peki, mesarji, gostilničarji, krčme in prodajalne z živili. Isto pravico imajo posestniki hlevov za konje in krave. Druge prodajalne in pisarne za sedaj ne dobe izkaznic za petrolej. — 4. Pravico do izkaznic vobče pa imajo le v Ljubljani in Spodnji Šiški stanujoče stranke, ki nimajo v stanovanju ali v obrtu ne plinove ne električne razsvetljave. — 5. Do višje množine petroleja imajo pravico le oni gori pri točki 3. navedeni obrtniki, ki rabijo za svojo obrt več kakor jeden delaven prostor, ali ako' imajo v svoji delavnici zaposlenih več kakor dva obrtna delavca, dalje uradi, zavodi, itd. kateri ne dobivajo izkazniee za živila. — Vsi ti morajo izpolniti posebno vprašalno polo za petrolej, katere se dobivajo na mestnem magistratu — Gale-tova hiša v pritličju — kjer se izda-jajo izkazniee za živila. Izpolnjene vprašalne po!e za petrolej so vložiti v mestni posvetovalnici najkasneje do 2. novembra 1917, ker se bodo po-znejše vložene prošnje le v toliko vpoštevale, če bi preostalo kaj petroleja. — Drugi naj torej ne hodijo po nepotrebnem na magistrat, ker ne mo-rejo dobiti več petroleja — kakor ga dobe na karte. sazne stuarL * V sedanji svetovni vojni je na naši strani, kakor pišejo »M. N. N.«, 150 milijo-nov vojakov, na strani naših sovražnikov pa 1350 milijonov. * Posl. Klofač na prebiranju. Poslanec Klofač je bil v torek v Pragi na vojaškem prebiranju. Spoznan je bil za nesposob-nega. * Cena zemljtsč na Ogrskem. V obči-ni Molna Szecsod so plačali Kmetje na neki dražbi za 26 oralov 132.000 kron. Občina je dobila za oralo, ki je stalo lani še 500 kron, 5000 kron. * Većina ogrskih miinov ustavila delo. Većina ogrskih miinov na Kmetih in po mestifa. je ustavila delo ali ga reducirala, na polovico, ker primanjkuje premoga in ker so nastale težkoče vsled naredbe poljedel-skega ministrstva, po kateri je prepove-dano svobodno kupovanje žita. * Kakšno zimo borno imeli. Poročeva-i£c osrednjega za\oda za vremenske iz-premembe na Dunaju, docent dr. Def aut. pravi, da nas caka huda zima. Od 1. 1908 ni bilo tako lepe jeseni po enako lepem po-letju. Da, že 30 let ni bilo sploh tako krasne jeseni, kakor letos. To je posledica raz-meroma znatnega zračnega tlaka nad brednjo in vzhodno Evropo. Ta razdelitev zračnega tlaka ostane kakor uči dosedanja izkušnja. In to bi pomenilo, da bo čez zimo jako nizka temperatura. Po vsem je priča-kovati jasnih, brezvetrnih, jako hladnih dni, zato je po visokih krajih posebno v gorah razmeroma mirno vreme. Zima na-stopi kmalu, noči bodo še posebno mrzle. V takih zimah je običajno dosti snega. Gospodarstvo. — Plemenski prašiči se bođo oddajali dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri dopoldne na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Naročniki naj se točno zglase! — Kranjsko deželno mesto za vnovčevan j'e živine. — Kranjsko deželno mesto za krmila bo oddajalo otrobi v petek dne 26. oktobra na številke od 450 do 600 in od številke 1 do 100. v sredo dne 31. oktobra 1917 pa od številke 100 do številke 450. Plača se otrobi na Turjaškem trgu št. 3, II. had-stropje: oddajajo pa se t skladičču na Rimski cesti št. 11, — Oddaja plemenskih bikov, merjas-cev in brejih svi nj. Deželno mesto za vnov-čevanje živine v Ljubljani, bo razdeljevalo konec meseca novembra t. 1. plemenske bike, merjasce in breje svinje. Prošnje naj se vlagajo do 15. novembra t. 1. — Deželno mesto za vnovčevanje živine v L j'u b 1 j a n i. — Oddaja divjega koštanja za krmo. Kdor želi dobiti kaj divjega koštanja za nokladanje živine, naj ga takoj naroči pri Deželnemu mestu na krmila. Divji kostanj daje tečno krmo ne samo divjačini, ampak tuđi domaći živini in se da porabiti kot močna krma za konje, prašiče in goved. Velika živina ga prenese po par kilogra-mov na dan. prašiči in ovce pa po pol kilograma. Cpozarjamo letos na to krmo posebno večje posestnike konj, pa tuđi druge živine. Darila. Za Koroško Belo poslal je g. Alojzij Pogačnik, okrajni načelnik II. zbirko v skupnem znesku 46 K. Darovali so: BeliĆ Ivan 10 K. Maček & Komp. 10 K, Kette I. 10 K, F. Cuden, Prešernova ulica 5 K, Ana Lassnik 4 K, Mate Hafner 4 K, Milan Ros-ner 2 K. neimenovana 1 K. Darovi za begunce. PreCastiti gospod Josip Grašič, župnik v Bermu, je đaroval 50 K za goriške begunce mesto venca r>a grob velikega dobrotnika g. dr. J. E^rang. Kreka. Anton Pisk, kurat v Lomu na Go-riškem, je daroval 10 K v počeščenie dr. Krekovega spomina. Blagima darovalcema se »Posredovalnjea« prav iskreno zahva« ljuje. Valentin Kopitar. Listalo* In tlsk »Narodne tlskame«« Stian 4 .SLOVENSKI NAROD-, dne 25. oktobra m7. 245 sieir Poduieval bi francosćino in draga sretnfeioUka predmete, nairaje v družini, kjer b' na ei sobo Cenj. ponudbe pod „Pravnik 3633" na upravništvo »Slovensketia Naroda«. Kupujem SADJE Berger Alojzij, LfcbUana, Marile Terezife cesta, Kolizej 16, oarter. Trgovska pomoćnica veselje ima tad za v»a gospodin ska dela, te i primerao sHiibo. na raje kje na de^ i. C-.-r.j p. nucbe pod „Zaiesliiva 154 3339** na upiavm$tvo »S:ov. Naioda«. - OGE.JE - v vsaki vnnožtni, se kupi proti tako i šnemn piaćila. P<-^. idbe na ^ c«>M:ejo na B itlier, Dona; V, Kettenborggasse .1 9iT Fnsizn tri dobra ohran*ene ~9PJ visiske SODE Od 29-30 hl. porv.idbe ni A. ĆUTEB, Jesenice, ftoremsko. 3624 Stara kočija (Landaiu n dofro ohrarjem in elecan'no opnmj^na je na rodaj. Havnotain se proda Klavir. PonudDe pod „Landaaer 3632" na urravn šfvo »Slovensk. Naroda«. Mlajli uradnik s 3 le'no praks^ teli služoe v trgovskesi kOHtorjtt- Vešč knjigovodstva v s ovenščini in nem5čmi, Žeii se priličiti strojepisj j. — NajhubSe hrano v niši — Ponudbe pud „Vesten 3638" r.a uprav »Siov. Naroda«.. Lepo STANOVANJE obstoječe iz 3 — 4 sob, kuhinjo in drugi mi pritikl mni. se iiće »a tako} ali xa februar termin. Cen . p mudbe pod „P. F. 1200 3S271* na upravnBtvo -Slov Naroda«. ---- in mizsrj^tf P'o*; dhu-remu pia^ili: sprejme ANTOM STEINER, Izubijana, ieranova ntfc» 11. Oton Homan ▼ Radovljici proda ali od da v nafem svojo nad 30 let obstoječo trgovino z mezanini Utegom Sapi se prot gotcvemj plač i a 3E večje zemljište ^ pripravno za parcelirati, ali bolt^a većnad- stropna hiša ▼ prometnem de)n mesta Ljubljane. Po a-n ia daj -: Fr. Ba\nikar, Li nh a rtova ulica štv. 25 4«5u7 Pozorl Franc Drobnić lesni trgovec ▼ Laskem trgu, kupi vsako množino bukovih ali borovih drogov, ;vu re*j ro naivišji ceni. Kupi tuđi vs^ke vrste okrogel les in deieiaa pridelke po najvUii ceni. 3' Za c kr. glavno zaiogo tobaka v Radovljici, se išče trgovsko izobraženi posiovodja ozirema namestnik. invalidi ima]«* ptt-dnost 3642 Ett?i se vsaka, tuđi najmanjša, mnotma dobro posušenih olupkov od hrusek in jabolk vsdko posebej po 2 Uroni kg in dobro posašeae preieaine od hrniei ln jaboik po 33 v. kilogram, ^onudce in ro-vijatev se prosi na na tvrđko Fran 2os, Ljubl.aaa. Proda se dvoje iepih posestev v sev. Gosni eno v površini 5jO johov. in drugo \ 00 jo-tiov in sicer: 11-^0 johov polia, 23^ jonov travnikov, 22o johov gozda, 25 'johoh šiji-virka v najKrasnejši in najživahnejši okolici, blizu železnice, 3 km. od parobrodne agenture. Prvovrstna zemlja crnica V^ako posebej v večjih paicelah. Poslopja in fundus instruktus. Za Čas vojne ima vojaštvo v zakupu. Dosedaj vse obdelano. Letni do-hodek okrog 300000 K. Cena katastralnemu johu (5.600 ni2.) a 1 600 K. Maslov pove upr. »Slovenrkega Naroda« 3b 14 Kupi u kg lima v ploitrii I tuđi manjSe partiie J- Fregrad, Maribor I ob Bravi, Tegetthoilova »liea *tv. ta. i ________.__________________^---------------------------------- | 19* Hupim v me »tu alt w bliiini 0M mit visokoparterDO liišo i s vrtom. — Ponadoe do 3j. t m po a i n npec 35St** na uprav. »Slov. Naroda«. ČEVLJI Gtonja usnjeni čeviji iz čine ali rjave telet ne, s konjskimi, boks ali Chevreaux gornpmi deli s črmmi les.err.mi podplati. — Derbv- *ev Iji na tiakove v lepi in trdni izvedbi Cene na drobno : št. 27-33 za otroke.....K ?P> 75, St 36-40 za žensKe.....K 31 40, St 31-4b za moštee ,.....K 35H0. Materjil, delo in cene po rostavmh pred- pisih. Pri narovilu naj ^e naznani veiik«)stno številko ali dolž no stapala — Positja po rovjt-tiu. 34.2 Olorija zaloga ievljev JAK. KONIG. Dunaj III., Bliitengasse 9* MA :ZBIRO pošilia tuđi na dežeU> ^ asne 2652 I II ■ L fc1*"*3* itostume, % il ff g noćneha!ie,pe> || y EJ f I rilo. modne oreft PJ hA \* fd ** me e, športne klo beke Instcinlke. ^etosoldna tvrdi... M. Krištoftč - Bučar Lfobl^mna, Stari trg 9. Lastna hlša. Fine otroške oblekce i: in krstne oprave. :: piesksrski in iikarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. .-" i.npi.itić. ct nient mu <-bćin>cvu ^.a vsa v to >troko spadaK;ča dela J^m^im Ja delam s^mo s pristf)tni t»rn»*ženi. Solidna !n Ž3:aa postretba. V pojasnilo. Sedaj vladajoče pomanjkanje tobaka je vzrok da segajo kadilci sedaj po nadomestilih za to" bak in drugih pripomočkih za kajenie. Ta po^ ložaj se žalibog od brezvestnih „fabrikantov'* brezmejno izkorišća Pod k-po zvenečim ime" nom prodaiajo zmesi, često popolnoma brez iz" bere in brez pravega umevanja mešane, vsako-vrstnih trav, listja in zciišč, ter zahtevajo po-vrhu še naravnost nesramne cene. Tako posto-panje vsebuje. neglede na neopravičljivo izko-riščnnje ljudstva, čtsto mnoge nevarnosti, ker imajo mnoga zelišća strupene snovi, Ki škodijo zdrav-u, najmanj pa imajo zelo slab, pekoč okus ter napadaio tuđi sopila. Edina zaščita proti taki škodljivosti in kvarnosti je, da se poslužujemo in kupujemo izdelke staroznanih tvrdk, ki izdelavajo s preiskuseno vešćnostjo in vest-nostio. En najstarejših, če ne najstarejši nado-mestek za tobak je o ^ medicinično, jako aromatično, nikotin paralizujoče zeliščno nadomestilo za tobak. — Nad 2\ let po tvrdki izna ditelia Mag. phonn. Teodorja MSratha, Gradec v tf>var. ^Gudrun" in „Murithon" Th. Mora ih, Gracec, Prunkergasse 24, vedno enak, v najbuljSi kakovosti izd. lan, je MSrathon edini tobećni nado-mestek, ki so ga zdravniške autoritete priporočale že s početka.Priljubljenost MOrathona, ki je ostala skozi 24 let vedno enaka, vedno narašćajoči krog odjemalcev, tuđi čez meje monarhije, pred vojno skoro po vsem svetu, so na}bo!j>e jamstvo za neprckosljivo dobrino MOrathona. Tobaini dodatsk je tzidjučno predmet zaupsnj^. Zahvala. Ako nam zamore kaj lajšati našo neizmerno bol povodom tragične izgube našega nad vse Ijubljenega sinčka in brata Beno Tajnika drugoftolca so to premnogi dokazi iskrenega sočutja. Vsem najiskrenejši zahvala ! Posebno se zahvaljujemo za trud in tolažbo veleč. gosp. prof. dr. Kotniku, rodbini Joško MaidiČevi, Janko Saiovičevi, Schwarzovi, gosp. gimn. ravnatelju in profesorskemu zboru, ter dijakom, kakor vsem daro-valcem lepega cvetja in številno čaščečemu spremstvu pri pogrebu. * Bođbioa TafaUrava \ w Erasf«. Kolporterja nm LfsbltMM »• ***•- ^ l°> Naslov pove upravništvo »Siov. Naroda«. Raz9las. Armađni avtomobilni park Du-najsaa ce^ta 35 (tova; na Ttinnies) I4če takoj: mehanika, kljnćavnlčar|j9 mi^arja ln klep&rfa. Oe'nsiio na se Dnna|skA cesta fit. 35, p.sarna, pritićie 56n5 naiboltše kakovosti po 10, 14, 18, 20 in 24 v.ron; lasne podloge Krepp ali Python in lasne mrežice v vfteu bareah; „F4EIUL'1 barva za la«e in brado od Dr. Dr l!a^ rj^va, temnorfava ali črua po 2 in 4 K itd., vse se solidno. zane&;jkvo blago rnp najvišii ceni. E. KOTZSSK v Kranju. ! ČEVLJ&I*Ji pomoćni ki i? pomoćnice, ut bi zna!e vsai nekoliko Šivati, doba za ćasa vo.ne slnibo v Ljubljani. Plača po dogovoru in i sedanj: dra»inji primerna. Vstop če mogoče taKoj Zg asili naj bi se ziasti vojni invalidi in taki čevljarji, ki radi pomanjkanja dela mmajo dom.i zaslužka Png ase snreje-nrn Zavori za pospešsvsaje obrti v Ljubljani, D.majska C2sU št?. 22 sa izdelov37ije efrv, kakor tuđi gotova drva se kupa p3 visoki ceni, na Kranjskom ne daieč od ',_-:'. ,sukow s kosmatim robom :z prvo vrstnih tovarn »Nnvtga Jičina«, kak a iz baržun^, flca tn ko uho-vine. ter čepić za dame \n deidice. Popravila točno in veslao! Ifelika izbir3 žalnih kiobukov. Cene razmoroma zelo nizke! Zamano b§ago! V pari prano tn bves^^mo ž^ ori^fplino n-np m niih - ^ |/uaiuIJ?iU JJo JS Ut |i U li priporosa trgovina s posteljnim perjem in puhom Ljubljana, Mestni trg žtev. 8 Ustanovi je?s a 1368. Bstaaevlfena 18SS. POZOR I Nercelna konkarenca prinaSa na trg za nizko ce 10 napol al! nić oći&čeno blago. Tega perja se drže pogosto ost^nki mesa innesntiga, kl z višnje težo ter bistveno uri po »are, da se razvijemo ličinke in molii. C. hr. ovstr. znlilad za vdoue in sirote zavarovalni oddelek dsždna poslov. v tjubljani, franca jože/a nabrežje t bode sprejemal aa temelja pogodbenoga dogovora s c. kr. priv žlvljensko zavarovalnico AVSTR. FENIKS na Dunaju zavaravanje ii oa sedmo vio posolilo in sicer pod najugodnejšimi pogoji. Vpeljeio se novi načini lavarovanja. Tak« savarovanje olajia Tsahemnr zafetje VII. vojnoga posojila % ■aliml delnimi rplačili ▼ dal]ai ali hrajšt dobi. Polasnlla da|ejo tuđi nafte poslovalnlce v vseh političnih okraćih.