10. postava o odgovorlma 31 §§. § 1. veli, da Novičar. Državni zbor. Zbornica gospodska je premembo § 13. in postavo delegacijah celo v smishi zbornice poslancev potrdila, Leo Thnn in jegova stranka je svoje stališče branila proti večini. Dne 9. so bile šle iz obeh zbornic deputacije k cesarju izrekat svoje sočutje zarad silovite srarti Maksimiliana nieksikanskega cesarja in brata našega svetlega cesarja. V zbornici poslancev je bila sprejeta dne "~ nosti ministerstva. Ta postava mora vsak vladarski čin cesarjev biti podpisan od enega odgovornega ministra, da obvelja. § 2 — 15 govorijo, o čem in kako se odgovorni ministri tožijo, § 16. govori o sodniji in se glasi: Tožbo razpravlja in razsojuje državna sodnija. Državna sodnija se tako sostavi, da vsaka zborniea državnega zbora iz dežel in kraljevin, ki so zastopljene v državnetn zboru, izvoli po 12 neodvisnih in postavovednib državljanov, ki pa ne smejo bifi udi zbornic, in jih izvoli v prvi seji po volitvah za 6 let kot sodnike državne sodnije, izvoljeni sodniki sivolijo iz med sebe predsednika. § 17. in 18". pravi, kako preiskava vrši preiskaven sodnik, ki ga državna sodnija postavi izmed sebe. § 19. kaže, da zatoženi minister, ali če so vsi, vsi skupaj smejo 12 sodnikov zavrči ali pa da se izžrebajo, tako da jih potem vseh samo 12 ostane. § 20. veli, da je razprava javna iu ustmena, glasovanje pa tajno. Po § 23. se ima obsojen minister izpustiti iz kronskega svetovalstva, slučajno tudi celo iz službe djati in po § 24. ima škodo povrnoti, ako se da število odločiti in pa oseba dokazati, kteri povrnitev gre. V zbornici dne 11. je Herbst in 70 tovaršev zahteval: l.naj se osnuje postava, da se zakonsko pi-avo državljauskega zakonika obnovi in naj se sodnija o zakonskih zadevah so- pet posvetnim sodnikom prepusti. da se šola loči od crkve. 3. Naj 2. Naj se osnuje postava, se verske zadeve v red spravijo pod načelom, da bodo vsa spozuanja verska enaka. Ta predlog se je verskemu odseku izročil, ravno tak tudi se je Kygerov predlog zarad postave o vojskinem odskodovanju izročil posebnemu odboru. V seji dne 13. je denarstveni niinister razložil stanje državnega imetka in denarja in se je posvetovala nova kazenska postava, o tem prihodnjič. — Matica slovenska je lmela VII. odborovo sejo, iz ktere smo zvedeli v kratkem sledeče, da dobijo vsi družniki, vstanovniki in letniki, eelo tisti, ki pristopijo do novega leta, sledeče čedne tri knjige: Stirje letničasi; poslovenil prof. J. Tušek, Rudninoslovje, sostavil prof. F. Erjavec in Narodni koledar s letopisom, kterega je vredil dr. Bleiweiss. Kmalu bo tudi natisDJena slovenskočeska slovnica, spisal Fr. Marn. Volil se je tudi odborček, kteri bi naj sostavil imenik takib kDJig, ktere bi naj dala matica pribodnič na svetlo. Občni zbor bode 7. avgusta t. 1. — Iz Aten se piše 9. t. m. Ker se dežela Kassimos Turčinom ni hotela podvrči, so Turčini v soboto požgali devet vasi in so vse pomorili celo starce in otročiče. *— Sodnija prisežencev je v Peštu že sostavljena; med priseženci se nahajajo tudi trije židi. — Od vseh strani v se piše, da bo žetva letos prav obilna na Avstrijskem, Stajarskem, v Banatu in tudi v onih — Iz Carjigrada je došla te doi važna novica, da so Turčini celo Kandijo vzeli. vVodji grških dobrovolcev so vjeti in v Kanejo poslani. Ce je res! — — Casnik nPolitik" je 14 t. m. spet v Pragi začel izhajati. — Iz Polske in Sedmograške se piše, da je 9. in 10. t. m. tako strašno deževalo, da so se vse reke po deželi izljile in da je velika povodenj neizmerno mnogo kvara napravila. — Francozi so spet začeli marljivo kupovati konje in raule za vojaštvo. — Mestno poglavarstvo v Bakru (Buccare) je prepovedalo nositi orožje in palice. — Dalmatinski ,,Nationale" piše: Avstrija se ima samo Slavjanom zahvaliti, da je velika in mogočna država, če pa Avstrijanski Slavjani ne bodo mogli svojih moči zadosti razvijati, Avstrija ne bo mogla ostati nadalje več mogočna vlada. — Tudi nemški časniki niso z državnitn zborom celo zadovoljni. — Francoz in Prus sta spet začela zlo rožljati z orožjem in bati se je, da bo vendar le naskorem nastala vojska med njima. — Čuje se, da bode državni zbor na dva mesta vstavljen. Kacuii dohodkov in stroškov za Slomšekov gpominek. Skupnina prejšnjega računa 3194 gold. 8 kr; 3 cesarski zlati, frankov v zlatu, 4'/_ križastih in 2 prosta tolarja, in 8 dvajsetic. Dalje so darovali ti-le gospodje: Potoonik Lovro, župnik v Pušavi 5 fl.; Miklavsin Gregor, dekan in častni dekan pri sv. Martinu, 5 fl.; Kenne Franc, kurat v Zavodnu, Pražen Ivan, župnik vSkalah; Novak Matija, kaplan tamo; Gospodarič Jožef, župnik pri sv. Ilju; Urlaub Matija, kurat na gornji Ponkvi; Pribovšič Janez, kaplan v Šošteinu; Horvat Jožef, kaplan tudi tam vsaki 1 gold; Janežič, profesor v Celovcu 4fl.; Kukovec Janez, kaplan pri sv. Florijanu na Loznici 3 fl. 50 k.; Skupnina vsfih dohodkov do 1. julija 1867. 3216 fl. 58 kr. Za poštnino smo izdali mesca maja 10 k.; tedaj še ostane čistih dohodkov 3216 fl. 48 k.; 3. cesarski zlati, 5 frankov v zlatu 4'/_ križastih in 2 prosta tolarja, in 8 dvaJBetic. V Mariboru 16. junija 1867. Matija Prelog, denarnioar. Za Hrempoljnov spoininek so darovali. Kukovec Jožef, Novak Vinceno, župnik v spodnji Pulskavi, 2 kaplan pri sv. Križu pri Ljutomeru 50 k. fl. krajih Ogrske, kder toče ni bilo. Vsi kmetički pridelki so izvrstni posebno pa žita; tudi turšica je tako lepa, da skorej lepša biti ne more; v vinogradih pa je toliko lepega grozdja, kolikor, ga že mnogo let ni bilo videti. — Benito Juarez zdajni predstojnik Meksikanske Iindijauskega pokolenja, bil je zposvobodo, se je učil pravoznanstva ondašnjemu Meksikanskemu pred- Ijudovlada (republike) je cetka sužen, ko je dobil in je došel ko tajnik k stojniku Confort-u in ko so tega spodili, so postavili B. Juareza za predstojnika ljudovlade Meksikanske. — Čnje se, da je g. Kvaternik od barona Beusta dobil dovoljenje, da sme ostati v Hrvaški. — Srbski knez Mibael, kteri je v Gastajnskih toplicab, se že mnogo bolje občnti, tako, da je upanje, da bo celo ozdravel. Ostane še deset dni tam potem dojde spetna Dunaj, kder se hoče sniti z Turškim cesarjem. Iz Dunaja se poda knez Mihael skoz Švicarsko v Pariz k izložbi.