PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Dovču pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £ S § Ti 5 —I Sc i-H 2 r S* h O s z 5 Ž L. b-z h: Z T: S > T5 “^r0‘^,ovini Cena 600 lir - Leto XLI. št. 160 (12.192) Trst, sreda, 24. julija 19 £ Avdicije pred ožjim odborom senatne komisije za ustavna vp 0 •c ■> 1 Jasno poudarjena potreba po hitri odobritvi globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino Osrednje vprašanje včerajšnjega kroga avdicij je bila problematika Slovencev v videmski pokrajini BOJAN BREZIGAR RIM — Problematika Slovencev vi-Pokrajine je bila nedvomno o-sr«inJe vprašanje včerajšnjega kroga avdicij, ki ga je opravil ožji os topno v treh letih in tako zagotovili nova delovna mesta. Vsekakor pa sindikati zahtevajo ustrezno zakonodajo glede tržišča dela. CGIL - CISL - UIL bodo od ministra za delo De Michelisa zahtevale, da čimprej imenuje upravni svet INPS, da se ne bi nadaljevala sedanja negotovost. Kot zadnje sindikat zahteva revizijo kvot IRPEF za leto 1986, da omilijo davčni grabež in preprečijo uravnilovko, ki je prizadela predvsem srednjevisoke plače. Po tragediji, ki je v petek prizadela Dolino Stava Na Tridentinskem zdaj ugotavljajo odgovornosti TESERO — Tridentinski državni pravdnik Francesco Simeoni je do včeraj poslal sodna obvestila kakim 60 osebam, ki bi utegnile biti v večji ali manjši meri °dgovome za petkovo tragedijo v Dolini Stava. Gre za lastnike oz. za odgovorne na raznih ravneh pri druž-“ah, ki so bile ali so lastnice fluoridovega rudnika z umetnima jezeroma vred, katerih nasipa sta popustila, le družbe so: Montedison, ki je bila lastnica rudnika v letih 1952-72; Fluormine, ki je rudnik vodila do *eta 1980, nakar ga je prevzela sedanja lastnica Pre-alpi Mineraria. Toda del odgovornosti nosijo tudi pristojni javni upravitelji in funkcionarji uradov, ki bi forali nadzorovati delovanje rudnika oz. trdnost na-sipov. In tako so sodna obvestila prejeli tudi sedanji 13 bivši upravitelji občine Tesero, predsedniki in pristojni odborniki tridentinske pokrajine (med temi tudi sedanji predsednik dežele Tridentinske - Južne Tirolske Pierluigi Angeli, ki je bil svoj čas tridentinski po-fajinski odbornik za kmetijstvo in gozdove) in funkcionarji uradov oziroma oddelkov za rudarstvo, za- ščito tal ipd. Dosedanje preiskave so ugotovile, da sta pri večini teh služb vladala nered in približnost. Med hujšimi nedostatki so številni uradni dokumenti brez podpisa. Sinoči je preiskovalni sodnik imenoval tudi skupino strokovnjakov, ki bo sestavila poročilo o potdku nesreče in njenih vzrokih. O vsem tem je včeraj razpravljal tudi senat, kamor je v imenu vlade prišel odgovorit na interpelacije minister za civilno zaščito Zamberletti. Kot že v ponedeljek v poslanski zbornici, je Zamberletti poudaril, da Dolino Stava ni prizadela naravna katastrofa, ampak da je nesrečo zakrivil človek, in pozval parlamentarce, naj čimprej odobrijo zakon, ki bo poveril ministrstvu za civilno zaščito tudi pristojnosti na področju preventive. Včeraj so na kraju nesreče še vedno iskali trupla izginulih, a brez uspeha. Doslej so jih izkopali 199. Istovetnost so določili 163 žrtvam, število pogrešanih pa je še nedoločeno, a gre v desetine. Natta deležen redkih kritik KPI ostaja zvesta tradiciji RIM — Demokratični centralizem, odnosi s PSI, alternativa z morebitnimi »vmesnimi fazami« so bile glavne teme v včerajšnji razpravi pred CK KPI in osrednjo nadzorno komisijo. Niso izostale niti kritike Nattovemu uvodnemu poročilu in politični liniji partijskega vodstva, a v glavnem je komunistični »parlament« podprl svojega tajnika. Član tajništva Pecchioli se je zaustavil predvsem ob vprašanju odnosov s Craxijevo vlado. Zavrnil je Bu-falinijeve in Lamove ocene in poudaril, da je lahko partija tudi zgrešila, a ne, ker ni ocenila kot premik v levo Craxijevo imenovanje za predsednika vlade, saj so dejstva dokazala obratno. Natto je podprl tudi Chia-romonte, ki je glede PSI navedel, da je Craxijeva vlada klonila pred KD. Med redkimi kritiki je bil Guido Fanti, ki se ne strinja z imenovanjem kongresne komisije, ki bi lahko Zavrla predkongresne razprave, da bi se še dalje nadaljevalo verticistično odločanje kd je za partijo hujše od demokratičnega centralizma. »Afera Hreščak« v spominu tedanjih protagonistov NA 4. STRANI • Jasno poudarjena potreba Sestanek OECD o varstvu NADALJEVANJE S 1. STRANI kajti samo tako se lahko ohranijo in obnovijo vaška jedra. Tretja točka zadeva avtonomijo pri izvajanju zakona, ki jo je treba zagotoviti prebivalstvu ter potrebo, da se prej u-veljavijo ugodnosti v korist tega najšibkejšega dela manjšine. V četrti točki je govor o vlogi mostu, ki jo lahko odigra slovenska manjšina v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, v zadnji točki pa o krščanstvu in Cerkvi, ki je bila v preteklosti edino' središče združevanja in kulturnega dela ter bi lahko še opravila pomembno vlogo vzpodbujanja obrambe neodtujljivih človekovih pravic. Predstavnika Zveze beneških izseljencev pa sta komisiji predvsem izročila kopijo peticije, ki jo je 1.280 izseljenskih družin naslovilo ministru za dežele Vizziniju z zahtevo, naj sprejme njihovo delegacijo in pripravi tak zakonski osnutek, ki bi ustrezal potrebam manjšine. Kar ra zadeva specifične zahteve, zahtevajo beneški izseljenci čimprejšnjo oao britev zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, pri čemer je globalnost mišljena tako teritorialno kot tudi vsebinsko. Po mnenju izseljencev morajo biti dogovorjene postavke Cassandrove komisije ohranjene in kot take osnova za razpravo. Zakonsko besedilo mora vsebovati tudi specifična določila, ki bi omogočila premostitev nerazvitosti območij videmske pokrajine, na katerih živijo Slovenci. Kar pa zadeva izseljence, je treba Zvezi slovenskih izseljencev priznati pravno vlogo drugih izseljenskih organizacij in jo torej vključiti v predstavniški organ pri zunanjem ministrstvu, slovenskim izseljencem pa je treba z ustrezno podporo njihovih dejavnosti zajamčiti ohranitev identitete in kulture. To so torej specifične zahteve predstavnikov Beneške Slovenije. Kar pa zadeva druge udeležence, naj začnemo pri slovenskih univerzitetnih docentih, ki so pripravili kratek, a vsebinsko popoln dokument, ki sta ga Pirjevec in Bratina obrazložila komisiji. V njem je rečeno, da mora zaščitni zakon upoštevati 35 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer je slovenska manjšina zgodovinsko prisotna in da ni bistvenih jezikovnih razlik med Slovenci v teh 35 občinah, ki bi lahko upravičila različno zakonsko ureditev. Vsak zakonski osnutek se mora torej nanašati na globalnost slovenske manjšine ter ji zajamčiti ne samo možnosti, da preživi, ampak da lahko razvija aktivno vlogo obogatitve za vso državo. Tu docenti poudarjajo, da imata lahko pri tem velik pomen tržaška in videmska univerza, ki že dolgo vzdržujeta redne odnose z ljubljansko univerzo. Končno pa slovenski docenti ugotavljajo, da bi dobra zaščita Slovencev v Italiji ustrezala tu di potrebam po znanstveno kulturnem razvoju odnosov med obema državama pri čemer ima pomembno vlogo tudi italijanska manjšina v Jugoslaviji. Predstavnika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, sta seznanila ožji odbor z zelo živahno dejavnostjo slovenskih društev in z uspehi slovenskih športnikov na vsedržavnih in tudi na mednarodnih prvenstvih. Predlogi, ki jih ZSŠDI postavlja za globalni zaščitni zakon v zvezi s športnimi dejavnostmi pa so trije: priznati združenje kot okvirno organizacijo športnih dejavnosti, kljub temu da deluje samo v treh pokrajinah, olajšati pristop h kreditiranju gradnje • Tržaški paket NADALJEVANJE S 1. STRANI Drugi zakonski osnutki so možni, če ne predvidevajo sprememb osimskega sporazuma, ki niso mogoče, vendar pa je že dozorel čas za hitro o-dobritev tržaškega in goriškega »paketa«. Vzporedno mora teči razprava o tem, da se omogoči celotni deželi, da se poslužuje ugodnosti obmejne dežele EGS. Do teh ugodnosti so imela pravico samo potresna območja v deželi, od Evropske gospodarske skupnosti pa bi bilo treba zagotoviti te ugodnosti celotni deželi. Razprava o »paketu Altissimo« mora biti po Bia-suttijevem mnenju torej tudi spodbuda za dosego tega nadaljnjega cilja. Začetnega vprašanja, ki ga je zastavil predsednik deželne vlade, se je dotaknil tudi goriški župan Scara-no. Po njegovem mnenju so razlogi za ločeno obravnavanje »paketa Altissimo« dvojni: moralni in juridični: moralni »ker je bilo samo julijsko območje pretreseno v svojih večstoletnih ravnovesjih z izgubo ozemelj in ljudstev, ki je cena, ki jo je vsa država plačala za izgubljeno vojno« in juridični, ker finančni zakon predvideva kritje samo za ta ukrep. Takojšnja rešitev tega vprašanja je po Scaranovem mnenju tudi prekinitev izkrvavitve ljudi in skupnosti, ki so kljub trpljenju vojne in povojne dobe dokazali svojo zavzetost za mir in mednarodno sodelovanje. Tržaški župan Richetti pa je še zlasti poudaril, da predstavlja ta ukrep novo zaupanje prebivalstva v državo, nadaljnje zamude pa bi to zaupanje izničile. Richetti je še dejal, da je bil ta zakonski osnutek sestavljen na osnovi dogovorov med sindikati in vlado februarja lanskega leta in mora torej, imeti prednost. Končno pa je Richetti opozoril na potrebo, da bi davčne olajšave, ki so v veljavi na Goriškem, ob zapadlosti zakona 31. decembra letos, razširili tudi na tržaško pokrajino. To vprašanje je še bolj razvil predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio, ki je dejal, da »paket Altissimo« združuje tržaško in goriško pokrajino in da bi bilo treba za to območje predvideti enake ugodnosti. O ostalih zakonskih osnutkih pa sta tako Richetti kot Marchio mnenja, da jih je treba obravnavati z veliko pozornostjo, vendar jih ni mogoče združiti s »paketom Altissimo«. In kaj mislijo o takem zastavljanju predstavniki Furlanije? Morda je najprimernejše, da navedemo stališče predsednika videmske pokrajine Englara, ki je dejal, da soglaša, da se vprašanje tega paketa o-bravnava ločeno, da pa je treba vzeti v pretres tudi ostale zakonske o-snutke. Englaro je poudaril, da na primer ni mogoče predvideti carinskih olajšav samo za Gorico, ne da bi jih predvideli tudi v Trbižu in v Tablji. Skratka, gledati je treba na vso deželo, predvsem pa je treba sprejeti ukrepe, ki bodo res predstavljali gospodarsko spodbudo in ne samo finančno pomoč. Na osnovi teh stališč je torej jasno, da bo razprava potekala ločeno. Včerajšnje avdicije so pozitivno ocenili vsi poslanci iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so se jih udeležili demokristjani Coloni, Rebulla in Santuz, komunisti Cuffa-ro, Baracetti in Gasperotto, socialist De Carli in republikanec Di Re. Coloni, ki je tudi poročevalec o tem zakonu, pa je že napovedal, da bo hitro pripravil poročilo in ga predstavil komisiji, če bo le mogoče že prihodnji teden, v nasprotnem primeru pa ob obnovitvi parlamentarnega dela po počitnicah takoj v začetku septembra. (bbr) športnih naprav in zajamčiti prisotnost predstavnikov slovenskega športa v deželnih vodstvih raznih športnih zvez. Predsednik zveznega odbora za jezikovne manjšine Ardizzone pa je poudaril, da je za slovensko manjšino potreben poseben zaščitni zakon in da nobena druga manjšina ne ocenjuje takega zakona kot izredne usluge, kajti pravno, zgodovinsko in kulturno stanje slovenske manjšine terja pač posebno zakonsko ureditev. Ardizzone se ni dotikal vsebine posameznih zakonskih osnutkov, poudaril pa je, da je treba celotni slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini zagotoviti enake' pogoje, saj gre za eno samo manjšino. BOJAN BREZIGAR □ BUKAREŠTA, MOSKVA — šolska ladja Jugoslovanske vojne mornarice Galeb, je včeraj zaplula v romunsko pristanišče Konstanco. Na prijateljskem obisku v tem pristanišču bo Galeb do 26. julija. Pred tem pa je bila jugoslovanska šolska ladja na tridnevnem obisku v sovjetskem črnomorskem pristanišču Odesa. okolja v Jugoslaviji BEOGRAD — Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD bo v kratkem prvič obravnavala jugoslovansko politiko varstva človekovega okolja. V Dubrovniku, Mostarju, Sarajevu in Beogradu bo od 21. do 27. septembra sestanek odbora za človekovo okolje, na katerem bodo sodelovali predstavniki kakih 20 držav in nekaterih mednarodnih vladnih organizacij. Glavna tema pogovorov v Dubrovniku bo varstvo stavbarske zapuščine v krajih, ki jih ogrožajo potresi, v Mostarju pa bodo govorili o razdiralnem vplivu kmetijskih in hidroloških del na kakovost tal in vode, o ohranitvi bioloških pogojev za gojenje školjk v Neretvi in o sistemih za čiščenje industrijskih odplak iz tovarn aluminija. V Sarajevu bodo med drugim govorih o načrtih tega mesta za izboljšanje življenjskega okolja, v Beogradu pa o gospodarskih in organizacijskih problemih tega področja, (dd) Protijugoslovanski izpad na Norveškem OSLO — Norveška javnost je šokirana zaradi vandalskega divjanja skupine neonacistov, ki so v noči od sobote na nedeljo oskrunih jugoslovanski, sovjetski in poljski spomenik padlim borcem med drugo svetovno vojno. Obiskovalci pokopališča Vesterglavlund v Oslu so v nedeljo zjutraj osupli ugotovih, da so po spomenikih s pršili napisana nacistična in protikomunistična gesla. Izrael bombardiral Saido Nevarna napetost na Jugu BEJRUT — Medtem ko se ob vse večji angažiranosti Sirije nadaljuje premirje v Bejrutu, da že prihaja do konkretnih skupnih pobud rivalskih mushmanskih skupin1, pa v južnem Libanonu dobesedno vre. Včeraj je napetost še povečala piratska akcija izraelske vojne mornarice, ki je najprej skušala pred Saido (Sidonom) zajeti neko trgovsko ladjo, ko pa ji to ni uspelo zaradi zapornega ognja muslimanskih milic, so izraelske mornariške enote s topovi uničile ladjo in bombardirale Saido. V Izraelu trdijo, da je ladja prevažala orožje in municijo libanonskim »teroristom« in da so imeli vso pravico ladjo pregledati. Seveda v Tel Avivu pozabljajo, da se je ladja že nahajala v libanonskih ozemeljskih vodah. Potopitev ladje naj bi bil torej le »mednarodni policijski ukrep«, mesto pa so bombardirali v »samo- obrambi«, ker so muslimani streljali na izraelske vojne ladje. Vesti o žrtvah in ranjenih so skrajno pomanjkljive, da je obračun skoraj nemogoč. Sunitski poslanec iz Saide Nazih Bi-zri je že ostro protestiral zaradi te izraelske vojne akcije. Bizri se je predvčerajšnjim sestal s sirskim podpredsednikom Kadamom, da bi skupaj preprečili skoraj neizbežni spopad med libanonskimi muslimani (predvsem šiiti) in Palestinci. Poslanec je Kadamija obvestil, da se proarafatovski Palestinci oborožujejo, da so pred dnevi muslimani iz Saide zaplenili dva tovornjaka z orožjem, ki sta bila namenjena v palestinska taborišča. Nič bolje ni pri Tiru, kjer so borci šiitskega gibanja Amai včeraj obkolili palestinsko begunsko taborišče Bas. šiiti bi radi po vsem sodeč iz- gnali Palestince tudi iz južnega Libanona, kot jim je to v dobršni meri uspelo v Bejrutu. V takem položaju, ko lahko vsak trenutek izbruhne splošni spopad med šiiti in Palestinci, se suniti na vse kriplje trudijo, da se ne bi njihovi kraji ponovno spre menih v bojišče. Sunitsko - palestinska solidarnost kopni ob spoznanju, da bodo šiiti izpeljah svoje načrte Ob vsem tem pa obstaja upravičen sum, da se s takimi načrti strinja tudi Damask, ki mu ni uspelo vpreči vseh Palestincev v svoje načrte in se boji novega vojaškega vzpona Arafatu zvestih Palestincev. Zgovoren j® tudi načelen dogovor med libanonskimi šiiti, suniti in druži, da je treba za vsako ceno odpraviti razloge, ki so botrovali izraelski invaziji Libano; na. Trenutno ni še jasno, ali so imeli v mislih libanonska ustavo iz leta 1943 ah pa Palestince. Po uvedbi izrednega stanja napetost v Južni Afriki in protest po svetu JOHANNESBURG — Z uvedbo izrednega stanja v soboto opolnoči v 38 mestih in naseljih se je napetost v Južnoafriški republiki še povečala. Policija je v zadnjih treh dneh aretirala več kot 200 ljudi, v spopadih z njo pa je nekaj črncev izgubilo življenje. Medtem se po svetu pojavlja protest proti zaostritvi represije pretorijskega režima. Včeraj je v Nairo-biju Afriški nacionalni kongres, ki se proti sistemu rasnega razhkovanja v Južni Afriki bori tako na politični ravni kot z gverilo, objavil poziv mednarodni skupnosti in še zlasti zahodnim državam z ZDA na čelu, naj po uvedbi izrednega stanja pretržejo diplomatske stike s Pretorio. Zaostritev represije v Južni Afriki so včeraj obsodili tudi itahjanski sindikati CGIL CISL - UIL. V skupnem dokumentu so izrazih solidarnost z juž- noafriškimi demokrati in črnskimi uvede embargo pri prodaji orožja h] sindikati ter pozvali italijansko via- še druge ekonomske sankcije protl do, naj v skladu s priporočih OZN rasističnemu režimu. Nasprotujoča si stališča v Ameriki glede rasistične Južne Afrike NEW YORK — Predstavniki ameriške administracije so v zadnjih dneh nekajkrat kritizirah uvedbo izrednega stanja v Južnoafriški republiki. Tiskovni zastopnik ameriškega predsednika Larry Speaker; je na primer izjavil, »da je sistem rasnega razlikovanja v največji meri kriv za nasilje v Južni Afriki«. Kljub temu pa je uradni Washington v kritiki južnoafriškega rasističnega režima ostal na pol poti. Predstavniki Reaganove administracije so sicer kritizirali uvedbo zadnjih ukrepov v Južni Afriki, obenem pa izjavljajo, da ne žehjo ustvariti vtisa, kot da bi Združene države Amerike podpirale radikalne elemente v njihovih poskusih, da zrušijo južnoafriško vlado. Najvišji predstavniki ameriške administracije so dajali doslej dvoumne izjave o naraščajočem nasilju v Južnoafriški republiki. Medtem ko je na primer državni sekretar George Shultz nedavno izjavil, da pokoli afriškega prebivalstva dokazujejo, da je rasizem hudičev režim, je predsednik Reagan še pred nekaj meseci krivico za nemire va- lil na »preveč radikalne afriške elemente, ki spodbujajo nasilje na ulicah«. Tokrat najvišji ameriški predstavniki niso dah tako »razglašenih izjav« o zadnjih dogodkih v Južni A-friki. Po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je bil operiran za rakom na črevesju, se je predsednik Reagan včeraj s svojimi sodelavci v Beli hiši najprej posvetil dogodkom na afriškem Jugu. Po teh pogovorih je njegov tiskovni predstavnik Larry Speakes izjavil, »da je ameriška vlada zaskrbljena zaradi zadnji dogodkov v Južnoafriški republiki, ki niso v interesu nikogar in da je južnoafriška vlada v precejšnji meri odgovorna za sedanje dogodke«. Pozval je tudi na obnovitev dialoga med obema stra- ncima in reformo, ki bo odpravila rasistični sistem. Vendar pa ameriška administracija še naprej vztraja pri nadaljevanju svoje pohtike tako imenovanega konstruktivnega približevanja, pa čeprav doslej ni dala nobenega rezultata. Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika ni direktno kritiziral uvedbe izrednega stanja, State departement pa je bolj določen, saj na primer zahteva takojšnjo odpravo teh ukrepov. S tem se je znova pokazalo, da zastopa ameriško zunanje ministrstvo do Južne' Afrike bolj jasno politiko kot Bela hiša. Državni sekretar George Shultz je zaradi naraščajočega nasilja pred približno mesecem dni na primer poklical ameriškega veleposlanika v Juž- ni Afriki na posvetovanja v Washington, kar je poslabšalo odnose med državama. Nedoslednost, oziroma dvoumnost v ameriški politiki do južnoafriškega režima je vidna tudi v kongresu, ki v zadnjih tednih sprejema povsem nasprotujoče resolucije o Južni Afriki. Predstavniški dom ameriškega kongresa je na primer sprejel resolucijo, s katero odpravlja tako imenovani Clarkov amandma iz 1976. leta, ki je ameriški administraciji prepovedoval pošiljanje vojaške pomoči angolskemu odpadniškemu gibanju UNITA, senat pa je sprejel predlog zakona, ki predvideva uvedbo gospodarskih sankcij proti Južni A-friki. Administracija sicer trdi, da med tema dvema predlogoma ni bi- stvenega nasprotja. Prvi naj bi dokazoval, da Združene države Amer1' ke nasprotujejo tako imenovani kotnU' nistični dominaciji v Južni Afrikr drugi pa, da kongres nasprotuje tu' di nadaljevanju pohtike rasnega raz' likovanja v Južni Afriki. Angolska vlada je v znak protesta proti obnovitvi ameriške pomoči odpadniškem11 gibanju UNITA, pretrgala pogovore 0 rešitvi namibijskega vprašanja, ki s° potekah med Luando in Washingto-nom. Nekateri kritiki Reaganove po' litike do Južne Afrike v kongresu P3 pravijo, da so zadnji predlogi o h' vedbi sankcij bolj ritualni kot vsebinski, saj je le malo možnosti, da bi jih ameriški kongres v predlagani obliki tudi sprejel, še manj pa da bi jih administracija izvajala. Vendar pa nekateri tukajšnji komentatorji menijo, da se zaradi naraščajo-čega javnega pritiska Reaganov? administracija ne bo mogla izogm11 »nekakšnim« sankcijam proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Zadnje izjave uradnih predstavnikov administracije naj bi to potrjevale. UROŠ LIPUŠČEK Na ponedeljkovi slovesnosti v Ljubljani Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda podelili plakete tudi tržaškim borcem S številnimi slovesnostmi so v ponedeljek proslavili v raznih krajih Slovenije dan vstaje slovenskega ljudstva, ko je OF združila v svoje vrste vse, kar je bilo naprednega in začela odločen boj proti okupatorju, ki je bil premagan prav zato, ker so bile vse napredne množice, vsi zasužnjeni narodi enotni ter skupno povezani z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Osredja slovesnost se je začela najprej pred spomenikom revolucije v Ljubljani, kjer so položili venec, nadaljevala pa s slovesnostjo v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije, kjer so bile podeljene nagrade in plakete ob tem pomembnem Prazniku vstaje slovenskega naroda. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvid-nejši predstavniki družbenopolitičnega in javnega življenja, je bil slavnostni govornik predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, ki je med drugim dejal: »Zmagali smo, ker smo imeli komunistično partijo, ki so ji množinu zaupale, zmagali smo, ker je ÒF združila vse množice delavcev, kmetov, inteligence, mla-dme, vse napredno, kar je premogel slovenski narod. Zmagoviti narodnoosvobodilni boj je izrekel ostro, a pravično sodbo nad vsemi, ki so šli po poti izdaje, ki so z orožjem v roki nastopili proti lastnemu narodu. Od samih začetkov osvobodilnega boja smo gradih in utrjevali oblast ljudstva ter slovensko državnost in u-stvarjali temelje nove demokratične in federa- tivne Jugoslavije. Znaten del Slovencev, ki so bili odtrgani od svoje matice, je priključen Jugoslaviji, oziroma Sloveniji, za tiste dele, ki so ostali izven naših meja, pa je položaj, čeprav so pod hudim raznarodovalnim pritiskom, nekoliko boljši kot med obema vojnama, to pa zaradi progresivne vloge nove Titove Jugoslavije v mednarodnih odnosih.« V svojem govoru je Popit omenil tudi razne težave, »ki pa se jih nismo nikoli prestrašili«, spregovoril je o samoupravljanju ter dejal, da to ne sme biti le parola, temveč realen družbenoekonomski odnos, govoril je o ekonomskih interesih delavcev v sedanjem kritičnem položaju, o čutu skupne odgovornosti vseh za razvoj Jugoslavije ter o potrebi spodbujanja vsega, kar lahko jugoslovanske narode združuje. Sledila je nato najprej podelitev nagrad Vstaje slovenskega naroda, ki so jih prejeli: skladatelj Janez Kuhar za svoje življenjsko delo, Peter Brajovič za knjigo »Konačno oslobodje-ni«, Emil Cesar za knjigo »Boj brez puške«, Velimir Kraševec za knjigo »Dolenjski puntarji« ter Jože Vidic za knjigo »Krik v Dragi«. Posebni priznanji sta prejela skupina slovenskih zdravnikov za »Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941 - 45«, ki obsega pet knjig in koroška osrednja knjižnica »Dr. France Sušnik« na Ravnah, ki je pripravila in izdala »Bibldogrjafijo narcdinoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem.« Oskar Kjuder iz Trsta, Neva Lukeš iz Trsta, Seep Filz-Jži iz Sant Pdltna na Koroškem, Renzo Pilotto iz Tarčenta, posmrtno Sergio Pi-schiutta iz Tržiča, Miha Šproh-Voranc iz Železne Kaple, Orfeo Vigna iz Trsta, Libero Žaro iz Trsta in Augusto Zerialli iz Nabrežine. Ob 40. obletnici zmage nad fašizmom ter za posebne zasluge pri organiziranju delavcev za enotno borbo proti okupatorju in nacifašizmu, so prejeli plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije organizatorji in voditelji delavskih bataljonov - Delavske enotnosti - Unità operaia iz Trsta: Alessandro Destradi - Gigi, Giuseppe Delesi - Fulvio, Emilio Semilli - Toni in Ermanno Soliero - Marino. Plakete ZZB NOV Jugoslavije za prispevek prj ohranjanju in razvijanju tradicij NOV in socialistične revolucije in pri graditvi socialistične samoupravne družbe je prejelo še 25 posameznikov in 27 šol, vojaških enot in drugih organizacij. Nagrade in plakete je dobitnikom izročil predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan. Na slovesnosti so bili navzoči predstavniki deželnega odbora VZPI-ANPI, Zveze koroških partizanov in SKGZ iz Trsta. Nenavadno obeležen Dan vstaje Na nenavaden način so se odločili Dan vstaje slovenskega naroda in 40-letnico osvoboditve obeležiti člani potapljaške sekcije športnega društva Luka Koper. Petnajst potapljačev, večinoma članov občinske enote civilne zaščite, se je v nedeljo opolnoči odpravilo na podvodno pot od izliva Dragonje proti Lazaretu. Potapljaška štafeta je srečno krenila na pot, žal pa se je ob devetem potapljaču (vsak je pod vodo plaval dobro uro) zataknilo. Jekoslav Bar-cot, ki je tako kot ostali plaval približno 4 m pod morsko gladino, ni vedel, niti videl kaj se dogaja »zgoraj«. Neurje, ki se je dopoldan okrog 11. ure razbesnelo nad slovensko obalo, je namreč silovito premetavalo spremljevalni čoln, na katerem je bilo 12 od 15 udeležencev potapljaške štafete. In podviga praktično ni bilo moč nadaljevati. Zato so ga tedaj prekinili. Še zadnjega potapljača so s težavo spravili na spremljevalno ladjo Dragonja, potapljači pa pravijo, da bodo potapljaško štafeto ponovili ob letu dni ali še prej ob kakšni drugi priložnosti. DUŠAN GRČA Danes zadnja seja TRST — Po intenzivnem delu prejšnjega tedna (odobrili so kar 13 zakonskih osnutkov) se bo danes sPet sestal deželni svet in to zadnjič pred počitnicami. Na dnevnem redu sta razpravi oziroma ponovna odobritev zakona za posege v gradbeništvu in osnutek, narekuje norme za higiensko-sanitame rekvizite stanovanj, javnih in zasebnih prostorov in, hotelov. Deželni svet bo nato izvolil 6 efektivnih članov in Pet suplenfov deželne komisije za nadzor aktov KZE, je bila ustanovljena z deželnim zakonom štev. 17 aPrila letos, da bi zagotovila pravilno upravno in tehnično delovanje zdravstvenih ustanov. Poleg tega pa Je predvidena še izvolitev treh predstavnikov Dežele v vodstveni svet raziskovalnih, eksperimentalnih m vzgojnih dopolnilnih institutov. Deželni svet se bo po poletnem odmoru spet sestal Proti začetku jeseni. Turistov kot še nikoli Na slovenski Obali te dni uživa počitnice na morju nad 33 tisoč turistov. Po podatkih turistične informativne službe v Portorožu se je število gostov v hotelih, avtokampih in zasebnih sobah v zadnjih dneh povzpelo od 17.000 na 19.3C0 in če torej k tem prištejemo še počitniške domove organizacij združenega dela ter goste, ki se zadružujejo pri znancih in sorodnikih, potem je vseh res nad 33.000. Gotovo je turistov toliko, kot jih ob takem času še ni bilo. Ob vrhuncu turistične sezone, v začetku avgusta, 'pa jih pričakujejo še več. Največ doslej. Da bo tako, govore tudi podatki z mejnih prehodov. V minulih dneh je k nam spet pripotovalo prek mejnih prehodov, ki jih nadzoruje koprska uprava za notranje zadeve, okrog 80.000 dopustnikov iz tujine, tolikšna je bila namreč razlika med številom prihodov in odhodov tujcev na območju od Lazareta do Femetičev. Od vseh si turistični delavci obetajo novega zaslužka, vendar previdno opozarjajo, da prezgodaj, računov ne gre delati, (dg) Obisk iz Kanalske doline na slovenski Obali w J fffvSvk ^ ’ ■■ ■■ (j & , ' ’ ..v. f ■. ' J. ' X 5^ V. ^ " Vzdolž 40 km slovenske obale je letos toliko plovil kot še nikoli. Navtični urižem torej beleži pravcati razmah, aia svojih ladjah pa prihajajo v Koper, z<)!o, Lucijo in Piran (na sliki) predvsem gostje iz Italije, ZRN in Avstrije (eo) Poletni pohod na Snežnik oh udeležbi mnogih planincev Takšno vreme pravzaprav ni za v gore. Neurju navkljub pa se je čez sto planincev iz Ilirske Bistrice, Kopra, Pivke, Postojne, Ljubljane in drugod v . nedeljo udeležilo tradicionalnega poletnega pohoda na Snežnik. Dva avtobusa sta izletnike pripeljala na Sviščake, kjer so položih venec k spomeniku padlim v Snežniških gozdovih, v imenu borcev pa jih je nagovoril Jože Polh. Tu jih je u-jela sodra. Premočeni so si poiskali zavetje v planinskem domu, kjer jim je čas hitro minil ob igricah Z upanjem, da se bo vreme izboljšalo, so se podah na. vrh Snežnika, vendar pa gora tokrat ni imela usmiljenja z njimi — pod vrhom jih je sprejela megla, iz megle pa dež. Tako so že drugič mokri dosegli vrh. Topel čaj, s katerim so jih pozdravili v zavetišču na vrhu Snežnika, je o- grel premražence in spet priklical veselje. Podelili so priložnostna darila — najmlajša pohodnika sta bila štiriletna Milan in Julijana, najštevilnejša pa šestčlanska družina Vrh. Premočeni pohodnik i so se vrnili na Sviščake, kjer jih je čakal obilen topli obrok. Vtem je tudi narava pokazala prijaznejši obraz — vreme se je popravilo in planinci so lahko izvedli načrtovani razvedrilni program, povezan z izbruhi smeha in veselja. Kljub slabemu vremenu je poletni vzpon na Snežnik, čigar pokrovitelj je že tretje leto občinski sindikalni svet (zato ni čudno, da se je pohoda udeležil tudi predsednik slovenskih sindikatov tov. Marjan Orožen), izpolnil pričakovanja. Pohodniki so se utrujeni, a zadovoljni vrnili v Ilirsko Bistrico, ki jih je pričakala v soncu. METKA ČELIGOJ CELOVEC -------- Predsednik Sloven- skega kluba v Kanalski dolini Niko Ehrlich in člani Hanzi Moschitz, Rudi Bartaloth in Tonči Sivec so pretekli petek obiskali Zvezo slovenskih organizacij, kjer jih je na sedežu v Celovcu sprejel predsednik Feliks Wieser z nekaterimi člani predsedstva. Na razgovoru, na katerem so gostje predstavili svojo organizacijo, so pregledali možnosti za tesnejše sodelovanje med Slovenskim klubom in ZSO ter SKD Žila. Med drugim so sklenili ustanoviti koordinacijski odbor, ki naj bi skrbel za učinkoviteje povezovanje med Slovenci v Kanalski dolini in na Koroškem. Sodelovanje želijo krepiti na gospodarskem in kulturnem področju, saj zaradi zemljepisne bližine in skupne zgodovine obstaja mnogo možnosti za povezovanje Slovencev na obeh straneh meje. Skupne večerje v Selah se je u-deležil tudi tajnik NSKS, kateremu so gostje iz Kanalske doline tudi o-brazložili, da je njihov cilj povezovati se z matičnim narodom in tako krepiti enotni slovenski kulturni prostor. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 58. Ta radodarnost mu je prinesla mnogo ugleda ivri0 .Tr* °t>eh Koštrčevih kakor tudi pri Katici in Ubarti. Samo Ivan se je še bolj vznemiril. Ivan ni ihtel ničesar, kar bi podaril svojim ljudem. Moral r? Karčevati Pri vsakem dinarju; moral je vsak dan habirati drva, da ne bi še za to dajal denarja. Ko-aJ da si je še upal kupiti cigarete, ker se kajenju 1 hiogel odreči. Zato zdaj tudi sam ni hotel h Koštrčevim. Težko u je bilo gledati in poslušati življenje, kateremu hi mogel biti kos. Čedalje bolj se je zapiral v saboto svoje sobe. • Če pa je Marta sprva nekako rada ostajala do-i a’ bar ga je veselilo, ji je zdaj postalo neprijetno nekoč je skoraj nestrpno rekla: »Kaj ne greva več h Koštrčevim? Samo doma m nič se ti ne ljubi.« ^anu se ni mnogo ljubilo, zato ji je rekel: »Saj lahko greš sama. .— Vem, kaj - te mika.« Sprva kot ne bi bila razumela, kasneje pa ga je pogledala nekoliko nezaupljivo. Ali morda sluti, kaj se dogaja za vsem? Morda celo kaj ve? Kdo mu je povedal? Kaj ve o njej? Ali ve, da prihaja Peter Koštrca k njej vsako jutro, ko odide on z Jožefom po drva? »Kaj me mika? Kaj misliš, s tem reči? Kaj veš o meni?« Kakor je bilo drzno, kar ga . je vprašala, se je vendar bala, ker mu je s tem dala priliko, da ji pove, kar ve. »Kaj bi se igrala kakor otroci,« je odvrnil. »Morda si misliš, da sem res toliko neumen, da ničesar ne vem? In če ne bi vedel ničesar, bi bil res velik bedak, ki se mi oba lahko po pravici posmehujeta. Tako si bila prepričana o meni, pač zato, ker sem doslej molčal.« Še je bila Marta dovolj drzna, da mu je gledala v obraz, dokler se ni nasmehnila, rekoč: »Oh, kakšen si! Za božjo voljo vendar? Vedno me samo sumničiš, kakor bi bila res najslabša ženska na svetu. Nič ti nisem napravila. Kaj pa hočeš od mene? Kaj naj napravim, da ti bo prav?« »Kaj naj bi napravila!« je odvrnil. »Saj se lahko pomeniva in dokler si pri meni, toliko časa imam pač pravico, da hočem, da se vsaj o vsem pomeniva. Ko odideš, tedaj, kakor ti bo pač kazalo.« Zdrznila se je. Potem mu je položila roko okoli vratu in zdelo se je, da so se ji oči orosile. »Do smrti me boš samo obsojal... ti ne veš, kako mi je hudo prh srcu zaradi tega. Kakor da te nisem ljubila in kakor da te tudi zdaj nimam rada. Same grde stvari mi podtikaš.« S hladno, skoraj tujo ljubeznijo se je zaključil ta večer, toda tudi ta ljubezen ni mogla pregnati vsega, kar je bilo v srcih. Tlelo je dalje. Mogoče bi tlelo še bogve kako dolgo, da ni Katica nekega dne Ivana, ki se je vrnil z drvmi, prijela za roko in ga potegnila k sebi. Marta je bila v kuhinji in tako je Katica lahko povedala, kar je tudi njo težilo: »Ali ti lahko nekaj povem?« »Kaj mi imaš povedati, Katica?« je vprašal in njegova roka je obležala na njeni glavi. »Skloni se k meni,« mu je šepnila. Nagnil se je k njej. Ne toliko skrivnostno, kolikor bolj z neko žalostjo je rekla tiho: »Oni... Peter... hodi vsako jutro k naši materi.« Po premolku je natančneje opredelila: »Takrat, ko odideš ti po drva.« Ivan je prebledel. Čutil je, da se bo sesedel, ako se ne oprime česa. Pa si je opomogel. Položil je obe roki Katici na rame in po kratkem premisleku se je sklonil k njej in jo poljubil na čelo. »Hvala ti, Katica.« Njegov glas je bil globok, poln bridkosti. »Samo ne povej, da sem ti jaz rekla,« je še zaprosila. •" Po mnenju takratnih pokrajinskih tajnikov PSI in KD Izvolitev Hreščaka - zgodovinski dogodek Pred dvajsetimi leti (točneje v noči med 22. in 23. julijem) je tudi Trst po zgledu nekaterih drugih večjih mest dobil prvo levosredinsko občinsko upravo, sad sodelovanja Krščanske demokracije, socialistov, socialdemokratov in republikancev. Tudi pri nas se je tako začel tisti politični in v marsičem tudi družbeni proces, ki je prešel v zgodovino kot levi center in ki je imel v tukajšnji stvarnosti še poseben odmev. Vstop socialistov v občinski odbor bi šel (kot je pozneje tudi šel) skoraj neopazno mimo, če ne bi Nennijeva stranka določila za odborniško mesto Slovenca Dušana Hreščaka, kar je sprožilo pravi politični potres, ki ga lahko danes po dvajsetih letih ocenjujemo kot zgodovinsko prelomnico, ne samo v odnosih med strankami, ampak tudi v odnosih med Slovenci in Italijani. Priprave na izvolitev levosredinskega občinskega odbora so trajale kar dve leti, »primer Hreščak« pa je postal predmet razprav in polemik tudi na vsedržavni ravni že nekaj mesecev pred izvolitvijo nove uprave, takoj zatem ko je tedanji pokrajinski tajnik PSI Pittoni uradno sporočil demokristjanom, da bo eden od dveh socialistov v odboru slovenske narodnosti. Šovinistična Lega nazionale je ob odkriti podpori Alessijevega Piccola začela nacionalistično gonjo z zbiranjem podpisov proti vstopu »titovca« v občinski odbor, fašisti so mobilizirah škvadriste, ki so razsajah po mestu, škof _Santin pa je politično »izobčil« tedanje pokrajinsko vodstvo KD. Vse pa je bilo zaman. V noči med 22. in 23. julijem je občinski svet ob kričanju fašistov in negodovanju drugih nacionalistov (med temi tudi nekaj demokristjanov) izvohl Hreščaka za odbornika. Začelo se je tako novo politično obdobje, ki je trajalo vse do leta 1978, ko se je na tržaškem pohtičnem obzorju pojavila Lista za Trst in premočno zmagala na občinskih volitvah. Melonarski vzpon je treba po mnenju mnogih pripisati osimskim sporazumom; takoj po podpisu spomenice, ki dokončno urejuje vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo in ki odpira pot novim odnosom med tukaj živečimi narodi, se je v bližini županstva pojavil velik napis »Caso Hreščak - Trieste non ha dimenticato!» Od tedaj do danes se je marsikaj spremenilo, nekaj na boljše, mnoge stvari v odnosu do slovenske manjšine pa tudi na slabše. »Primeru Hreščak« ni sledil »primer Dolhar«, »primer Jagodic« ah »primer Lokar«, vprašanja sožitja in enakopravnosti pa se danes postavljajo v novi, mogoče bolj zaskrbljujoči luči kot pred dvajsetimi leti. SANDOR TENCE Arnaldo Pittoni in Guido Botteri sta bila velika »režiserja« široko zasnovane politične igre, ki je privedla časnikarja Primorskega dnevnika Dušana Hreščaka kot prvega Slovenca v tržaški občinski odbor. Prvi je bil takrat pokrajinski tajnik PSI, voditelj Nennijeve avtonomistične notranje struje, ki je v začetku šestdesetih let po ostrem boju z notranjo levico pripeljal tudi tržaške sociahste do levega-centra. Botteri (prej novinar Piccola, kasneje do upokojitve pa ravnatelj deželnega sedeža RAI) {.«a je bil v tistih letih pokrajinski tajnik KD in eden voditeljev morotej-ske struje, ki je vse do danes, kljub nekaterim padcem, še vedno na površju tržaškega političnega življenja. Oba soglašata, da je treba »primer Hreščak« oceniti kot enega najpomembnejših dogodkov krajevnega povojnega življenja, čeprav posledice tistega dogodka danes niso več na dlani, saj jih je »melonarsko obdobje« v marsičem izbrisalo ah vsaj zatemnilo. »Za del Trsta je bila Hre-ščakova izvohtev prava travma, za sociahstično stranko pa naravni zgodovinski proces, ki je mogoče prišel z dokajšnjo zamudo,« je mnenja Pittoni, »če primerjamo dogodke na vsedržavni ravni. V vrstah PSI torej ni bilo težav, tudi če pomislimo, da se je takrat pravkar uspešno zaključil proces vključevanja pristašev USI -NSZ (Neodvisne sociahstične zveze) v našo stranko. Iz te grupacije je izhajal tudi Hreščak kot tudi mnogi slovenski demokrati in antifašisti, ki so se pozneje uveljavih na raznih področjih. Hreščakova izvohtev je bila vsekakor začetek širokopoteznega procesa, ki je dosegel višek z Osimom.« Če pri sociahstih ni bilo opaziti trenj in nesoglasij, je takratno pokrajinsko vodstvo KD plavalo sredi zelo razburkanega morja in vse je kazalo, da se bo moroitejska barka iz dneva v dan potopila. Botteri, Coloni in takratni župan Franzil p«, so uspešno kljubovali nacionalističnemu in šovinističnemu pritisku. »Znotraj Krščanske demokracije so mnogi nas- Amaldo Pittoni in Guido Botteri protovali tako vstopu PSI v novo večino kot Hreščakovi izvolitvi, kljub ostrim pritiskom in sporom pa ni prišlo do razkolov in če se ne motim, ni nihče izmed takratnih vidnejših voditeljev zapustil stranke,« dodaja Botteri, ki so ga mnogi obtožili, da je kar čez noč postal »titovec« in da se je »prodal« Jugoslaviji. »Tržaško javno mnenje se je razklalo, mesto pa se je hočeš nočeš moralo soočati z lastno usodo, kar smo konec koncev mi tudi hoteh. Lega nazionale je začela zbirati po ulicah podpise proti izvolitvi Slovenca v občinsko u-pravo in če se ne motim ji je uspelo pridobiti od 35 do 50 tisoč ljudi. Lega nazionale je agitirala ramo ob rami s Piccolom, sam škof Santin pa je od vsega začetka kontestiral politiko levega centra, po aferi Hreščak pa mi je osebno »svetoval« naj zapustim tajniško mesto KD.« Tržaški demokristjanski voditelji so lahko do kraja izpeljali Hreščakovo izvohtev tudi zato, ker so imeli za sabo vsedržavno strankino vodstvo, začenši s tajnikom Rumorjem in z njegovim namestnikom Piccolijem. »Moram reči, da je Rim vseskozi podpiral naše delo in da smo torej imeli stalno pokrita ramena, kar je bilo tudi popolnoma v skladu s takratno politiko odprtosti do socialistov. Aferi okrog Hreščakove izvolitve je neposredno sledil podtajnik Piccoli, ki je bil zelo občutljiv do problemov Trsta kot obmejnega središča.« Liberal-nacionalnemu centrizmu je leta 1965 sledil levi center, čeprav so se tej pohtični formuh uprle tudi zelo znane osebnosti, kot napr. bivši dolgoletni župan Gianni Bartoh, ki je označil Hreščaka za »predstavnika jugoslovanskega psevdosocializ-ma«. Tudi Bartoli pa je takrat ostal v manjšim. Hreščakovi izvolitvi so se uprli tudi republikanci, ki so svojega predstavnika v občinskem odboru po nekaterih opominih naj odstopi iz uprave, pozneje celo izključili iz stranke. »Največje razočaranje pa so bila stališča, ki jih je po Hreščakovi izvolitvi zavzela tržaška federacija KPI, ki ni utegnila do kraja razumeti, da je bil to zgodovinski dogodek«, pravi še Pittoni, ki dodaja, da je kmalu potem Vidah obiskal SZ DL. »Začela se je normalizacija odnosov med tržaško partijo in med Jugoslavijo po boleči izkušnji kom-informa, mnogi komunisti v tržaškem občinskem svetu pa so še potem dolgo vztrajali, da prva lastovka (Hreščak) ne prinaša še pomladi.« Podobnega mnenja kot nekdanji socialistični tajnik je tudi Botteri, ki je mnenja, da so bih leta 1965 tržaški komunisti še »ujetniki preteklosti in uklenjeni v verige preživelega veter okomunizma. « Koliko pa je danes še »primer Hreščak« aktualen v odnosih med tržaškimi strankami in na prizorišču sožitja in zaščite Slovencev? Tako Pittoni kot Botteri soglašata, da današnje situacije nd mogoče primerjati s tisto izpred dvajsetih let. »Afera Hreščak ne bi bila danes več verodostojna »pravi Pittoni«; čeprav moram reči, da je stopnja g ožit ja zlasti v zadnjem času tukaj v Trstu zabeležila zaskrbljujoč korak nazaj, po krivdi strank, a tudi po krivdi same manjšine.« Zgodovina se ne ponavlja in ne pozna pogojnikov, je mnenja Betteri, ki je prepričan, da je kljub vsemu Hreščakova izvohtev pustila za sabo vidno in pozitivno sled, čeprav ni odgovoril kako bi se sedanja tržaška KD ravnala ob novi (hipotetični) aferi Hreščak, (st) Informacija za manjšine in o manjšinah na festivalu Unità in Dela v Sesljanu V Sesljanskem zalivu se uspešno nadaljuje pokrajinski festival Unità in Dela, ki privablja vsak večer s svojim prijetnim okoljem ob morju veliko ljudi. Tudi kulturni program je dokaj raznolik in kvahteten,- skoraj vsak večer pa so tudi na vrsti javne razprave in okrogle mize o raznih aktualnih problemih. Tako je bila v ponedeljek zvečer na sporedu zanimiva okrogla miza z naslovom »Kakšno informiranje za manjšine? Kakšno informiranje o manjšinah?« Udeležili so se je urednik koprske televizije — sicer pa predsednik! Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau, glavni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa in časnikar Meridiana Luciano Santin, moderator pa je bil časnikar Radia Trst A Stojan Spetič. Govorniki so vsak iz svojega zornega kota osvetlili nekatere a- spekte široke problematike manjšinskih medijev, veliko pa je bilo tudi govora o odnosih manjšina - večina, kot se kažejo tudi v informacijskih sredstvih. V tem pogledu seveda ni manjkalo polemičnih pripomb na račun tržaškega italijanskega dnevnika (naj mimogrede omenimo, da se predstavniki Piccola niso odzvah vabilu k udeležbi na okrogh mizi), ki s svojo dezinformacijo o manjšini povzroča veliko škodo ne samo Slovencem, ampak vsej italijanski javnosti. Včeraj je bila na festivalu javna razprava o romskih skupnostih v naši deželi, danes pa bo govor o Latinski A-meriki med demokracijo in diktaturo. Na sliki: udeleženci ponedeljkove okrogle mize. Z leve Silvano Sau, Bogo Samsa, Luciano Santin in Stojan Spetič. Od petka do ponedeljka v' borovem gozdiču KD Primorsko iz Mačkolj pripravlja sagro Čas domačih šager je napočil, čas, ko se ljudje na teh praznikih srečujejo, poveselijo in tudi popijejo in pojejo kaj dobrega. Za tiste, ki te šagre organizirajo, seveda to ni zabava. Tu je treba pripravljati prireditveni prostor, poskrbeti je treba za glasbene ansamble, ki naj zabavajo udeležence, poskrbeti je treba tudi za kulturni program, kj takšne praznike dopolnjuje in končno je treba skrbeti tudi za vino, pivo in seveda za vse ostalo, kar k takim pijačam spada. Tako ni nič čudnega, če so Mačkolj ani na primer že več časa na delu, da uredijo in pripravijo borov gozdič, v katerem ima domače društvo Primorsko v-poletnem času svoje prireditve, sagre, praznike itd. Tokratno šagro bo društvo začelo že v petek in jo končalo v ponedeljek, 29. julija. Člani društva, ki so, kot smo že omenili pridno na delu, so si jo tako zamislih: V petek in soboto bo v borovem gozdiču v glavnem družabnost, s plesom in prosto zabavo, za katero bo poskrbel ansambel PLATANA iz Kopra. Omenjeni ansambel bo igral tudi v ponedeljek zvečer, ko se bo praznik zaključil. V nedeljo, 28. julija bo osrednja prireditev z bogatim kulturnim programom, na katero organizatorji že sedaj vabijo vse, ki bi želeh preživeti lepo in prijetno nedeljsko popoldne. Organizatorji so na popoldansko prireditev povabih pihalni orkester iz Brega, ki bo nastopil s svojim koncertom, novost pa bo predstavljal nastop članov Posoškega krožka ljubiteljev plesa - Circolo A-matori ballo sportivo »Città di Mon-falcone«. To bo prvič, da bo ome- Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaprta občinska cesta na Šiji v Dolini danes, 24. t.m. in jutri, 25. t.m. od 8. do 13. ure zaradi popravil na vodovodnem omrežju. njeni krožek s svojim programom nastopil na naših prireditvah. Zato bo predstavljal prav gotovo prijetno novost za vse, ki jih zanima ples kot rekreacija, pa tudi ples, kot predstava, oziroma že pravi show. Če bo vreme naklonjeno, se torej obetajo lepi in prijetni popoldnevi in večeri v prekrasnem borovem gozdiču v Mačkoljah. Kam po maturi ? - Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro Pri izbiri fakultete je treba misliti tudi na možnost zaposlitve V prvem članku serije, ki smo jo posvetih problemu študija ah zapo-slitve po končani višji srednji šoli, smo se pogovorih z nekaterimi letošnjimi maturanti, da bi izvedeli, kakšni so njihovi občutki pred to življenjsko izbiro, k čemu se nagibajo, kaj pričakujejo, koliko so sploh informirani. Vsi so se strinjah, da je dobra informacija o možnostih, ki jih daje določen študij, ter o samem študiju nasploh, temelj za pravilno izbiro. Zato najbrž ne bo odveč, če današnji članek namenimo nekaterim izsledkom zanimive raziskave, ki bodo — verjetno ne samo naše maturante — marsikoga silili k razmišljanju. Številke in statistike prav gotovo niso alfa in omega celotnega problema, ki nas zanima, vendar jih niti najmanj ne gre prezirati, saj so številke marsikdaj verodostojen odraz našega vsakdana. Avtor ankete, ki preučuje izbire tržaških in goriških maturantov med leti 1979 in 1983 in ki 'je bila opravljena ob koncu leta 1984, je dr. Branko Jazbec, zaposlen pri SLORI. Seveda je anketa izredno obširna in bomo lahko zato posredovah le njene najvažnejše rezultate. Koliko maturantov nadaljuje s študijem in koliko se jih odloči za zaposlitev? To je odvisno od tipa šole, iz katere prihaja maturant. Naj o odločitvah povedo kar številke same, izražene v odstotkih. Kar 66% veh maturantov, ki so končali trgovsko akademijo, je zaposlenih; zaposlenih je tudi kar 50% študentov, ki so opra-vih maturo na šoh za vzgojiteljice (za vse maturante je seveda mišljeno obdobje ’79-’83). V stopnji zaposlenosti sledijo nato maturantje poklicnega zavoda za industrijo in obrt —40%, učiteljišča —32% ter liceja —13%. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da iz licejev nadaljuje študij skoro tri četrtine maturantov, četrtina maturantov iz učiteljišča, 18% maturantov poklicnega zavoda in le vsak deseti maturant trgovskega zavoda. Kako je z odstotkom brezposelnosti pri naših maturantih? Rekli smo, da se maturantje trgovskega zavoda v večini odločijo za zaposlitev in pri tem je treba povedati, da sta od treh absolventov trgovskega zavoda zaposlena kar dva. Drugače je z maturanti učiteljišča in vzgojiteljske šole: 40% jih je brezposelnih. Ta podatek pa je treba mal- ce omiliti, saj ima veliko maturantov začasno zaposlitev v obliki suplenc, veliko pa se jih tudi odloči za dopolnilni peti letnik. Stopnja brezposelnosti je razmeroma visoka tudi med maturanti poklicnega zavoda za industrijo in obrt (21%), pri čemer so to predvsem maturanti oddelka za kemijske operaterje. Brezposelnih maturantov trgovskega zavoda je 13%, maturantov obeh licejev pa 8%. Odstotek je pri teh seveda tako nizek, ker se s problemom dela še niso spopadli, saj so se v veliki večini odločili za nadaljevanje študija. Kje so naši maturantje, ki so se odločili, da ne nadaljujejo s študijem, dobili svoje stalno delovno mesto? Mislim namreč na posamezne panoge. Trgovina na debelo je največ prispevala k zaposlitvi diplomantov. V že omenjenem obdobju je v njenem okviru našlo zaposlitev največje število diplomantov. Ostali so se zapo-shh na področju javnih in zasebnih storitev, trgovine na drobno, v javni upravi, pri raznih podjetjih, na področju bančništva in zavarovalništva, prevozov ter strojne industrije. Morda bi bilo tudi zanimivo izvedeti, kakšno je delovno okolje naših maturantov? Več kot tretjina zaposlenih maturantov dela v izključno slovenskem okolju. V primerjavi z analizo maturantov 1971-78 se je delež diplomantov, ki delajo v italijanskem okolju, znižal za 1,5% Do zdaj smo obravnavali izbiro maturantov, ki so se odločili za iskanje stalnega delovnega mesta. Kot smo že povedali, pa je veliko tudi takih, ki. se odločijo za nadaljevanje študija. V kakšno smer težijo njihove izbire? Res je, poprečno ena tretjina maturantov se je odločila, da nadaljuje študij, bodisi na univerzi bodisi na kaki višji šoli.. Kaj izbirajo? Izbire se zelo izenačene: 33% se jih odloči za znanstvene vede, prav toliko za humanistične vede, 34% pa za družboslovne vede. Naj povem, da taka struktura vpisov nikakor ni podobna italijanski, kjer prednjačijo znanstvene vede. Gotovo je to odraz našega nepopolnega šolskega sistema v slovenskem učnem jeziku. Četrtina univerzitetnih študentov je na fakulteti za leposlovje in filozofijo (25,3%) : večina jih študira v Trstu, nekaj pa tudi drugje. Visoko je tudi število študentov ekonomije (36,1 odst.), med njimi pa so tudi študentje kurza za statistične in aktuarske vede. Precej je tudi zanimanja za pravo (11% študentov). Na fakulteti za matematične, fizične in naravoslovne vede -študira 9,7% študentov, na fakulteti za inženirstvo pa 9,3% V zadnjih letih polagoma upada zanimanje za medicino (v omenjenem obdobju 8,5% študentov), kar je gotovo odraz slabih perspektiv na delovnem področju. Fakulteta za politične vede zaposluje 6,4% maturantov, ki nadaljujejo s študijem, arhitektura 3,4%, pedagogika 3,4%, farmacija 2,1% in šola za prevajalce 2,1%. . Glede na izsledke te raziskave, kakšni so tvoji nasveti tistim, ki so sc odločili, da ne nadaljujejo s študijem in tistim, ki se bodo vpisali na univerzo? Glede na to, da je iskanje delovnega mesta največkrat stvar, ki terja veliko časa, saj vemo, da je doba brezposelnosti lahko večmesečna, bi maturantom svetoval, naj ta čas zapolnijo z obiskovanjem raznih tečajev, z izpopolnitvijo lastnega znanja. V preteklosti se je izkazalo, da so tisti, ki so opravili kak izpopolnjevalni tečaj, laže prišli do stalnega delovnega mesta. Bodočim univerzitetnim študentom pa bi svetoval, naj se — seveda v skladu s svojimi nagnjenji — usmerijo v tisto študijsko smer, ki nudi glede zaposlitve nekaj več izgledov. MAJA LAPORNIK V deželni skupščini KPI zahteva razpravo o »aferi Vespasiano« Prestop deželnega odbornika za turizem Vespasiana iz vrst PSDI v socialistično stranko bo baje odjeknil indi na današnji seji deželnega sveta, ki bo zadnja pred poletnim premorom. Tako je včeraj formalno zahte-val načelnik komunistične svetovalske skupine Pascolai, ki je mnenja, 'ja_ to vprašanje zahteva razpravo v deželni skupščini, kar pomeni da se °rej predsednik Manzon ne sme o-niojiti samo na formalno sporočilo o Prestopu Vespasiana iz PSDI v PSI. j^re za politični dogodek, so mnenja komunisti, ki ne sme kar tako mimo deželnega sveta in tudi javnega mme-Ja. ki si ni docela na jasnem, zakaj k« Vespasiano in odbornik videmske Pokrajine Rosenwirth zapustila PSDI n »se preselila« v Craxijevo stranko. Prestop dveh vidnih voditeljev PS 1 med socialiste je kot znano spro-,. . Pravi potres tako v Kanalski do-mi, od koder sta Vespasiano in Ro-^enwìnth doma in tudi na deželni rav-i, saj je vsedržavno vodstvo PSDI ne formalno zahtevalo njun odstop ? sdm° iz odborov, ampak tudi iz v u.Psčin, v katere sta bila moža iz-bena. Oba pa sta že napovedala, , p ne nameravata odstopiti, »saj sta a 12voljena od ljudstva in ne od ;iria,Te,« v kateri sta bila dolgo let gazirana. Pri tem uživata Vespa- siano in Rosenwirth vso podporo deželnega vodstva PSI. Afera je že sprožila neke vrste pred-krizo deželne vlade, čeprav je težko pričakovati, da bodo socialdemokrati v teh pogojih šli do konca in izsilili odstop obeh odbornikov. Verjetno se bo o tem govorilo spet šele septembra, tudi zato ker se Longov! stranki, ki je v globoki notranji krizi in je na zadnjih upravnih volitvah skoraj povsod nazadovala, nikakor ne mudi. Deželni tajnik Dal Mas je sicer že zahteval preverjanje s koalicijskimi partnerji in s Slovensko skupnostjo, hkrati pa podčrtal, da socialdemokrati še trdno verjamejo v to večino in torej tudi v »železno« zavezništvo s socialisti. Primer Vespasiano - Rosenwirth je imel doslej stvarne posledice le v Kanalski dolini, kjer je večji del vidnejših članov PSDI že prestopilo k socialistom. Drugod po deželi takih »množičnih begov« doslej ni bilo še zabeležiti, čeprav krožijo že govorice, da se tudi nekateri tržaški in videmski socialdemokrati na tihem že pripravljajo na vstop v PSI. t • Tržaška občina sporoča, da sta v okviru športnega centra. »Draghic-chio« na Kolonji na javno razpolago dve teniški igrišči in igrišče za odbojko. Tabor so imeli v vasici Zabiče pri Ilirski Bistrici Kratek obisk pri tržaških skavtih Najprej zasliših krike. Poln upanja narediš še dva koraka naprej in zagledaš tudi lastnike teh veselih glasov, Opaziš mrežo, žogo, ki leti viso ko, visoko, dva avtomobila s tržaško registracijo, velik šotor — pagoda mu pravijo — in tam čez, ja, tam na jamboru plapola skavtska zastava. Sedaj veš, da je pravi trenutek, da ti odleže — našel si tabor tržaških skavtov. Tržaški skavti so člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki je, kot skavtizem po celem svetu, pretežno vzgojnega značaja. Na Tržaškem je okoli 400 skavtov, ki so organizirani po vzgledu skavtskih organizacij vsega sveta. To je mladina vseh starosti — od predšolskih o-trok do tistih »večno mladih« mladincev, ki prično že tajiti svoja leta. Ker je njihova starost tako različna, se delijo na več skupin — najmlajši so veverice in volčiči, po starosti jim sledijo vodnice in izvidniki, potem novinci in novinke, nad 18-letniki pa se imenujejo popotnice in roverji. Njihov znak sestavljata lilija — moški in detelja — ženska, čez leto se sestajajo, pogovarjajo, učijo skavtskih veščin, organizirajo športne dneve — največje doživetje za marsikaterega skavta pa je letni tabor. Vse to sem zvedela med skavti, taborečimi v samoti, tri kilometre od vasi Zabiče pri Rirski Bistrici. Ti pri-jazneži, ki so z vsemi mogočnimi stvarmi napolnili mojo beležko, so ravno tisti lastniki veselih glasov iz prvega odstavka. Obiskala sem jili na večer pred odhodom domov, v petek, 19. julija, ko so že skoraj podrli svoj tabor. Pravzaprav ni bilo najbolj enostavno najti sogovornika. Vsi so bili kar se da zaposleni s posprav-Ijanjem tabora — ob mojem prihodu so že pospravili šotore in ravnokar počeli isto še s kuhinjo. Pred njimi je bil še zadnji taborni ogenj, noč v pagodi — skupnem šotoru (vse ostale so bili že podrli) in, drugo jutro, odhod. Za njimi pa nekajdnevno popotovanje po Karavankah (Jesenice, Stol, Begunjščiča) in 5 dnevni stalni tabor pri Zabičah. Z vodjo tabora, Evo Fičur, sem spregovorila nekaj resnejših besed. Pravi, da ni z disciplino imela nobenih problemov, ker so se vsi taboreči, to je 20 skavtov, novinci, novinke, popotnice in roverji; držali dogovorov. Poleg tega je tolikšna skupina ravno pravšnja za razgovore, razmišljanja, raziskovanja (zgodovina kraja, ekologija, rastlinstvo okolice), posvetovanja, ki so osnovni program takšnega tabora. Pet dni tabora je sicer kratek čas, vendar Eva meni, da je to nujno, ker se mladi med sabo še ne poznajo dovolj dobro. Kljub temu pa je po taboru ođmeval smeh in na vsakovečernih tabornih ognjih ni zmanjkalo pesmi, skečev in veselja. Na taboru vsi počno vse. Tudi poklicnega kuharja ni — letos so sicer imeli študenta kuharske šole, ki je opravljal to delo, drugače pa se tako pri kuhi kot tudi pri ostalih delih vrstijo vsi. Vse stroške taborjenja plačajo sami. Razdebjo jih »po bratovsko« na vse taborišče. In kako so tržaški skavti prišli do tabornega mesta pri Zabičah? Sodelovanje s taborniki iz Južne Primorske, zlasti pa s taborniškim odredom iz Kuteževega v pobrateni občini Ilirska Bistrica, je prineslo tudi to možnost, ki so se je skavti z veseljem o-prijeli, saj na morje, kot pravijo, ne marajo. Z morja so doma — tam je turizem in avtokampi in z izvedbo programa so težave. In res mladi skavti niso zapustili vtisa, da bi hoteli v bolj d vib žira ne kraje. Zagotav-Ijali so mi vsevprek, da jim je izbrani prostor zelo všeč in da niso prav nič veseb, ko že morajo domov. Mestnega življenja niso prav nič pogre-šaU — v Rirski Bistrici so bib le enkrat, če odštejem sobotni povratek skozi mesto. In živžav v taboru mi je dal vedeti, da so si življenje v »kruti« naravi znah urediti in napraviti veselo. Prostor pri Zabičah je tako postal že kar običajno taborno mesto. Skavti se bodo sem še vračah (tej skupini kmalu sledi tabor mlajših skavtov). Se vidimo tudi naslednje leto? METKA ČELIGOJ Po najnovejših podatkih statističnega zavoda ISTAT Julijska umiritev rasti življenjskih stroškov brez kakršnegakoli učinka na inflacijo Komaj objavljeni statistični podatki o gibanju življenjskih stroškov ozi-j ■,cen najnujnejših življenjskih potrebščin v tekočem mesecu, potrjujejo marniko iz prejšnjega meseca. Ritem porasta se namreč ustaljuje na 0,3 k - st°tka mesečno, kot izhaja iz analize državnega zavoda za statistiko ISTAT, in ;?ln° I?lesečno spremlja gibanja cen v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni brstu, če je mesečino gibanje cen v zadnjih mesecih na dokaj nizki ravni rasti, visoka. Pa tega ni mogoče reči za odstotek letne rasti, ki je še vedno pre- mesto mesečni porast cen letni porast cen Milan +0,3% +9,1% Turin +0,1% +8,8% Genova +0,3% +9,3% Bologna +0,1% + 8,9% Trst +0,3% + 8,8% naše mesto skupaj s Turinom li(.„e ,2!10 najoižjo letno rast cen živ-Wit' h Potrcb.ščin, pa moramo ugo-r da ga po povprečni mesečni p 1 P’fkaša, zlasti na račun mese-šnK nf>r’! 'n maj, ki sta bila v leto-žia Prv* P°lovici leta tudi »najdra-J « meseca v smislu, da so takrat zf V ?'rs*;u najviše poskočile, ko mrri'vo j® seveda pogledati, ka-sowf..,cene ^bijejo po posameznih nor,.V tekočem mesecu so po ohrin 'k statistične službe tržaške sEvuT cene za Prehrano v Trstu poza tuo Za odstotka, kar je takoj na ?l anorn (0,7 odst.) največ glede Ih- omenjenih pet severnoita- šem., ^ mest. Primat pa pripada na-mestu pri dvigu izdatkov za oblačila: medtem ko so v drugih središčih poskočile za od 0,1 do 0,3 odstotka, so v Trstu zrasle za 0,4 odstotka. Logičen padec glede na letni čas so doživeb izdatki za energijo, medtem ko se porast različnih izdatkov giblje med 0,2 in 0,5 odstotka. Bistveno drugačna je podoba, če primerjamo poraste z ozirom na lansko leto, saj ugotovimo, da smo v Trstu morali jubja glede na isti mesec lani porabiti kar 10 odstotkov več za prehrano, kar je hkrati najvišja vrednost med petimi mesti -vzorci. Cene oblačil so se po letni primerjavi dvignile za 7,2, energije za 8, stanovanja za 4,1 in razni izdatki za 8,9 odstotka. Na splošno bi lahko rekli, da gre relativno nizek splošni porast cen za prehrano pripisati boljši založenosti sadno-zelenjavnih tržnic v tem letnem času, medtem ko znižanju izdatkov za električno in plinsko energijo botruje znižanje cen, za katero se v tej »mrtvi sezoni« odločajo distribucijska podjetja, pa tudi skrčenje povpraševanja na evropskem tržišču. Porast izdatkov za stanovanje pa gre predvsem na račun porasta izdatkov za razsvetljavo in za druge skupne storitve, kot je na primer čiščenje stopnišč, ne pa še na račun povišanja najemnin, ki ga bodo statistiki zabeležib šele v naslednjem mesecu. Čeprav so se torej življenjski stroški v zadnjih dveh mesecih v svojem vzponu nekoliko unesb, pa to še ne pomeni, da so odločilno vphvali na gibanje letne inflacije, ki se zadržuje na ravni 8,6 odstotka in je torej praktično nespremenjena od novembra lani. V tem smislu je najnovejše podatke zavoda ISTAT nemudoma komentiral tudi minister za industrijo Altissimo, ki je {»trdil, da se inflacijska tendenca ni zmanjšala in da »statičnost gibanja cen kljub pozorni postopnosti pri višanju tarif in nadzorovanih cen v okviru prizadevanj za dosego sedemodstotne in flacije dokazuje, da je antiinflacijski manever še vedno nezadovoljiv«. Godbeno društvo Prosek v nedeljo gostovalo v Kapelah pri Brežicah Godbeno društvo Prosek že vrsto let goji prijateljske stike s številnimi pihalnimi orkestri ix matične domovine. Tako je na primer že večkrat gostovalo v šiški pri Ljubljani pri godbi Litostroj in v Logatcu pri tamkajšnji gasilski godbi, prav tako pa sta se obe godbi iz Slovenije že večkrat udeležili praznikov, ki jih je priredilo proseško godbeno društvo ob proslavi 75-letnice in 80-let-nice ustanovitve. Med godbami iz matične domovine pa proseški godbeniki še najbolj »poznajo« godbo iz Kapel pri Brežicah, ki spada sploh med najstarejše pihalne orkestre v Sloveniji. Godba s Proseka in iz Kapel sta se prvič »srečali« pred več kot desetimi leti. Odtlej so se medsebojni stiki med obema pihalnima orkestroma stalno vrstili kljub nemajhni razdalji med obema krajema. Doslej zadnji člen v že dolgi verigi teh prijateljskih srečanj sta godbi uklenili preteklo nedeljo v Kapelah, kjer so domačini proslavili 135-letnico ustanovitve svojega društva. Proseški godbeniki so pripotovali v Kapele dopoldne z avtobusom. Kljub nenaklonjenemu vremenu so jim gostitelji pripravili lep sprejem, za kar so se gostje oddolžili s krajšim nastopom. Pred osrednjo slovesnostjo so domačini popeljali prijatelje iz zamejstva v prenovljeni gasilski dom v Zupelevcu, kjer tudi vadi domača godba. Tu so se godbeniki s Proseka okrepčali, člani domače godbe pa so se jim z darilom zahvalili za sodelo- Služba Rdečega okrepljena in cj^e cjrl* ie stopila v veljavo konven-na , j,0 i® Krajevna zdravstve- I>ri„ - ota sklenila z deželnim vodstvom hudi] ga,k-riža; Po sporazumu bo RK PrennJ ,0 nikov in onemoglih oseb. v ]u:i - j50 eden na razpolago sedežu Urnw.f' ®den pa bo oprami jen za nef['tr;° Primere, ko bolnik ah ranje-ren [f3trehu.ie takojšnjo pomoč in vanità P^°z’ Gre 23 rešilec UME (U-dali . d’emergenza), ki ga že stah Odevamo na tržaških ce- ®ev hna enega. °d navadnih rešilne in k 0Premib za urgentne prime-hočrh 0 na.njem vedno zdravnik. V Uredr,1,Zmeni’ in sicer °d 20. do 8. lano . dne' pa bosta na razpo- Krila in en navaden rešilec. Pokrajine^3 pot'rek'e celotne tržaške ciioZL1?Udarja- da se bo s konven-Pa rXlfir-.HCi-rala 13 služba, predvsem med nr.. ,Je novost v komunikaciji jemnin?era,tivnim sedežetm RK, spre-Posarm,-, 'ridelkom obeh bolnišnic in bwlo na"™- re‘rilcem. Vse tri enote lefomt^ rec Povezane prek radio-te-Pa 24 n Zyaze’ k' bo delovala 24 ur ko nemna Je 113 r®šilcu bo tako lah-delek oi 0rna obvestilo sprejemni od-r.a Kpm • bolnišnice in bolnišnico tman o urgentnem primeru, križa bo odslej učinkovitejša obenem pa bo osebje v bolnišnicah, na osnovi neposrednih informacij, lahko usmerjalo rešilec v pristojno bolnišnico. Vebkokrat se je v preteklosti namreč dogajalo, da so bolnika najprej peljali v glavno bolnišnico, od tod pa naprej do Katinare in pri tem so se izgubljale dragocene minute, da sploh ne govorimo o nevšečnostih za bolnika. Mož zaspal s prižgano cigareto V noči od ponedeljka na torek o-kirog 2. ure so gasilci pohiteb v Ul. San Pasquale 57, ker je v stanovanju 52-letnega Benita Benescija nastal požar. Plameni so se razvib v dnevni sobi, kjer so zajeb vse pohištvo in ga uničib. Dim je očrnil tudi stene in strop drugih stanovanjskih prostorov, tako da je materialna škoda vehka, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Sam lastnik stanovanja Benesci je gasilcem obrazložil vzroke požara: sedel je na divanu s prižgano cigareto, ko ga je kradoma zajel spanec. Mož je zatisnil oči, cigareta pa je pritaknila ogenj. Drevi na Opčinah predavanje V. Kocjančiča Tveganja in prednosti pri prehodu družinsko vodenih podjetij v družbe Čeprav smo sredi poletja in dopustov,- si posebno samostojni delavci ne morejo privoščiti povsem brezskrbnih počitnic. Roki za izpolnitev najrazličnejših obveznosti se prav nič ne ozirajo na letni čas in nemalo je takih med nami, ki imajo prav zdaj polne roke dela. To prav gotovo velja za storitveno dejavnost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pri katerem se nenehno trudijo, da bi jo izboljšali in izpopolnili in tako mogli resnično izpolniti vse zahteve in pričakovanja svojih članov. Prijetno svež openski Prosvetni dom so pri združenju izbrab za nocojšnje srečanje, oziroma predavanje direktorja SDGZ Vojka Kocjančiča o prehodu družinsko vodenih podjetij v družbe. Predavanje bo ob 20.30 in je namenjeno vsem, ki bi se radi podrobneje seznanili s tveganji in prednostmi tovrstnega prehoda. V SDGZ je včlanjenih približno 150 naslovnikov družinsko vodenih podjetij, za katere Visentinijev zakon predvideva možnost spremembe v družbe z glavnico in s tem pridobitev določenih ugodnosti v načinu obdavčevanja. Pri tem pa je seveda potrebno dobro po- znati besedilo in smisel zakona, da bi se izognili tveganjem, ki sprem Ijajo tak prehod. Intervju s prof. Paladinom v reviji »La Prora« Te dni bo izšla tretja številka pet-najstdnevnika »La Prora«, ki ga vodi demokristjanski poslanec Corrado Belci. V tej številki je med drugim intervju s prof. Liviom Paladinom, kj je nedavno bil izvoljen za predsednika ustavnega sodišča. Paladin se je zaustavil ob treh osnovnih argumentih: ustavna politika za leto 1985-86, dežela Furlanija - Julijska krajina in njena specifičnost ter posebni položaj Trsta. • Včeraj je priplula na obisk mesta Trst fregata »Lupo« itabjanske vojne mornarice, ki bo privezana ob pomolu pomorske postaje do 27. jubja. V prihodnjih dneh bosta pripluh še lovska torpedovka »Impavido« in fregata »Sagittario«. vanje na praznovanju njihovega visokega jubileja. Na proslavi 135-letnice godbe iz Kapel so poleg domače godbe zaigrali še orkestri iz bližnjih Loč, iz hrvaških Rozd in, kot rečeno, s Proseka. Godbe so v mimohodu prikorakale na prireditveni prostor, kjer so zaigrale skupno nekaj koračnic, nastopile pa so tudi posamično z lastnimi repertoarji. Koračnice so si tako sledile koračnicam vse do večera, vmes pa so imeli godbeniki še priložnost, da se pobliže spoznajo; medtem so se Uidi odborniki proseške godbe porazgovorili z vodstvom domačega orkestra o možnostih nadaljnjega sodelovanja. Prav razdalja med obema krajema, v katerih godbi delujeta, hromi še boljše stike, kljub temu pa je postalo v zadnjih letih sodelovanje med obema društvoma že tradicionalno z občasnimi srečanji na Proseku in v Kapelah. Ob koncu prireditve so domačini pospremili goste do avtobusa, kjer so jim zaigrali v slovo z željo, da bi se kmalu ponovno srečali in skupno zaigrali. Po dolgi bolezni nas je za-* pustila Zofija Kriščak vd. Kermolj Žalostno vest sporočajo: brat, sestra, svakinja, snaha z vnukoma in nečakinje, ki se istočasno zahvaljujejo zdravstvenemu osebju bolnišnice Santorio. Pogreb bo jutri, v četrtek, 25. t.m., ob 10.30 iz barkovljanske kapelice v cerkev in nato k Sv. Ani. Barkovlje, 24. jubja 1985 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Mara Prašelj Pogreb bo danes, 24. jubja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče na Kontovelu. SVOJCI Kontovel, Južna Afrika, 24. 7. 1985 IMS« Ul. sv. Frančiška 20 vabi jutri, 25. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave ŽARKO VREZEC slike in risbe gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. V soboto, 27. t. m., ob 20.30 bo na sporedu šesta predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana. V glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radiami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Serio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel 003861/212-492 ali 221-121, int 432 in 433. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197. V Stefanu Berdonu v spomin Pred kratkim je umrl Štefan Berdon - Špinčev iz Ric-manj, nečak znanega ricmanjskega župana iz dobe »cerkvene afere«, v starosti 84 let. Kdor ga je poznal, mu teh let ne bi prisodil, saj se je še pred kratkim trudil pri košnji, kjer je bil na zemljo zelo navezan. Leta 1927 se je poročil z Marijo Ferlugo z Vrhpolj, ki mu je pred 4 leti umrla. Zaradi takratnih hudih go. spodarskih razmer je odšel v Jugoslavijo z ženo in dvema malima otrokoma. V Makedoniji je dobil v obdelavo nekaj zemlje, da je lahko preživljal svojo družino, ki sé je pomnožila še z dvema hčerkama. Po nekaj letih pa se je preselil na drugo posestvo na Štajersko. Od tam se je vrnil 1938 domov in si kupil še nekaj zemlje. Poleg kmečkih opravil se je še zaposlil pri raznih podjetjih. Ob izbruhu vojne so tudi njega vpoklicali v tako imenovane posebne bataljone. Bil je v Toskani, a mu je uspelo, da se je kmalu vrnil. Maja 1943 ga je doletela huda nesreča. Na paši sta mali Dušanka in Ivanka našli ročno granato in se z njo smrtno ponesrečili. Ob razpadu fašizma se je kot ;a-veden Slovenec vključil v OF in postal gospodarski referent Krajevnega odbora v naši vasi. Svoje funkcije je opravljal vestno in pošteno. Novembra 1944 so ob nemški čistki v vasi iskali tudi njega. Ker mu je uspelo, da se je skril, so se znesli nad njegovo družino. Prizanesli niso niti komaj 5-mesečni hčerki. Pobrali so mu vse imetje in odpeljali živino. Tudi v Collottijevi čistki 13. 3.1945 mu niso prišli do živega. Pravočasno so se on in pri njih nastanjeni partizani — med katerimi je bil tudi komandir Pavle, ki je čez nekaj dni padel v Lonjerju — rešili v vaške kanale. Odpeljali pa so šestnajstletno hčerko in leto mlajšega sina, ki se je vrnil iz zapora ob osvoboditvi. V povojni dobi je bil v vasi še vedno aktiven, dokler se ni odselil k Domju. Ostal je zvest svojemu idealu. Celo življenje je trdo delal doma na zemlji in po vojni v pristanišču do upokojitve, vendar je aktivno sledil našemu dogajanju. Pogosto smo ga srečali na vaških prireditvah in redno v Kulturnem domu na gledaliških predstavah in koncertih. Ob zadnjem slovesu na ricmanj-skem pokopališču mu je zapel pevski zbor Slavec. Naj mu bo lahka domača zemlja. kino Ariston 21.30 »La rosa purpurea del Cairo«. Režija Woody Alien; igrajo: M. Farrow, J. Daniels, D. Aiello. Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 20.00 — 22.15 »Witness - II testimone«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Prendimi... coprimi di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Pro- fondamente ingorde...«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Ametj-ville pošsession«. Za vsakogar. Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Stati di allucinazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Zaprto do sobote. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »Vacances polis-sonnes«. Prepovedan mladini pod 18. letom. darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti Cvetka Magajne darujeta žena in hčerka z družino 20.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob bratranca Maria Dolenca darujeta Tončka in Pepi 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Ob prvi obletnici smrti Antonije Zahar por. Ciacchi darujejo sestre in brat 35.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Zorka Jelinčiča daruje Ema Kerševan 10.000 lir za SPDT. Ob priložnosti izleta daruje Draga Lovriha (Dolina) 20.000 lir za KD F. Venturini. Ob 15-letnici smrti nepozabne Dragice Tence darujeta sestra Marta in brat Ančko 40.000 lir za ŠD Vesna. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Primorsko vabi na šagro v borovem gozdiču v Mačkoljah 26., 27., 28. in 29. t. m. V petek in soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom PLATANA iz Kopra. V nedeljo: ob 19. uri koncert pihalnega orkestra Breg, ob 20. uri priznana plesna skupina CIA-BOS iz Tržiča, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD, ki bo igral tudi v ponedeljek. Kioski vsak dan od 17. ure dalje in v nedeljo ob 10. ure dalje. razna obvestila Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 5. avgusta do 17. avgusta. menjalnica 23. 7. 1985 Ameriški dolar................. 1.893.— Kanadski dolar................. 1.400,— švicarski frank ...... 798,— Danska krona..................... 182,— Norveška krona................... 226.— Švedska krona ................... 225.— Holandski fiorini................ 590.— Francoski frank............... 215.— Belgijski frank.................. 31,50 Funt šterling.............. . 2.675,— Irski šterling................. 2.070,— Nemška marka..................... 665,— Avstrijski šiling................. 93,— Portugalski eskudo............ 10.— Japonski jen....................... 7,— španska pezeta.................... 10,— Avstralski dolar .............. 1.300.— Grška drahma.................. 14.— Debeli dinar...................... 6,10 Drobni dinar...................... 6,20 BANC/i O' CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. TRGI - Ul I.TA F. FlLIfl IO - ĆC-Z* čestitke V Barkovljah, pri Poljšakovih praznujeta danes srebrno poroko VERA in GIGI. Še na mnoga zdrava in vesela leta jima iz srca kličejo Elda, Štefka z družinama ter nona Marija. Ob srebrni poroki svoje pridne in delavne odbornice in njenega GIGITA ji iz srca čestita in kliče še na mnoga leta v družinski sreči SKD Bar-kovlje. JADRANKA KOŠUTA praznuje danes svojo 21. pomlad. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. včeraj-danes Danes, SREDA, 24. julija KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 — Dolžina dneva 15.06 — Luna vzide ob 13.03 in zatone ob 24.06. Jutri, ČETRTEK, 25. jubja JAKOB Vreme včeraj: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1022,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI UMRLI SO: 65-letni Bruno Canciani, 82-letna Desideria German, 75-letni Albino Millo, 75-letna Olga Serbo vd. Pri-bac, 58-letni Marcello Bressani, 79-letni Antonio Morgan, 82-letni Giacomo Zan-cola, 91-letna Elena Zelen, 86-letna Angela Possidel vd. Facchini, 25-letni Arturo Guidolin, 48-letni Pietro Tiepolo, 84-letna Carolina Cattunar, 98-letna Teresa Dagnelut vd. Parenzan, 88-letna Anna Kotenko, 63-Ietni Romano Bergamasco, 75-letni Michele Peciarich, 75-letna Chiara Massaro, 82-letni Giovanni de Gasperi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, UL Combi 9, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje. izleti KD Rovte - Kolonkovec priredi 15. in 16. avgusta 2-dnevni izlet v Novo mesto in okolico. Vpisovanje ob sobotah od 20. do 22. ure na sedežu društva ali pa tel. št. 040/827-808 ali 827-528. mali oglasi VINOGRADNIK Mario Usco, Ul. del Timo 12, je odprl osmico. Toči belo in čmo vino. Vabljeni! SAUNA SOLE - čudovita krema za huj; šanje med sončenjem je v prodaji tudi na Opčinah v parfumeriji KOZMETIKA 90. NA PROSEKU je odprl osmico Milko C ibi c: Toči belo in čmo vino. PRODAM novo rustično hrastovo spalno sobo po polovični ceni. TeL na št. 040/575-145 ali 54390. PRODAM nov kavč na vogal v žametu po polovični ceni. Tel. na št. 040/575-145 ali 54390. UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike in fizike. Telefonirati na št. 0481/882-339. IZGUBILA sem zlat ovratni obesek na prazniku v Gabrjah. Pošten najditelj naj telefonira 0481/78180. OSMICO je odprl Terčon Ivan, Mav-hinje 42. Toči belo in čmo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je odprl v Saležu Herman Škrk. V LEPEM zelenem parku v Praprotu ima odprto osmico LUPINC. Toči belo vino in teran. POČITNIŠKO HIŠO kombinirano, zidani del z brunarico, zemljišče okrog 3.000 kv. m v okolici Ljubljane prodam zdomcu. TeL 040/211-805. PRODAM verižni stroj za vrtanje lesa. Uporaba stroja na mizi ali na steni. Tel. 040/412-380. PRODAM po ugodni ceni tovorno vozilo ford 4550, spredaj nakladalnik, zadaj izkopač - fiat 682 n/2 prekucnik v 3 delih. TeL 0481/85725. PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku. UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkani garažni vrati. TeL na št. 040/211-936 v večernih urah. GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t. m. do 9. avgusta. Kraji v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu, kjer si lahko nabavite Primorski dnevnik: LJUBLJANA: vsi večji kioski ob nedeljah: kiosk na avtobusni postaji kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk na Zaloški cesti kiosk na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično) BLED: kiosk Union, kiosk Kazina kiosk Avtobusna postaja BOHINJSKA BISTRICA: Turistično društvo-tudi ob nedeljah BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah kiosk Delo - Perat-Mašera - tudi ob nedeljah BOVEC: kiosk TTL kavarna na trgu (samo ob nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah) KOBARID: kiosk TTL gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje bife Soča (samo ob nedeljah) NOVA GORICA: vsi kioski ob nedeljah - avtobusna postaja ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič-Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah) POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah) ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33 SEŽANA: Supermarket »Kras« (tudi ob nedeljah) bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah) KRIŽ PRI SEŽANI: Šonc Milena DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah) ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah) ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji ob nedeljah: kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik - Cankarjev drevored, 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah) LUCIJA: kiosk Primorski tisk kiosk TTL št. 16 (tudi ob nedeljah) SAVUDRIJA: kamping NOVIGRAD: UMAG: VRSAR: POREČ: kamping Solaris, Puntano, Plava laguna, Zelena laguna ROVINJ: PULJ: Medulin in Premantura MALI LOŠINJ: VELIKI LOŠINJ: OPATIJA: REKA: KRK: Krk in Baška RAB: PAG: Pag in Novalja MIRAN KURET. avtomobil in človek radiotelevizija Peugeotov lev je spet zarjovel Kmalu ludi na italijanskem tržišču 505 z 2155-kubičnim motorjem in turbinskim polnilnikom Uspeh, ki ga je doživel njegov palček 205 na vseh svetovnih trži-®cih. je dal novega zagona Peugeo-a, tako da so se njegovi inženirji, j^Jub ustaljeni praksi tovarne, da o-n^ani svoje modele nespremenjene skozì vrsto let, odločili za majhen ace-lifting pri svoji srednje veliki ornuzini 505. Novosti zadevajo v Majhni meri karoserijo, kjer so spremenili samo obliko zadnjih luči in 0 j h odbijačev ter zunanje vzvratno ^Siedalo, sicer pa ima peugeot 505 vedno zelo klasično, dasiravno 'mkaj elegantno obliko. Največja novost pa je vsekakor niodei z novim 2155-kubičnim štiri-aljnikom z elektronskim vbrizgava- njem goriva in s turbinskim polnilnikom. Gre za motor, ki zmore celih 180 KM pri 5200 vrtljajih v minuti ter 27 kpm pri 3000 vrtljajih. Za ta model še niso sporočili zmogljivosti, vendar ni tvegano trditi, da bo največja hitrost znašala nekaj nad 200 km na uro, pa tudi pospeški bodo temu primerni. Ostaja še vedno v prodaji osnovni model, ki ga poganja 1972-kubični štirivaljnik, ki zmore 108 KM. Na voljo je seveda tudi cela vrsta dizlov, ki ostajajo najbolj prodani modeli. Drugi adut Peugeotove srednje velike limuzine so družinski kombiji, ki imajo po sedem sedežev in so torej pravzaprav minibusi z visokimi zmogljivostmi. ti in morje Južnjaška kajutna jadrnica »Dixie 30« nima Uh ?ec,lCrat smo navedli, da so ita-krnice nekak kompromis bor re?ain^m* in potovalnimi, ali svro Te<':enc)’ regatne jadrnice obrati kin, rrLm]ai° n potovalne. Med red-Frol^ je »dixie 30« obrata nic ef!.me }z Neaplja. Južnjaška jadr-„ a ,!jrej. ki ima po našem samo s , !ubo, in sicer: da jo bomo le _ ezavo ponovno prodali, predvsem krajih, kjer je jadral-Pr* STCU regatni uspeh kot Pnjetno križarjenje. ^ ixie 30« je družinska jadrnica, nipri17™ veUkih ambicij in je name-slo’ irjTei^vsem tistemu srednjemu poin’ k* nima preveč denarja pod kar e7‘l’ Sa^ s^ane le 37 milijonov lir, ie ne res konkurenčno. V bistvu skih nz9ledu manjših jranco-kajutnih jadrnic mislil predvsem n'kjUje in smotrnost ter pustil K?, nrru luksuz <- .rani°st je torej da skrajnosti in vprašljivi kič. brni- je torej da skrajnosti kop>aIišče ; 11. uri Luigia Camerino vd. Chieco iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno px>kop>ališče. Marko Waltritsch Pevma, Oslavje in Stmaver skozi stoletja 13. V neposredni bližini dvorane Pri Pekavih je bilo nekaj stanovanjskih hiš, ki jih je dal zgraditi Luiš Fogar za svoje kmečke delavce. V njih je bilo deset manjših stanovanj, sredi dvorišča pa »pač« (vodnjak). Pevmanci so temu kraju pravili »Placuta«. Luiš Fogar je imel poleg gostilne v Pevmi nasproti cerkve še drugo gostilno, mesnico, trgovino jestvin in skladišče vina v svojih stavbah pri pjevmskem mostu. Tu je imel tudi veliko stanovanj za svoje delavce. V njegovi stavbi je bilo tudi podgorsko županstvo. On je bil, ki je imel v zakupu tudi piopravilo deželne ceste v Brda. Bil je lastnik skoro vse zemlje v Pevmi tja do Štma-vra in tudi precejšnjega dela gozda na šanci, če je le mogel, je dokupoval vedno nova in nova zemljišča. Le on je, za malo denarja, kupil od kmetov mršave krave. Revni kmetje niso imeli dovolj krme, da bi jih redili. Fogar psa je vso to živino dobro zredil, potem pa jo zaklal in tudi s tem zaslužil. Na njegovem velikem p>osestvu je delalo tudi veliko delavcev iz drugih krajev, precej Furlanov. Zato je bilo tudi s strani domačinov delo pri njem zelo cenjeno in ljudje so ga spoštovali, pa četudi ni bil pri njem zaslužek bogve kako dober, čeprav ni .ptodparal raznarodovalnega dela Legé nazionale, ki se je širila preko mostu iz Gorice tudi v Pevmo, ga tudi ni oviral. Marsikdaj je v bližini njegove Med prvo vojno porušena cerkev v Pevmi gostilne pri mostu prišlo do pretepx)v med slovenskimi in italijanskimi mladeniči. Tudi ples je bil predmet pjolitičnih nasprotstev v vasi. Ob praznilcu farne zavetnice sv. Ane je šla iz cerkve procesija, ki se je vila po velikem parku in okrog gradiča plemičev Thoemell. Ta dan je župnik s prižnice napadel pristaše druge stranke, ki so nameravali praznik farnega zavetnika počastiti s plesom. Do tega je res prišlo, a šele naslednjo nedeljo. Okrog plesišča se je drlo mladine in odraslih, še pred plesom je p» vasi šla »pleh-muzka«, da bi nanj oprozorila. S plesom pa je bila p»vezana tudi veselica na prostem. Pekli so in prodajah štruklje. Seveda ni manjkalo domačega vina. Štruklje so prekli tudi v Štmavru, vendar proti koncu zime, za praznik sv. Valentina. Takrat je bila v štmavru veselica, na katero so prišli tudi ljudje iz drugih briških krajev, iz Solkana ter iz Gorice. Običajno so Goričani prišh na ta daljši izlet skozi Solkan in s splavom čez Sočo, p»vzp>eli so se v Štmaver, tam pipili, px>jeđli in se pjoveselili, občudovali lep razgled, potem pa jo mahnili p>eš skozi Pevmo nazaj v Gorico. Starejši štmavrci so pripovedovali, da je bilo ob tistih prilikah v njihovi odmaknjeni vasi zelo veselo. Cerkvica v Pevmi je bila pred vojno majhna, na takrat ozki glavni cesti skozi vas. Bila je v neposredni bližini današnjega poštnega urada. Cerkev je bila čisto ob cesti in vanjo je vodilo le nekaj stopnic. Cerkev so zidali baroni Teuffenbach in baronica je zato imela pri oltarju poseben balkon, v katerega je vstopola iz stranskih vrat, ki so cerkev povezale s parkom njene graščine. Baronovi so se vsako nedeljo udeleževali maše. Tudi 60-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa so proslavili z mašo. Takrat so v zlato oblekli kip Matere božje. Ko se je pričela prva svetovna vojna, je oče Lahov, ki je bil za mežnarja, ta kip peljal na »burelN na varno v Gorico. Še nekaj podatkov o Pevmi pred prvo svetovno vojno. Zemljišče, kjer so sedaj cerkev, župmišče in šola, je bilo v leW 1862 last Simona in Karla Dominka. Leta 1891 so dediči Anton Dominko ter Anton in Marija Marinič del tega zemljišča prodali Okrajnemu šolskemu svetu v Gorici, da bi na njem zgradil poslopje za osnovno šolo. To so zgradili nekaj let kasneje. Tik pred začetkom vojne so Pevmo in Oslavje v podgorskem občinskem svetu zastopali kot podžupjani Luiš Fogar, Anton Fiegl-Jožef Klanjšček Štefanov, štmaver pa Ivan Fonzari. Gostilne so leta 1911 imeli: Josip Mikluš, Franc Maraž. Vincenc Komavli, Miha Brezigar, Jožef Šuligoj, Anton Palih, Anton Koršič, Terezija Hlede, Ivan Pavlin in Karko Fiegl. Obred napovedovanja vremena pri Bricih »Kadar se svetlika pri Gorici spravi kolesa pod streho« Med važne sestavine duhovne kulture goriških Brd zagotovo sodi tudi toanje o vremenu, ki še danes odraca in bistveno posega v vsakdanje žaljenje Bricev. . Usodnost te vrste znanja je bila izrazitejša v preteklosti, ko je bilo Poznavanje vremena še močneje povezano z gospodarsko dejavnostjo Iju-oi in je večini Bricev zemlja predstavljala nič manj kot preživetje. Do oanes so se obbke in vsebine šeg, iiavad, verovanj in vraževerstev pogosto spreminjale, neredko so izgubite svoj prvotni pomen in preobliko-Vale pravo podobo, mnoge pa so za-radj različnih vzrokov in okoliščin že izginile. ]Vfed Brici še žive ljudje, ki se spominjajo »starih« vremenskih šeg. Ve-čina te[j šeg je bila povezanih z nekaterimi, na tem področju pogostej-suni, vremenskimi pojavi: nevihtami, v°co, sušo in burjo. Starejši Brici se spominjajo mož, ki so na podlagi zkušenj pri skrbnem opazovanju lomnih vremenskih znamenj (premirja meglic, oblakov, smeri vetrov •• • ), znali razmeroma natančno napovedovati vreme. K njim so mnogi Prihajali po nasvete, ko so se odločali a važnejša kmečka opravila: košnjo, ojakih <*e*° V v*n0Srac^1 m sa^ov" vi^o so v Vedrijanu poleti, ko so Peli, da je Kanin obdala meglena ra, .še isti dan pričakovali nevihto dežjem. Prihod deževja so napove-ovale tudi meglice, ki so »obliznile« |teben od Studenca proti Vrhovlju. V martnem so rekli: »Kadar pride me- Missa in A minor v Londonu Slovensko mladinsko gledališče ■te včeraj v Londonu na mednarodnem gledališkem festivalu (London International Festival lueatre) odigralo stoto reprizo Kističeve »Misse in A minor« po motivih Kiševe Grobnice za Bo-nsa Davidoviča. siu nastednjih dneh bodo člani »MG odigrali predstavo še e-uajstkrat, vse skozi v okviru tega mednarodnega festivala, na ka-sotektorji povabili še gjedališča iz Poljske, Italije, Špa-mie. Kitajske, Koreje, Kanade, Nizozemske in Amerike. Zadnja uprizoritev bo 3. avgusta, okro-£la miza o ljubljanski predstavi Pa je predvidena za 28. julij. gla čez Cerje, bo v kratkem slabo vreme.« Ali pa: »Kadar se svetlika pri Gorici, spravi kolesa pod streho!« Nasprotno pa je lepo vreme napovedovala mavrica, ki je takoj po dežju napravila »prton« od Sv. gore navzdol, »Furlanka, ki je dvignila krilo« (ko se je zjasnilo na jugozahodu), ko se je pod večer napravil rdeč sončni zahod... še danes je v rabi rek (v ital. jeziku) : Rosso di sera, bel tempo si spera, rosso di mattina, la pioggia si avvicina. Vreme so Brici skušali predvideti tudi na podlagi opazovanja drugih zunanjih znakov. Tako so, ko je bilo slišati vlak iz nižine, pričakovali prihod slabega vremena, pa tudi slab vlek v dimnikih in pretirano dimljenje pri kurjenju odprtega ognja je imelo isti »pomen«. Med domačimi živalmi so Brici za znanilce slabega vremena imeli zlasti kokoši, ki so se še posebno glasno oglašale, pa tudi splošna razdražljivost in vznemirjenost domače živine sta napovedovali, da se bo vreme v kratkem spremenilo na slabše. Med drugimi živalmi so za glasnike deževja veljali močeradi na planem (»čemerati«), mravlje v skupinah, škorpijoni na svetlem, lastovke, ki nizko letijo, roji mušic in drugih nadležnih insektov . . . Pri napovedovanju vremena so Brici upoštevali tudi počutje in obnašanje ljudi. Bolečine v križu, hrbtu in nogah (zlasti pri starejših) so povezovali s prihajajočim slabim vremenom, tudi za razdražljivost in nemir pri otrocih ter duševno bolnih osebah so vzroke pripisovali pričakovanim vremenskim spremembam. Vremenske šege segajo v spominu Bricev tja v začetek tega stoletja, med najstarejšimi omenjenimi so prav gotovo šege v zvezi z obvarovanjem pred točo. Pojav toče je v preteklosti za večino Bricev pomenil sinomim za »mižerijo«, revščino, zato je toliko razumljiveje, da so prav tem šegam Brici pripisovali še posebno težo. Tako so Brici streljali proti toči z »mortalčti«, možnarji, napolnjenimi z zmesjo smodnika in opeke. Kadar streljanje ni zaleglo, so v šali rekli, da so tako dobro ciljali, da so »zajal naglih v Žakelj od tiiče«. Značilno je bilo tudi zvonjenje proti toči in zažiganje blagoslovljenih oljčnih mladik nad ognjiščem skupaj z molitvijo »prot’ hudi uri«. Ponekod so pepel položili na hišni prag, s čimer naj bi se magična moč obreda še okrepila. Podoben učinek naj bi imele v prepričanju Bricev z ročajem v gnoj ali zemljo zapičene vile, proti nebu štrleče rezilo sekire in v hiši prevrnjeni stoli in mize. Razširjena je bila celo kriva vera, da točo povzroči ženska: ponekod so preganjali in grozili nezakonskim materam, ki naj bi s svojim grehom priklicale točo. Način življenja Bricev se je po 2. svetovni vojni bistveno spremenil. Preko radijskih in televizijskih sprejemnikov je pretok množice informacij vplival tudi na znanje o vremenu. Poznavalce vremena so zamenjale radijske in televizijske vremenske napovedi, opazovanje splošnih naravnih vremenskih znamenj pa so izpodrinile kičaste vremenske hišice z možicem in ženo, ki se izmenično prikazujeta kot znanilca slabega in lepega vremena. Ostaja nam torej ustno izročilo o znanju o vremenu v goriških Brdih, ki je, kot še mnogo drugega, del duhovne kulture in kulture sploh, ki ga ne gre pozabiti ali spregledati, kaj šele omalovaževati. KATJA KOGEJ Umrl pesnik Aleksandar Vučo V nedeljo je po krajši bolezni v 89. letu starosti umrl v Beogradu znani srbski književnik Aleksander Vučo. Pesnik in romanopisec Aleksandar Vučo je bil eden od ustanoviteljev in prvakov jugoslovanskega nadrealizma. Bil je tudi urednik več znanih književnih časopisov. Njegova najbolj znana dela so romani Gluho doba (napisal ga je skupaj z Dušanom Matičem), Mrtve javke, Raspust in Poziv na maštanje ter poema Mastodont. Ob 1100-letnici Metodove smrti Tako se je končal prvi stik naših prednikov z delom Konstantina - Cirila in Metoda in celo spomin na slovansko bogoslužje je pri Slovencih za nekaj stoletij ugasnil. Seveda se nam ob tem postavlja vprašanje, ali je bilo delovanje solunskih bratov le enosmerno, ali so Slovenci le sprejemali ali pa so tudi s čim vplivali na njuno delo. Slavistična znanost v 19. stoletju je bila pod vplivom J. Kopitarja in F. Miklošiča dolgo mnenja, da je bil jezik, ki sta ga oba brata uporabljala pri svojem učiteljskem delu, jezik panonskih prednikov današnjih Slovencev, da je bila torej to nekakšna stara slovenščina. Vendar je že konec 19. stoletja zmagala teza, da je podlaga stare cerkvene slovenščine jezik slovanskih prebivalcev iz okolice Soluna. Nedvomno pa je tudi res, da sta solunska brata pri svojem delovanju na Moravskem in morda še bolj v Panoniji naletela na neko cerkveno izročilo s podomačeno ustrezno terminologijo, prav tako pa tudi na poslovanjem temeljne molitvene obrazce in besedila za pastoralno rabo, kar je bil sad irskih metod misijonskega dela med Slovani. Gre torej za plodno medsebojno učinkovanje domačega izročila in novega knjižnega jezika, kar sta Konstantin in Metod genialno združila. Tudi prehajanje z vzhodnega na zahodni, rimski obred, ki je gotovo potekalo še pred odhodom v Rim, je v novem knjižnem jeziku pomenilo povezovanje dveh kulturnih sjer. Tako je delo Konstantina - Cirila in Metoda presegalo zgolj misijonsko dejavnost, pomenilo je izpeljevanje novega naroda na zgodovinski oder, in ta narod naj bi bil nekakšen most med Vzhodom in Zahodom. Z rabo ljudskega jezika v bogoslužju pa je za skoraj tisoč sto Zaton nad Miramarom Sonce nad miramarskim gradom zahaja v poletno noč (foto Magajna) let prehitelo razvoj v sami Cerkvi. Slovansko bogoslužje se je po pregonu Metodovih učencev leta 885 preselilo z Moravskega v takratno Bolgarijo; tam sta pod vodstvom Metodovih najbližjih učencev nastali tudi dve novi kulturni središči: v Ohridu pod vodstvom Klimenta in v Preslanu, bolgarski prestolnici (tam je nastala nova slovanska pisava na podlagi grške majuskule). Drugi val je zanesel slovansko bogoslužje na o-bale Jadranskega morja, od tam pa je začelo prek Istre nekako v 15. stoletju prodirati tudi v slovenske kraje. Trajne priče tega prodiranja glagolice, kar pomeni hkrati tudi prodiranje slovanskega bogoslužja, so epi-grafski spomeniki. B. Fučič v svoji knjigi Glagoljski natpisi navaja 25 krajev na Slovenskem, kjer je bilo najdenih preko 80 vklesanih, naslikanih ali opraskanih napisov, podpisov, grafitov in pod. Ti napisi so najpogosteje na cerkvenih zidovih, včasih na zvoniku, kustodiji, za oltarjem, na podboju, lahko tudi na zvonu ali na kakem drugem predmetu ali pa na zasebni hiši. Pogosto so to le podpisi romarjev, duhovnikov ali laikov, drugič so to zapisi o tem, da je kako delo opravil neki mojster po naročilu tega in tega župnika, ko je bil v tistem kraju nekdo župnik, kaplan ali župan. Včasih so to čustveni izlivi občudovalcev posameznih prizorov na freskah v cerkvi, tej svojevrstni Mbliji revnih«, ki je nadomeščala pisano besedo in s podobo ponazarjala duhovnikove besede. Napisi na Slovenskem se začenjajo v Istri, v koprskem zaledju, nekako sredi 15. stoletja (Zanigrad 1447, Pre-dloka 1461, 1466, Dvori 1468, Gažon 1470 itd.) in se tam nadaljujejo še vse 16. stoletje, ko zlasti izstopajo Hrastovlje s cerkveno poslikavo Janeza iz Kastva iz 1490 in mnogimi grafiti na freskah, vendar se že proti koncu 15. stoletja selijo tudi v notranjost Slovenije, kjer najdemo zapise vse tja do polovice 17. stoletja. Najdemo jih na Gorenjskem (Stara Fužina v Bohinju 1475 in 1400, Bodešče 1496, Bukovica v Selški dolini ok. 1500, Mošnje, Mače, Godešič) pa pri Moravčah, v žunovcu na Dolenjskem, v Vinici in seveda spet pri Ilirski Bistrici. V Jablanici, Mislečah - Vato vijah, v Vremskem Britofu, Dolenji vasi pri Senožečah, v Dornberku itd. Jezik teh zapisov je ljudski, hrvaš-kočakavski; včasih vdirajo vanj slovenske besede, vendar narava jezika navadno ostane hrvaška. Le v Dolenji vasi pri Senožečah ugotavlja Fučič slovenske zapise: Bog me je poklical, Sin Božji svetuval, Duh Sveti posvetil. JANEZ ZOR (Se nadaljuje) 32. Puljski festival o 32. Puljski festival o 32. Puljski festival ULJ _ Ob začetku letošnjega festivala res va ?-ore?n.? trditi, da je med najboljšimi. Naletu ie steer dokazala, da se v enem bilt . marsikaj spremeni in popravi (npr. Puf-' ìe Pa tudi dokončno potrdila, da v Noilf ^ znajp ravnati s festivalskimi gosti. dn#>i er* znam filmski kritiki so jo po prvem dv„,u■ P°bTali domov, ostali kljubujejo vsako-b; ; nif Vaplemom — ki jih ne bi bilo, ko __ ,■7,16 festival bolj premišljeno organizacijo same ljubezni do filma. v nifh-tVa^ se ie imičel v soboto zvečer, ko so Titu-0 Areni predvajali film o maršalu vantif1 te/eponem štabu, ob 40-letnici jugoslo-metl^a filma. Govorov je bilo malo, ognje-fiin S° kted spomin lanskih, koreogra- vse flornarjev in mladink v istrskih nošah je rediir>eVe^ sP0minjala na zaključne šolske pri-e. šele po vsem tem, ko je iskrena aren- ska publika bolj žvižgala kot ploskala, se je pričel konkurenčni spored. Prvi film letošnjega programa je ob koncu petminutne navedbe sponsorjev imel posvetilo 40-letnici osvoboditve. Zato mislim, da je bilo prav, da so nam ga ponudili takoj na začetku, vendar je vseeno nekoliko prehudo, da na en večer daš kar dva politična filma o osvoboditvi, tako da skupno slediš preko štiriumi projekciji. »Rdeči in črni« Miroslava Mikuljana za Jadran film iz Zagreba bi lahko bil več kot dovolj. Film je sicer časovno nekoliko predolg, tu pa tam so skoki v montaži preostri, ima pa dve veliki prednosti: scenarij je dober in izredno zanimiv in vsebuje nekaj res genialnih kadrov. Na drugem mestu iste lestvice je film, ki so ga predvajali pozno v noč na otvoritvenem večeru, »Tudi to bo minilo« Nenada Dizdare- viča za Kinema iz Sarajeva. Dizdareviča je baje italijanski kritik Guido Aristarco primerjal s Fellinijem (glej bilten št. 1) in to po mednarodnem uspehu prvenca »Gazija«. Režiser je mislil nadaljevati v tem stilu, a mu to očividno ni uspelo. Na kratko poglejmo tudi nedeljski program Arene. O filmu »Horvatova izbira« Evarda Galiča za Zagreb film (do danes prvi v lestvici preferenc), lahko pišemo, da je film »noir«, v smislu, da ga polovice nismo videli, ker se je na platnu premikalo le nekaj nerazločnih figur ovitih v temo. So se pa prikazale prve ženske golote in prve scene seksa letošnjega festivala, kar je očividno vnelo občinstvo. »Last but not least«, predstavitev prvega slovenskega filma v Areni: »Naš človek« Jožeta Pogačnika za Viba film. Režiser Pogačnik se je po 19 letih spet približal filmu in nam ponudil zanimivo, napol groteskno delo, v katerem sledimo nezgodam direktorja »najvažnejše kemijske tovarne v mestu«, ki ga počasi odstavljajo. Tako kot pri Kafki je on prvi, ki kaj sluti, a zadnji, ki zve za kaj se gre. Ruši se mu službeno mesto in škripa tudi njegovo družinsko življenje. Hči registrira njegove histerične izbruhe in jih nato recitira v gledališki šoli, žena bi mu rada pomagala in ga vleče v romantične vikende k morju, sin igra trobento na pogrebih, v tovarni so seje delavskega sveta take kot so v resnici, prijatelji mu pravijo, da si vse domišlja. Kako simpatičen je ta »Naš človek« (Boris Juh), kako vsakdanji, ne samo v samoupravljanju, kako življenjski. Vibi je treba priznati, da se je pravilno odločila pri sprejemu scenarija Janeza Povšeta. EVA FORNAZARIČ Raj je butnskala včerai^m 30 Sa predsta Pa UP u '' '•) v informativni sekc ti t;, i?ivc;zna relacija film-radio. K nosi ;^?ls^lcna in groteskna komed ZunUK elula »tuden cevST?a:- vesela klaPa Butnskal ln steklim lisicam. Slaka pri tem podvigu spremlja že preizkušen »team« sodelavcev, od scenografa Zdravka Papiča (Prešernovega nagrajenca) do kostumografinje Bjanke Adžič in tonskega mojstra Hanne Preuss, ki je tudi Slakova žena; direktor fotografije je Vilko Filač. Zadnja dva, Preussovo in Filača, izredno cenijo v jugoslovanskem filmskem prostoru in to ne zaman, saj je npr. Vilko Filač snemalec obeh Kusturi-čevih filmov Dolly Bell (zlati lev v [^FORMATIVNI SPORED DANES, 24. JULIJA Kine režija Vladimir Tad režija Sveta Pavlovi TEKMOVALNI SPORED dediščina tajvanska kanasta Arena režija Matjaž Klopčič režija Goran Markovič Benetkah) in Očeta na službenem potovanju (zlata palma v Cannesu), zlato areno Preussove za ton pa smo že navedli. KDO JE FRANCI SLAK Je študiral režijo v Lodzu (Poljska). Ima za sabo več kratkih in dolgome-tražnih filmov. Dokumentarce in eksperimentalne filme kot Topografija (1977), Daily News (1979), Krog 88 (1980) in pa celovečerne produkcije. Njegov prvi celovečerec Krizno obdobje (1981) so označili na pregledu jugoslovanskega filma v Pesaru kot enega najzanimivejših in perspektivnejših prispevkov mlade generacije. Eva, (1983) z Mirando Caharijo v glavni vlogi, je doživel deljen, a vsekakor nelagoden odziv na puljskem festivalu: zlata arena za ton Hanne Preuss. Eva je bila tudi dobro sprejeta na festivalu v San Franciscu. Slak je vsekakor nov obraz slovenskega filma. Samosvoje in točno opredeljeno išče zase najbolj prikladen slog DAVORIN DEVETAK Prizor iz Slakovega filma Butnskala V HELSINKIH Italija tesno vodi HELSINKI — Po prvem dnevu a-tletskega četveroboja v Helsinkih je Italija sicer na prvem mestu z 92 točkami, vendar ima eno samo točko več kot Finska (91). Madžarska jih je zbrala 82, Španija pa 78. Še najprijetnejše presenečenje je Italiji pripravil mladi Biscarini v skoku v daljino, razočarali pa so kratkopro-gaši. ZMAGOVALCI — ŠTAFETA 4x100 m: 1. Madžarska 39”09; 2. Italija (Pavone, Tilli, Gorla, Simionato); 39”28; 1500 m: 1. Gonzales (Šp.) 3’ 41”81; 2. Mei (It.) 3’43”22; KOPJE: 1. Paragi (Madž.) 84,16 m; 2. Blom (Fin.) 79,60 m; 110 m OVIRE: 1. Bryggàre (Fin.) 13”63; 2. Bakos (Madž.) 13”76; 100 m: 1. Kovacs (Madž.) 10”48; 2. Simionato (It.) 10”56; VIŠINA: 1. Levola (Fin.) 2,25 m; 2. Davito (It.) 2,15 m; DALJINA: 1. Biscarini (It.) 7,87 m; 2. Cor-gos (Šp.) 7,85 m; 400 m: 1. Heras (Šp.) 46”38; 2. Menczer (Madž.) 46”81. Odbojkarski turnir v Sovodnjah Italija brez težav V svoji prvi tekmi mednarodnega odbojkarskega mladinskega turnirja za trofejo »mesta Gorica«, ki poteka v sovodenjski telovadnici, je Italija zlahka premagala Tunizijo, ki je večer prej zgubila tudi proti Jugoslaviji. I-ALIJA — TUNIZIJA 3:0 (15:7, 15:4, 15:12) ITALIJA: Sniderò, Rossato, Nuc-ci, Bernardi, Da Roit, Gaoni, Di Toro, Beltrame. Italija je svojega nasprotnika povsem nadigrala, čeprav je Tunizija dobro pripravljena ekipa, pa igra precej nezbrano in živčno, kar so »azzurri« seveda izkoristili in zlahka o-svojili prvi set. Nič drugače ni bilo v drugem nizu. V tretjem se je Tunizija zbrala in z zagrizenostjo spravljala Italijane v zagato, saj je povedla z 12:10. V tem nizu so oboji pokazali svoje odlike, na koncu pa je po dopadljivi igri vendarle zmaga pripadla »azzurrom«. JUGOSLAVIJA — TUNIZIJA 3:1 (15:7, 15:6, 14:16, 15:2) JUGOSLAVIJA: Dimc, Ritlop, Smrke, Milutinovič, Slabajna, Kovač, Ple-ško, Pavlič. Tekma je bila dopadljiva in je svoj višek dosegla v tretjem nizu, ki ga je sicer osvojila Tunizija, ki razpolaga z odličnimi posamezniki. Jugoslavija, ki nastopa brez svojega najboljšega igralca in kapetana Mlakarja, v prvem in drugem setu ni dopustila presenečenja. Potem ko je tretji niz osvojila Tunizija, so »plavi« v četrtem zaigrali kot znajo in povsem pregazili nasprotnika. ZADNJI IZID: JUGOSLAVIJA — FRANCIJA 3:1 (11:15, 15:8, 15:9, 15:9) LESTVICA: Jugoslavija 4, Italijanska vojaška reprezentanca in Italija 2, Francija in Tunizija 0. DANAŠNJI SPORED: 20.30 Jugoslavija - Italijanska vojaška reprezentanca, sledi Italija - Francija. Naša mlada odbojkarica odpotuje jutri na turnir v Francijo L Zerjalova v dresu državne reprezentance V ženski mladinski državni reprezentanti under 18, ki bo jutri z rimskega letališča Fiumicino odpotovala v Francijo na priprave in mednarodni turnir, je tudi dosedanja članica Friulexporta Lajris Žerjal. Žerjalova se je skupaj z ostalimi kandidatkami za reprezentanco komaj vrnila z 20-dnevnih priprav v Castiglioneju del Lago (Umbrija). Teh priprav se je udeležilo 15 deklet, med katerimi je selektor izbral dvanajsterico, ki bo od 30. julija do 3. avgusta branila ugled Italije na mednarodnem turnirju v Cleryju pri Parizu. Poleg Francije se bodo turnirja udeležile še reprezentance Nizozemske, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter baje tudi Sovjetske zveze. Uspeh Žerjalove — skoraj dvajset let po podobnem podvigu 'Sonje Pernarčič — je še toliko bolj pomemben, če pomislimo, da je Lajris stara šele 16 let in ima torej pred seb,oj še dolgo reprezentančno pot, izbrali pa so jo v krogu tudi do dveh let starejših kandidatk. Poleg tega velja omeniti, da večina kolegic Žerjalove v reprezentanci izhaja iz prvoligaških klubov, kjer imajo seveda več možnosti, da se izkažejo. Kljub temu da je med manj visokimi članicami ekipe (»komaj« 178 cm) bo Žerjalova igrala v položaju centra. Omenimo še, da se reprezentanca under 18 pripravlja na evropsko prvenstvo ’86. Že na državnem prvenstvu deklic v Portu Sant’Elpidiu, ki se ga je Lajris udeležila s svojo ekipo, je bilo jasno, da je bivša Bregova odbojkari- ca ena boljših posameznic v konkurenci. Ni naključje, da sta bili poleg nje v reprezentanco izbrani le še dve udeleženki finala in sicer igralki Aurore Giarratana iz Raguse, ki je v finalu za prvo mesto premagala našo združeno ekipo Friulexport. Trener reprezentance under 18 Po-lidori je z našo Lajris zadovoljen. Dejal je, da je v minuli sezoni veliko napredovala, da pa mora še dosti vaditi, če želi izboljšati elemente, v katerih je najbolj šibka. Dodali bi, da gre v tem pogledu o-čitno predvsem za količino treninga, če pomislimo, da je Žerjalova v Castiglioneju trenirala tudi do osem ur dnevno in je v 20 dneh opravila toliko dela, kolikor bi ga doma v štirih mesecih. TURNIR SAN LORENZO CAD končni zmagovalec Na tradicionalnem košarkarskem turnirju San Lorenzo je prvo mesto osvojilo moštvo CAD (za katero je i gral tudi Marko Ban), ki je v finalu premočno premagalo Pizzerio A-l (za katero je tri tekme odigral Sandi Rauber, a v zadnji pa sta zanjo nastopila tudi 'Robert Klobas in Loris Zobec, vodila, pa sta jo Jadranova trenerja Rasem in Krečič). Pregare, Kneipp in Peretti z delno pomočjo Roberta Daneva in Petra Žerjala (oba-sta odigrala le tri srečanja), so bili nosilni stebri četrtouvrščene Spa-ghetterie Puff. Če upoštevamo, da sta z ekipo odigrala tudi bivša prvoligaša Zarotti in Forza, je to tista ekipa, ki je nekolika razočarala. Tretje mesto je osvojila peterka Edi Mobili (Servolana - Alabarda), Suban (Seoglietto) peto in Calzature Garbin zadnje. Med ostalimi prireditvami so bila na sporedu tudi mladinska srečanja »ali stars«. Pri juniorjih je igral tudi Damir Starc, pri kadetih pa smo bili zastopani s petimi predstavniki: deželni prvaki Lippolis, Pieri in Korošec ter trenerja Krečič in Raseni (Jadran). Vsi so se odlično odrezali. V razredih finn, laser in evropa V nedeljo regata Sirene V nedeljo bo v Tržaškem zalivu regata premičnih kolebnic v organizaciji TPK Sirena, veljavna za pokal Sirena. Udeležijo se je lahko jadralci v razredih finn (za katere bo v teku 3. preizkušnja conskega prvenstva), laser in evropa. Regatno polje bo približno dve milji od sedeža društva, regata pa bo obsegala dva piova. Prvi bo ob 10. uri, drugi pa pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca prve preizkušnje na cilj. Regata se bo odvijala po regatnem pravilniku 1981 - 84 z dopolnilnimi normami FLV ter v skladu s pravilniki posameznih razredov, v kolikor ti ne bodo v nasprotju z regatnimi navodili, ki bodo na razpolago v tajništvu društva že od sobote od 18. ure dalje. Regate se lahko udeležijo le tek movalci z veljavno izkaznico FIV za leto 1985, vpisovanje pa se bo končalo v petek ob 19. uri. Po tem roku bodo morali zamudniki plačati 5.000 lir vpisnine. S pokali bodo nagrajeni prvi trije jadralci vsakega razreda, nagrajevanje pa bo v večernih urah. (A. D.) Z velikim uspehom na EP Damjan Kosmač potrdil veljavnost Poletove šole Kotalkarska sezona je v polnem razmahu. Tekmovanja se kar vrstijo, tako na državni kot na evropski ravni. Pravkar se je zaključilo tudi evropsko prvenstvo, ki je potekalo na Nizozemskem v mestu Beek En Donk. Tega tekmovanja se je kot član italijanske reprezentance, ki je štela tri tekmovalce, udeležil tudi slovenski kotalkar, poletovec Damjan Kosmač. Že samo dejstvo, da je bil izbran v reprezentanco, je bilo velik uspeh, Damjan pa je na tekmovanju presenetil in osvojil kar dve srebrni odličji. Drugi je bil v prostem programu in v kombinaciji. Za Samom Kokorovcem je torej to že drugi slovenski kotalkar, ki je letos posegel v sam vrh evropskega kotalkanja. Damjana smo poiskali takoj, ko se je vrnil iz Nizozemske in mu postavih nekaj vprašanj. »Kakšni so tvoji vtisi s tega pomembnega tekmovanja?« »Na Nizozemskem sem se znašel v zeloi prijetni in prijazni družbi tekmovalcev, a tudi ostali ljudje, ki sem jih tam srečal, so bili z mano izredno prijazni. Moji vtisi s tega evropskega 'prvenstva so vsekakor dobri.« »Kako je bilo s tekmovanjem samim?« »Začeli smo z obveznimi liki, kjer sem osvojil četrto mesto. Ostala dva člana italijanske reprezentance sta bila pred menoj in sicer na drugem in tretjem mestu. Na drugo mesto sem se prebil po izvedbi kratkega programa, to uvrstitev pa sem z dobrim nastopom v dolgem programu tudi obdržal do konca. Na končni lestvici me je prehitel Paolo Devis iz Padove, tretji pa je bil Alexander Fossfeld iz Zahodne Nemčije.« »Si pričakoval tako dobro uvrstitev?« »Že letos pozimi sem se udeležil izbirnih treningov za vključitev v državno reprezentanco, tako da me ni presenetilo, ko so me izbrali. Takega uspeha pa sploh nisem pričakoval in je bil presenečenje tudi zame.« »Nastop na evropskem prvenstvu je verjetno sad dolgoletnega dela. Kdaj si začel s kotalkanjem?« »S kotalkanjem sem začel leta 1977, ko sem bil star sedem let. Leto prej sem gledal kotalkarsko revijo, ki me je tako navdušila, da sem sklenil tudi sam poizkusiti. Vpisal sem se v prvi kotalkarski tečaj pri Poletu. Najprej me je kotalkanja učila Morana Sosič, kasneje pa je skrb zame prevzel Peter Brleč, in pod njegovim vodstvom vadim tudi sedaj.« »Koliko časa posvetiš treningom?« »Treninge imam vsak dan in trajajo dve, tri ure. Najprej je na vrsti nekaj teka in telovadba za ogrevanje. Potem približno uro in posvadim obvezne like. Dvakrat tedensko imam trening z učiteljem.« »Tak trening zahteva tudi velike odpovedovanja . ..« »Potrebno je res veliko volje, da lahko kaj dosežeš. Kotalkanje nudi tudi mnogo zadoščenja in če imaš dovolj volje, pridejo tudi dobri rezultati. Zahvaliti se moram svojim staršem, saj so me vsak dan vozili iz Zabrežca na trening na Opčine, ker ni nobene avtobusne povezave-Žrtvovali so se, da sem lahko redno vsak dan treniral. Izredno veliko je zame storil tudi trener Peter Brleč, ki je pravzaprav omogočil, da sem dosegel tako dobre rezultate.« »Kateri so bili tvoji največji uspehi pred tem tekmovanjem?« »Leta '82 sem v kategoriji naraščajnikov bil državni prvak, poleg tega sem večkrat zmagal na deželnih tekmovanjih in prvenstvih.« »Ali si v tem času že kdaj pomislih da bi prenehal s kotalkanjem?« »Nikoli nisem mislil, da bi opustil kotalkanje. Ko sem v zadnjih dveh letih zašel v manjšo krizo, so me vsi. od trenerja in staršev pa do prijateljev pri Poletu spodbujali, Jako da sem jo prebrodil.« »Kaj pričakuješ od naslednje sezone?« »Še naprej se bom trudil, da bi dosegel čim več in upam, da mi b° uspela uvrstitev v juniorsko reprezentanco v naslednji sezoni. V tej reprezentanci že nastopa Samo Koko-rovec.« Devan Cesar Noahu prvo mesto WASHINGTON — Z zmago proti Argentincu Jaiteju (6:4, 6:3) je Francoz Noah osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Wa-shingtonu. Še jutri imajo čas MILAN — Še jutri, ali pa najkasneje v petek, morajo dve nogometni društvi, eno iz A in drugo iz B lige, urediti svoj finančni položaj, sicer jima ne bodo odobrili kupoprodaj in celo vpisa v prvenstvo. Tako so vče- raj izjavili na sestanku zveznega predsedstva italijanske nogometne zveze, kjer so preverili položaj 36 ekip A in B lige in kjer je prejšnje dni tehnična komisija pregledala o-krog 700 pogodb. Causio bo treniral z Leccejem GUBBIO (Perugia) — Franco Causio, ki trenutno ni vezan z nobeno ekipo, bo vadil z Leccejem, enajsterico kraja, kjer se je rodil pred 36 leti. Start »toura« 1987 morda v Zahodnem Berlinu ZAHODNI BERLIN — Start kolesarske dirke Tour de France let3 1987 bo morda v Zahodnem Berli' nu, kjer bodo proslavljali 750-letnic° ustanovitve mesta. Italija boljša od Švedske ROVERETO — V prijateljski odbojkarski tekmi je italijanska moška od' bojkarska reprezentanca zlahka s 3:0 (15:5, 15:11, 15:7) premagala Švedsko. S prve seje TO ZSSDI za videmsko pokrajino Pobude za spodbuditev k aktivnosti Na balinarskem turnirju Špice v Ljubljani Poraz za reprezentanco ZSŠDI Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu je bila prva seja novoizvoljenega Teritorialnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji za videmsko pokrajino. Osrednje vprašanje je bilo prav v organiziranosti TO ZSŠDI, ki naj bi se v naslednjem mandatnem obdobju utrdil in uveljavil v širšem prostoru. Predsednik odbora Germano Cendou in tajnik Marko Predan sta opozorila, da je nujno, da bi v odbor pristopilo še nekaj članov, ki jim je telesna kultura še posebej pri srcu. Po razpravi o tem uvodnem vprašanju je bil govor o načrtih. V ta okvir sodi gotovo težnja po tesnejšem sodelovanju beneških moštev s sorodnimi ekipami s Tolminskega, pa tudi s Tržaškega in Goriškega. TO ZSŠDI bo tudi podprl razne pobude beneških kulturnih ustanov in društev, hkrati pa spodbujal zanimanje še za nove športne aktivnosti. Govorilo se je tudi o vprašanju Slovenskega planinskega društva v Čedadu, ki je v zadnjih časih zašlo v zatišje. ZSŠDI bo skušalo obuditi delovanje tega dru- štva, saj je zanimanje za planinstvo v Benečiji precej veliko. Na sestanku je bila iznešena tudi vrsta zanimivih zamisli o pobudah, ki bi lahko pritegnile Slovence iz videmske pokrajine, še zlasti iz Nadi-ških dolin. Ob koncu so se dogovorili, da bodo sestanki TO za Benečijo odslej rednejši, kar bo prav gotovo u-godno vplivalo, da se bo povečal krog ljudi, ki se zanimajo za razvoj teles-jiokulturne dejavnosti na tem območju. (i) V Venetu evropsko žensko košarkarsko prvenstvo BENETKE — Od 8. do 15. septem bra bo v Trevisu in v Vicenzi evropsko žensko košarkarsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo 12 državnih reprezentanc. V A skupini (Vicflnza) bodo Bolgarija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija, Francija in Nizozemska. V B skupini (Treviso) se b,odo pomerile Sovjetska zveza (sedanji prvak), Italija, Madžarska, Poljska, Španija in Belgija. Ob praznovanju Dneva vstaje slovenskega naroda je balinarski športni klub Špica iz Ljubljane organiziral 3. balinarski turnir za prehodni pokal. Na turnirju je sodelovalo kar 33 četverk iz Ljubljane in okoliških krajev. Izločilna srečanja so bila na sporedu v večernih urah prejšnjega tedna in v nedeljo zjutraj je v boju za 1. mesto ostalo le še 10 ekip. Po izločilnih tekmah pa je merilo nato moči še 5, katerim sta se pridružili dve ekipi organizatorja in reprezentanca ZSŠDI. Odgovorni pri športnem klubu Špica so bili navdušeni nad prisotnostjo zamejskih Slovencev, ki so bili deležni velike pozornosti. Zastopniki balinarskega kluba špica so izrazili željo, da bi v bodočnosti navezali plodne prijateljske stike, kar bi privedlo do trajnega sodelovanja med balinarji iz matične domovine in zamejstva. Povabili so naše igralce, da bi se v septembru skupno z nji- hovo ekipo udeležili balinarskega turnirja v Bosni. Ekipa ZSŠDI v postavi Daneu, V. Gulič, Skupek, Emili in Pečar je v krstnem nastopu nerodno izgubila proti ekipi organizatorja, potem ko je že vodila s 7:0, nato pa je še gladko podlegla proti zastopnikom Brda iz Ljubljane. (Z.S.) Dvojica Massone še vedno v vodstvu TRST — Na italijanskem ženskem jadralnem prvenstvu 420, ki poteka pred Sesljanskim zalivom, je po treh preizkušnjah še vedno v vodstvu dvojica Massone (6 točk) pred posadkama Jappelli - Puca in De Martino Simeone (16 točk). OBVESTILO PRIMOTOR KLUB vabi svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, v četrtek, 25. t. m., ob 20.30 pri Edvinu Rapotcu v Borštu. NA POLETNEM PRAZNIKU Tekmovanja na Peči v polnem teku V okviru poletnega praznika na Peči se odvija tudi športno-rekreacu' ski spored, ki obsega odbojko i11 malj nogomet. Prva srečanja so bila že v ponedeljek in včeraj, ko so odigrali odbojkarji srečanji med Spodnjimi ^ Gornjimi Sovodnjami ter med Pečjo" Rupo in Vrhom. V malem nogomeW sta se srečali Rupa-Peč - SpodnJ® Sovodnje ter Vrh - Gornje Sovodnj6- Nadaljnji spored športnega tedn3 je naslednji: Danes (odbojka) ob 19.30: Rop3' Peč - Gornje Sovodnje; ob 21.00-Spodnje Sovodnje - Vrh. Jutri (nogomet): ob 19.30 Vrh Spodnje Sovodnje; 21.00: Rupa-P60 Gornje Sovodnje. Petek (odbojka) : ob 19-30 GornJ® Sovodnje - Vrh; ob 21.00: Rupa-Pn^ ' Spodnje Sovodnje. Sobota (nogomet) : ob 19.30 Rup3 Peč - Vrh; ob 21.00: Spodnje Sovo3' nje - Gornje Sovodnje. Vsa srečanja bodo na priredi^'6 nem prostoru KŠD Vipava na Peči- Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem Tudi na goriških osnovnih šolah si športno delovanje utira pot Udeleženci enega zadnjih športnih dni na Goriškem Ko mislimo na šport, se spomni-1110 samo športnih društev. Te organizacijo gojijo agonistiko ali re Kreacijo in imajo skoraj vsa svoj araščaj. Večkrat pa se ne vpraša-P1®. kakšno vlogo ima v športu oz. «esni vzgoji ustanova, skozi katero ^pio šli vsi in ki nam je posredovala tekije kulture in življenja. Govorimo ? osnovni šoli na Goriškem. Pred jr1 je bila ura telesne vzgoje zapo-tavljena. Bila je prepuščena pobudi Posameznih učiteljev. Rezultat je bil i"1’ da nj bilo nobene kontinuitete in udi športnih tekmovanj ni bilo. V "konjih 10 letih pa se je pokazala Potreba po večjem športnem udejstvovanju na šolah. šor te^ nov* dejavnosti na osnovni °h smo se pogovarjali z ravnatelji-o obeh goriških ravnateljstev, dr. tajnikovo. Povedala nam je, da se , „urejeno športno delovanje na šolah f.acelo leta 1982, po tečaju za učite-/!P osnovnih šol, ki sta ga priredila ujmi in Ministrstvo za šolstvo. Teo-n J0] j° vodila sama ravnateljica, n* r ’čni del tečaja pa sta vodila kov ^dd° Rupel in prof. Bednari- _ ^° Je bil prvi tečaj telesne vzgoje „slovenske šolnike na Goriškem. ,Jrpujp se je udeležilo veliko število ite]jev. Prvi sad tega tečaja se je 1 openski in drugi pa južno. Ob ianiu glasu iz zvočnikov in ob bučnem navi- dvivn gl®°alcev je bila streha bazena na tem, da se ostala' . adn)a Panoga (štafeta 4 x 33 m mešano) bo druan Plscu v trajnem spominu. Z zobmi je branil lina ymtrSt? za Opčine pred srditim napadom Mar-enierja, ki je plaval za drugo postavo Sokola. čno kil° tekmovanje v plavanju prvo množi- Poslov 80 nekatera društva v gneči skušala du s em . Indi take tekmovalce, ki niso bili v skla->>koinicr'rVlni klenom splošnega pravilnika. Posebno °vadhS1]r<< orSanizatorja je delovala na podlagi kaj tAU 1 ^astne uvidevnosti. Izkazalo se je, da ne-mKmovalcev »Krsta pri Savici« še ni poznalo, desko movanie v plavanju je pomenilo odskočno kov o Zu ^akrežinski Sokol. Eden glavnih pobudni-abrežinskega društva je bil Damjan Pertot. »Zelo rad se s spominom vrnem v pionirske čase našega športa,« je povedal Pertot, »v dobo prirejanja športnih dnevov, tednov in iger. Mimo danes trdim, da je v tedanjem trudu sad današnjih športnih uspehov. Med društvi, ki so nastala iz tistega gibanja, je bil tudi Sokol.« »Bili smo veliki protagonisti devetih in jubilejnih desetih iger. Slednje so bile pravi športni užitek. Že pred začetkom se je vas popolnoma razživela in nestrpno pričakovala začetek. V društvenih prostorih smo se zbirali skoraj vsak večer, kovali načrte, pripravljali organizacijo prevozov, vsak dan vestno vadili razne panoge, sklepali, kje in kako bomo lahko osvajali točke, da bi prišli do zaželenega prvega mesta, ki je označevalo najboljše društvo jubilejnih iger. Velik nasprotnik je bil Škamperle.« »Vsak vaščan, od 8-, 9-letnih otrok do petdesetletnikov, je hotel društvu pomagati, tekmovati, nabirati točke. Pred igrami in med njimi se doma, na cesti, v gostilnah ni govorilo o drugem kot o uspehih in neuspehih, o pridobljenih ali izgubljenih točkah.« »Na plavalno tekmovanje smo se pripravljali v nabrežinskem portiču pod vodstvom Bogdana Petelina in pokojnega Sergija Radoviča. Praznovali smo zmagoslavje treh Jožetov v ruskem keglanju.« »Ob play-off tekmah Jadrana sem se rad spomnil na košarkarsko tekmo, ki smo jo odigrali v četrtek, 5. oktobra 1967, ob 20.30 na igrišču v Bazovici proti Škamperlu. Šlo je za polfinale in nanj smo se vestno pripravljali. Nismo bili izraziti košarkarji, na podlagi prej prikazane igre pa smo veljali za favorite. Posebno še potem, ko se je razširila vest, da se bomo ojačili z domačinom, ki je živel v Ljubljani in je igral pri Slovanu. Na dan tekme sem moral po ojačitev v Ljubljano. Domov sem se vrnil pozno popoldan. Bili smo prepričani v zmago in že pripisovali nove točke.« »Okoli 19. ure se je na trgu v Nabrežini zbrala velika množica navijačev. V dolgi vrsti avtomobilov smo z društveno zastavo krenili proti Bazovici. Bilo nas je 200. Raje več. Z navijači je prišel tudi nasprotnik in vzdušje je bilo zelo lepo. Tekma je bila vseskozi zanimiva, korektna in borbena, le včasih so napake sodnika Frizzatija razburjale duhove nasprotnih taborov. Brez izrazitega košarkarskega znanja smo grešili pri osnovnih elementih.« 10. SŠI leta 1967: prof. Pavletič nagrajuje nogometaše Brega in Kontovela Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Zo SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlamie Julijske krajine se naro čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT [^ÌYTiÌ ^lan *taliians,te in tiskaF" ^ Trst IMI Sli *veze časopisnih ' ' založnikov FIEG 24. julija 1985 V Srednji Ameriki diši po smodniku Predlogi Contadore za mir Ugotovitve sociološke raziskave v Avstriji Profesorji gonilna sila zelenih PANAMA — Zunanji ministri štirih držav, ki sestavljajo skupino Con tadora, so na včerajšnjem izrednem zasedanju sprejeli načrt za zagotovitev miru v Srednji Ameriki. Ministri Kolumbije, Venezuele, Mehike in Paname bodo prihodnji mesec odpotovali v pet držav Srednje Amerike (Guatemalo, Nikaraguo, Kostariko, Salvador in Honduras), da bi osvetlili svoj načrt, ki predvideva sestanek novembra v Luksemburgu z zunanjimi ministri Srednje Amerike, z njihovimi kolegi EGS, Španije, Portugalske in same skupine Contadora. Na koncu sestanka na majhnem otoku Contadora v Panami, po katerem se skupina imenuje, so povabili Nikaraguo in Kostariko, naj se pričneta pogovarjati, da odpravita spore ob meji, Nikaragua in ZDA pa naj obnovijo pogovore v Manzanillu, ki jih je Washington prekinil letos. Skupina Contadora bo septembra izročila generalnemu tajniku OZN Javieru Perezu de Cueliaru poročilo s predlogi za rešitev srednjeameriške krize; te predloge naj bi vključili v dnevni red prihodnje generalne skupščine OZN. Zunanji ministri Contadore so nato povabib srednjeameriške države, naj prekinejo oboroževalno tekmo, uporabo sile za pritiske in odpovedo tujo vojaško prisotnost, v podporo neredn; vojski. Ministri se bodo znova sestali 28. julija v Limi, ob ustoličenju novega perujskega predsednika Alana Garcie. V Aosti odkrili roparsko tolpo AOSTA — Kriminalistični oddelek policije je odkril tolpo, ki je ropala obiskovalce igralnice. Aretiral je dva moška in eno žensko, ki so na avtocesti Turin - Aosta med lanskim in letošnjim junijem oropali igralce na srečo in izposojevalce denarja. Med preiskavo stanovanj aretiranih so odkrili večje kobčine orožja, 500 milijonov lir v gotovini in za kakšnih 50 milijonov lir draguljev. Trojica naj bi 16 ropov izvedla vedno na isti način; z ukradenimi avtomobib se je pripeljala do svojih žrtev in se potem zaletele vanje; sledil je rop, ki so ga pogosto »zabelili« s klofutami, udarci s pestmi in zmerjanjem. DUNAJ — Pri raziskovanju globljih razlogov za plimo ekoloških gibanj in krepitev «zelenih«" v Avstriji je dunajski zavod za sociološke raziskave prišel do sklepa, da je vsak drugi Avstrijec naklonjen kritiki sedanje civilizacije in dvomi, da je sodobna tehnologija sposobna rešiti družbena vprašanja. Da bi dokazali, kako je vključevanje Avstrije v tehnološko revolucijo pogoj za gospodarski razvoj te alpske republike, niso varčevali z denarjem in so raziskavo vodili predvsem med projesorji. Kot vsaka anketa, tako je tudi ta pokazala utrip med profesorji kakor tudi drugačno ideologijo teh ljudi, zaradi katere so zaskrbljeni mnogi poslovni krogi, zlasti pa tisti, ki so anketo naročili. Odgovori, ki so jih dali anketiranci, so se nanašali na celo vrsto primerov iz politične prakse. Tako je bilo dokazano, da je prosvetljena inteligenca vodila lansko zasedbo območja Heinburga, kjer so zeleni preprečili gradnjo hidrocentrale in s tem dosegli ohranitev velikega naravnega rezervata. Nadalje poznajo v Avstriji tudi primer jedrske centrale Zwen-tendorf, ki so jo s 14 milijardami šilingov zgradili pred osmimi leti. Zaradi sklepa referenduma še ne deluje in najbrž tudi nikoli ne bo, toliko je res, da obstajajo predlogi, naj Barrici Bcecher Statve 23. Koča strica Toma b[ jo za plačilo vstopnine prikazovali kot svojevrstno turistično zanimivost. Takšno intelektualno razpoloženje in stališča po sodbi ankete dokazuje »postmaterialistično« usmeritev, njegov epicenter je v srednjih šolah, glavni nosilec pa je nova generacija srednješolskih profesorjev. Anketa izhaja iz funkcionalne sociološke šole in hoče pojasniti vzroke nastanka in rasti ekološkega pokreta in njegovih političnih akcij v Avstriji. Ker je zaobjela samo en segment družbene stvarnosti, po tem konceptu -»zeleno« predstavlja neracionalni odgovor na tehnološke spremembe v sodobni družbi. Sindikati, denimo, so za tehnološko revolucijo, vendar predlagajo družbeni nadzor nad njo, kar pomeni, da je predvsem potrebno zagotoviti zaposlovanje. V takšni psihozi ekoloških gibanj je anketa pokazala, da je število »post-materialistov« med avstrijskimi srednješolskimi profesorji petkrat večje kot v poprečju med avstrijskimi državljani in dvakrat večje kot med akademsko izobraženimi državljani. Od tod sklep, da je epicenter ekolo ških gibanj v nižjih srednjih šolah in da »postmaterialisti« vodijo »zeleno podtalno delovanje« in da ti profesorji v takšnem duhu vzgajajo mlade v njihovi najbolj dovzetni mladostni dobi vse do vpisa v višje šole. »Postmaterialisti« se zavzemajo za pravico do večjega odločanja pri zavarovanju kmetijstva, za razvoj prijateljske in manj brezoblične družbe, v kateri so misli važnejše od denarja. Alarmni zvonec je pričel zvoniti pri strankah, ko so ugotovile, da več kot dve tretjini teh profesorjev glasuje za tri tradicionalne stranke: socialistično, krščansko demokratsko in liberalno. Tj učitelji pa v prihodnje ne bodo več glasovali za te stranke, če stranke ne bodo sprejele njihovih »postmaterialističnih« ciljev. Znano je, da ekološka gibanja niso socialno homogena in da imajo njihovi pripadniki dvojni obraz; tako imajo tudi profesorji svoje dvojno zasebno življenje, v katerem je močno prisotna potrošniška miselnost. V poprečju imajo profesorji več premoženja kot ostali državljani. Vsaj 10 odstotkov ima svoje hiše, 21 odstotkov pa jih hiše namerava kupiti. Podobno je z lastništvom avtomobilov, TV sprejemnikov in potovanji v inozemstvo. Od tod eden izmed sklepov ankete: »postmaterialisti« težijo k višji življenjski ravni, k čistejši naravi. Na podlagi teh spoznanj, ki jih prinaša anketa nacionalne banke, »za spreobračanje postmaterialistov še ni prekasno.« Tri klasične stranke, ki izhajajo iz tega spoznanja, so varstvo narave hitro pričele vnašati v svoj vsedržavni program. Tako so v vladni program vnesle proizvodnjo izdelkov za ekološko industrijo kot so tovarne za recikliranje in prečiščevanje materialov, izdelovanje filtrov za čiščenje Kennedy jeva mati ima 95 let NEW YORK — Ves Kennedyjeva klan, ki ga vodi senator Ted, je prejšnji dan proslavil 95-letnico rojstva njihove matere Rose Fitzgerald v kraju Hyannis Fort v Massachusettsu. Ted Kennedy je v Bostonu prisostvoval odprtju parka, posvečenega najstarejši Kennedyjevki, ki je kljub svojim letom prj zdravju. Mati pred sednika Johna Kennedyja in brata Boba, ki sta bila oba žrtvi atentatov, je že dolgo let prisiljena voziti se na vozičku. Po lanski boleznj si je opomogla, tako da so letos na njeno praznovanje prišli vsi (preostali) člani družine in vseh 29 otrok njenih osmih otrok. Poleg treh sinov Johna, Roberta in Teda, ki so se posvetili politiki, je Rose Kennedy imela še sina Josepha in štiri hčere. zraka itd. V tem vidijo možnost za prodor na svetovno tržišče. Stranke nameravajo »postmaterialistom« v o-čeh volivcev vzeti iz rok »zeleno ideologijo« in se same postaviti na čelo ekološke bitke. Klasične stranke pri tem računajo na praktični značaj povprečnega avstrijskega volivca. Medtem so zeleni sporočili, da bodo na volitvah predsednika republike prihodnje leto nastopili s svojim kandidatom: Po prvih političnih nastopih in uspehih na volitvah v občinah in pokrajinah bo to prvo vsedržavno merjenje moči zelenih in klasičnih strank. Prekinitev uspešne rasti na Madžarskem BUDIMPEŠTA — Zunanjetrgovinska bilanca Madžarske v prvih letošnjih šestih mesecih namesto 3 milijonov dolarjev aktiva izkazuje primanjkljaj. Za razliko od negativne bilance na konvertibilnem področju, ki je po količini izmenjav gotovo enakovredno rubeljskemu, je gibanje na slednjem za Madžarsko povoljno. Vlada in drugi gospodarski dejavniki zdaj vsekakor napenjajo sile, da bi se stanje v odnosu do zahodnih držav izboljšalo. Madžarska je za to leto načrtovala, da bo ustvarila prebitek okrog 700 milijonov dolarjev na konvertibilnem področju, kar bi sicer bilo v skladu s težnjami, ki so se pojavljale v prejšnjih letih. Kot rečeno, pa podatki o prvem polletju jasno kažejo, da so se stvari drugače obrnile. To dejstvo, poudarjajo v gospodarskih krogih, bo negativno vplivalo ne samo na uresničevanje letošnjega gospodarskega načrta, ampak tudi na petletno obdobje 1986 90, v katerem je predvidena poživitev proizvodnje v Evropi. Če bi hoteli uresničiti gospodarske cilje, ki so si jih zastavili za letošnje leto, bi moral madžarski izvoz v drugem polletju narasti lO odstotno, kar pa je ob sedanjih razmerah praktično nemogoče. Skratka, realistične analize kažejo, da je prišlo do prekinitve večletnega pozitivnega trenda, ki je Madžarski omogočil,* da je zmanjšala svojo zadolženost na tujem, tako da bo po vsej verjetnosti vlada v kratkem sprejela razne stabilizacijske u-krepe, kot sta zmanjšanje uvoza in notranje potrošnje ter po drugi strani tudi zmanjšanje investicij. V tesnj zvezi s sedanjimi gospodar^ skimi in finančnimi težavami je tudi ukrep, ki so ga pred kratkim sprejele madžarske oblasti in po katerem bodo premožnejši državljani morali plačati posebne davke za razvoj svojih naselij. Te posebne davke bodo mo; rali plačati vsi tisti, katerih mesečni dohodek znaša več kot 2.500 florintov, uporabo teh sredstev pa bodo določali v samih krajevnih skupnostih s pomočjo referendumov. • CAPE CANAVERAL — Nasa je sporočila, da bo vesoljski trajekt Challenger poletel v ponedeljek, 29. julija ob 21.23 po italijanskem času. Zadnji poskus so pred 10 dnevi prekinili 3 sekunde po vžigu motorjev. V vesolju bo ostal 7 dni. • DŽAKARTA — Indonezijski davčni funkcionar je predlagal svojevrstni davčni sistem. Ker večji del davkov poberejo funkcionarji in ker miši v deželi Indranayu pojedo večji del riža, je predlagal, naj bi davkoplačevalci namesto denarja poslej prinašali mišje repe. Tako naj poroka »stane« 10 mišjih repov, razporoka 20. mišjimi repi je mogoče plačati tudi davke in podkupovati davčne izterjevalce. Springsteenomanija v ZDA NEW YORK — Imenuje se »Springsteen mania« in ni nič pretiranega v tem. Na stotine mladih se je nastanilo po šotorih, zasedlo vse razpoložljiv telefonske linije med Washingtonom, Baltimora, Richmondom, da bi »i zd' gotovilo vstopnico za enega izmed končertov »USA TOUR« Brucea Sprind' steena. 800 mladih šotori pred štadionom Kennedy v Washingtonu. S sebo] so si prinesli zložljive plavalne bazene, da preganjajo vročino. Za dva koncerta v New Jerseyu so 240.000 vstopnic prodali v 36 urah, po 17.000 na uro-V Clevelandu so 70.000 vstopnic prodali v 3 urah. Prireditelji pravijo, oA kaj takšnega ne pomnijo. Prireditelj koncerta v Chicagu še ni potrdil koncerta, kljub temu telefon neprestano brni. Ali se res splača po cele dneve čakati v vrsti? Mladi PTa' vijo, da jih bolijo hrbti od čakanja, da bi se radi okopali in vlegli, predvsem pa bi radi videli in slišali Brucea!