Ksaver Meško
Esterina sreča
V radosli usa drhteča izpred Asuera hralja je Estera šla,
krasna,  da nikdar krasnejše ni bilo solnce na modrem soodu neba,
luna nikoli, ne drugih biserou o kroni nebesni noben.
Njo je izoolil sam Jahve iz useh dehlel in ien.                               ^«.
j"          Da po njeni lepoli bi rešil suoj izuoljeni rod,
f            dahnil ji Irojno lepolo u lelo in lice je Bog Sabadt:
ogenj so njene oči — kdaj s srdom — z Ijubeznijo, srečo zdaj
razvnel;
usta so rota, čebeta nanjo bi sela, da srka iz nje si med;
lica njena blesteč rubin, med snežne cuefoue vkouan.
Krona na glavi gori in ptamti j'l ko sotnca žar o opoldan.
Z njo lepolo slrl Jahoe Je Amona črni načrl.
Kar je pripraoljal olrohom Gospodovim, Aman je sam okusil: smrl.
Stopi na orte kraljeoe kraljica. Kot o sanjah med dreojem gre po prebelih stezčh, ki — mlečni potohi — skoz urt hile.
Kol iz škrlalnega plašča ozletela metuljCka bi, bele doigne rokš,
dolgne oči in —  btlskouiti golobi - - v oišavo besede ji kipč:
»Sanjam? . . . Bedim?. . . Še žioim?. . . Žiuim .. . gouorim?
Kakor olrok, ki iz sanj se zbudi, o la čudeini soel strmim.
Cuetke, glej, u polokih gred neštelih coeld in dehlč —
v suoji krasoli iz lebe, o Bog Sabaol, življenja uir, iioi.
Vsega žioljenja uir, iz tebe, po lebi, žiofoa še jaz in moj rod,
delo prečudcžno storil na meni si, vsemogočni Bog Sabadl.
Ljudsleu nešleli Jbogooi, uslanile, pridite vsi,
usi iz Susona, od indijskih mesl in morjč, iz etiopskih vasi.
Vsi pred gospoda oslopile in pomerile se z njim!
Moč, dobrolo suojo postaoite zoper Gospoda . .. Jaz čakom, nič se
ne bojim.
Vem: kjerkoli kak bog je o deželah soeia, kot Bog naš on ni. Sabodl  naš  Gospod, rešitelj iz zank Amanouih — svet ues  ga naj
čosll —
On me je deklo nevredno iz žen nešlelih vzel in me poslauil pred kralja in Ijudstuo Je svo/e po meni otel.
' Eslero, rodom Judinjo, Je ozel perzijslti kralj Asver za suojo ieno. A njo in jude }e silno sovraiil drlaoni poglaoar, po imenti Aman. Že Je dobil od hralja douoljenjc. da sme pomoriti o enem dnevu use/ude širom kraljeslaa. To pa prepreči Eslera. l'sa ste 'na. da je rešila sooj narod, zapoje Bogu zahoalni speo. Hudobni Aman pa hončd no oisficah. (Glej: Volc,  Velike zgodbe str. 103.)
Aman sooražni nas kanil je zmleti, kol sulenj žilo zmle, da mu uničil nahiep je Gospod, naj suet in nebo ga slavi." Slopa globlje med drevje kraljica. Z vej glasi se plič/c spev. Sluša kraljico ko u sanjah. Smehlja se.   Ves blažen /e njen nasmeu.
.Ptičke mu i> vejah z glosoei stoterlmi slavo po/6, pa ne hipel s lemi soevi slauospeu bi mo/ it nebo? Srečna jaz, da tebi, o Bog očetoo, žiuela lefa sem ttsa, lebi cueteta v misli slednji, o slednji zelji srcč. Komu tudi bi naj? Saj iz lebe solnce na nebu gori, cuetka slednja iz lebe cveli, iz lebe plička curčl in žgoli. Milosl Ivoja, da jelen po loffih lomasti in drobni črofč gazi prah v tebi, po tebi itoljenje tn moč osa, (i naših sooražnikov slrah."
Krono vzame z glove. poklckne Eslra u prah na zemljč. Kokor igral bi veler zlal se z zlatimi lisli nad njo, ali kakor po dneh dežeunih iz oira ualčki žubori, osa uznesena njena molilev o višooe nebeške vr&: „ Ti si storil lo, Gospod naš, s premočno svo/o rok6, kokor prah si razpihal Amana sklep, pofepfal ga s srdifo nogd, <         kot še nihče ponižan ni bit, ponižal si ga, potrl ga čisto do tal,
ko  za  komolceu peideset nad zemljč ga pooišal gospod je moj,
kralj.
Solnce na nebu raduj se, kol se radujem jaz,
da li gledam še žioa in srečna u suetli obroz.                                ^^
slovo pevoj Gospodu kol pel bo naš irtu presrečni rod,               J^^k
pet tu v Susanu, pel mu Jo cečno in poosod.                                'i^^M
Poje naj luna deoiška mu, ko se pripelje čez arhe gdr,                ^H
poje naj zvczd brezštevilnih mu blesteči zbor.                               ^^M
Od vziioda Ifa do zahoda n:ij Ijudsloa tnu usa pojd,                     ^H
[         saj jim on vodi usodo z modrostjo in z moCno rok6. —               ^H
1         Vse li naj po/e,  Gospodl— Kakč šele peli bi'morala jaz,          ^H
jaz, ki poglcdal /e nčme najmileje looj soeii obraz.                       ^^M Pela bi naj kol kerubov zbor. . . A vsa sem slabotna .. . drhtlm. Pred oeličasloom loojim grudim se i> prah . . ¦ slrmim . . . moliim ., . L