Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Poslednje dni so se važne reči godile v državnem« zboru, — važne, pravimo, al ne zato, da bi bil državni zbor kaj važnega za to storil, da bi se bilo kaj razjasnilo, kako bode vprihodnje z našo ljubo Avstrijo; važne so^ bile razprave le zatega del, ker je zdaj jasno kot beli dan, da sama tista stranka, ki pod imenom „nemška liberalna" zvonec nosi v državnem zboru, ne ve, pri čem da je in kaj da hoče. Cela povodenj „liberalizma" (svobodoljubja) ima priti čez Avstrijo, ako slišimo, kaj vse nameravajo ti kolovodje; „ljudskašolaiz rok duhovščine"! „proč s konkordatom"r ,,nova verska postava"! „proč s tem, da bi se morivei in razbojniki na smrt obsojevali"! — taki in enaki valovi liberalizma se dvigujejo, ki hočejo osrečiti Avstrijo — ali bojimo se, da ne bi je popolnoma — potopili! To pa, kako bi se Avstriji brž brž dala ustava, vsem narodom pravična, in kako bi se državi pomagalo iz finančnih zadreg in solni davki olajšali državljanom, to vse je ostalo za unim. Finančni odbor, namesti da bi se pred vsem drugim poprijel glavnih ran države naše, ktere je sam minister denarstva tako neusmiljeno očitno odkril, kaj je ta do-zdaj storil? — deželno ministerstvo (Landesmi-nisterium) je zboru na srce pokladal — čujte, deželna ministerstvo! ker Avstrija naša ne more več imeti državnega ministerstva. Krepkemu nasprotstvu naših poslancev dr. Tomana in Svetca, tirolskega poslanca dr. Greuterja, Poljaka Zvblikieviča in pa raztresenosti nemške stranke same se imamo zahvaliti, da je državni zbor — pokopal „deželno ministerstvo." Več tednov se? je že šepetalo med to liberalno stranko, ktera ima zdaj večino v zboru, da se snujejo novi ministri, da temu in temu je državni kancelar Beust ponujal ministerstvo, pa da noben ni hotel postati minister; na posled jih je baron Beust pustil — pri miru. To pa jim zopet ni bilo po volji, in ne da bi bili to stvar skuhali med seboj na tihoma, napravili so finančni odbor, da je predlagal zboru: naj prosi presvitlega cesarja, da izvoli deželno ministerstvo. S tem predlogom pa je „nemška liberalna" stranka pokopala — deželno ministerstvo in samo sebe. Naj iz te važne seje povemo kaj več.
V imenu finančnega odbora je poročal poslanec bar» Tinti, da, ker imajo Ogri svoje deželno ministerstvo, mi pa ga nimamo, naj se presvitli cesar prosi, da se tudi za te dežele, ki so v našem državnem zboru zastopane, ustanovi posebno deželno ministerstvo. (Na 2 polovici zdaj razcepljena Avstrija mora po takem imeti trojne ministre: eni so za ogerske dežele, drugi za naše dežele,, tretji za vse skupaj; pa saj lahko plačujemo ministrov pa 12000 gold.   še več, ker ima Avstrija  toliko premoženja!)
Prvi zoper ta predlog se upre tirolski poslanec* Greuter, rekši, da pred vsem treba, da se nam prava ustava da, ker sama beseda „ustava" ni nič. Za stvar pa, ki je še ni in ki ni znana, se ne more nihče navdušiti, kdor ni sanjač. Ponosna se sicer sliši beseda: „vse s pomočjo ustavne države". Pa kaj je to? Naravnost vam povem tako-le : „vse s pomočjo ustavne države, država pa s pomočjo stranke, stranka pa je s pomočjo kluba, klub pa s pomočjo svojih kolovodjev — tu imate politično abcedo sedajnega časa! (Pravo!) V tej zbornici ne velja pravo za pravo, ampak ta ima pravo, kdor ima moč; le tistim se veči žakeij ovsa s politično svobodo pomoli, kterih je več in je tedaj strah pred njimi; manjši dežele pa so le podplati na škornjicah političnega napredka. Tirolska dežela je sicer majhna, pa je slavna v zgodovini svoji; jaz Tirolec nikakor ne morem glasovati z vami.    Unidan ste   vrata
248
249
naredili, da luknjo §. 13. zamašite; potem ste dva ključa naredili: zdaj hočete hišnega vratarja narediti, pa še hiše nimate. Pri takem delu ne more pomagati noben pošten človek! (Pri teh besedah postane silen vriš in hrup na strani levičnikov, ki še le vleže, ko govornik pravi:) da ni mislil nikogar žaliti in sklene govor svoj, da s povzdignjeno besedo kliče: „Iz starega železa so še-mladi kakor stari naši.    Tirolski   orel živi!    Ohranil si
bodeš venec."
ZaGreuterjem govori staj arski poslanec K a i s e r s-feld, udarja nekoliko po krepkem govoru njegovem, brcne enkrat tudi po federalizmu in pravi, da bode glasoval za odborov predlog zato, ker ne odločuje čas a, kdaj se ima vstanoviti deželno ministerstvo.
Za pl. Kaisersfeldom poprime Svetec besedo. Ze ^v adresini debati — pravi — sem govoril proti dvalizmu, ki je raztrgal enoto državno, pa v nevarnost stavi pravice narodov avstrijanskih in mnogovrstnih dežel av-strijanskih. Dvalizem je bila dovršena stvar, enota razcepljena še predno so avstrijanski narodi mogli svojo besedo vmes reči. Po takem nam ne ostaja zdaj drugo, kakor strogo paziti na to, da to, kar je raztrgano, se ne raztrga še huje. Dosti bolje stojimo pa o tem, kar se tiče pravic avstrijanskih narodov; tu še ni nič dovršenega; tu se dajo hudi nasledki dvalizma še ovirati, da se ne zgodi to, da se tudi narodi ločijo v dve sovražni stranki. To pa se zgodi gotovo, ako se ustanovi nasve-tovavno deželno ministerstvo, ktero bi zastopalo le večino nemške stranke, ki sedi v našem zboru; to pa bi bilo gorje Avstriji! Poglejte le naOgersko, kjer vlada ministerstvo magjarske stranke, ki ima v ondašnjem deželnem zboru večino. Poglejte na Hrvaško, kaj se zdaj tam godi! (Govornik popisuje razuzdanost, ki se godi na Eeki, v Zagrebu itd.) Prašam Vas, gospoda, kje o tacih okolščinah najde manjšina zavetja? pravice V (Dobro! dobro!) Veča omika narodova mu ne daje pravice, da bi gospodoval manj omikanim, ki so v omiki le zaostali, ker jim drug narod ni dovolil omike na podlagi narodni. Tudi Nemec je bil v Nemčii še pod kraljem Friderikom II. tlačen, ki je povzdigoval francozki jezik nad nemškega. Ali morebiti hočete, da Nemec in Ma-gjar zato gospodujeta nad Slovanom in Rumunom, ker una dva več davka plačujeta, več vojakov dajeta? Le pogledite v davkovske bukve in pa v avstrijsko armado, pa bote videli, kdo veča bremena nosi. Pa se bojite Slovanov! Kaj mislite, da s tem uidete strahu svojemu, ako zatirujete Slovane? Nikdar ne! Kakor stvar dandanašnji stoji, treba bo, da Nemci in Magjari kmalu rečejo: ali hočejo, da Avstrija še ostane ali ne. Zato, gospoda, ne mislite na deželno ministerstvo po taki zborovi večini, do ktere nima srca večina avstrijskih narodov.
Poslanec Schindler toži, da je Svetec tožil, da Nemci v Avstrii zatirujejo Slovane, češ, da večina uradnikov, ki so zatirali Slovane, so bili slovanskega rodu. (To je eden tistih navadnih ugovorov, ki ni piškavega oreha vreden; uradnik pleše kakor mu minister gode; ministri pa so v Avstrii dosihmal zmiraj Nemci bili; sicer ima dr. Schindler tako malo zapopadka o federalizmu, da se mu bolj nevaren zdi kot dvalizem. Vederemo! Potem maha po G-reuterju, konkordatu itd. in pravi med drugim:) Vse zasluge Tirolcev ne dajo jim pravice, da bi krono avstrijskega cesarstva v reko In potopili in namesti nje povzdignili krono pokneženega grofa tirolskega poleg basnoslovne češke Venceslavove ali starega klobuka Gospoda slovenske meje.
Na to je govoril državni kancelar baron Beust; pritrdivši potrebi, da se osnuje deželno ministerstvo, se vjema z Kaisersfeldom zastran časa, kdaj naj se ustanovi; potem se je obrnil proti Greuterjevemu govoru in
naposled še zagovarjal, da ta državni zbor je pravi, ne pa uni, ki ga je Belkredi hotel sklicati.
Potem nastopi doljno-avstrijski poslanec pl. Mende in v temeljitem govoru nasvetuje: naj državni zbor popusti odborov predlog. Dr. Miihlfeld mu dodaja besedico „za zdaj", kteri tudi Mende pritrdi.
Potem še enkrat Greuter besedo poprime, in na to odgovarja državni kancelar Beust se čude, da Greuter ni zadovoljen s tem, da tirolski deželni zbor ni bil razpuščen, kakor je bil češki, moravski in kranjski. — Za njim govori dr. Rechbauer (štajarski poslanec) tako, kakor je navada nemškega liberalizma, kteri je še zmiraj zamaknjen v februarski patent, čeravno vidi, da so ga z Ogersko vred zavrgli vsi ostali narodi avstrijski razun nekterih Nemcev. Za dr. Rech-bauerjem poprime dr. Toman besedo proti odbo-rovemu predlogu, da se ustanovi „deželno ministerstvo." Kakošno ministerstvo — vpraša — neki mora biti to ministerstvo? za ktero deželo neki? Državni kancelar sam tega ne ve in mi vsi tega ne vemo; saj jaz ne poznam te dežele. Je li ta dežela „Cislajtanija?" Ako je tako, tedaj miiujem, da z besedo propade tudi stvar. Je li to kakošna posebna dežela? Če „Landes-ministerium" (deželno ministerstvo) ima biti ono, ktero vlada zunaj ogerske krone vse druge dežele, bi vendar mislil, da nemški jezik ima pravo besedo za to? Se li imajo vse te dežele stopiti v eno „krono" in njej dati tisto ime, ki ga je izmislil pred 10 leti minister, ko nas še tukaj ni bilo. Skušalo se je vse skupaj vreči v političen centralističen lonec, je rekel poslanec Greuter, in jaz bi v preroškem duhu rekel, da krone ne bote potegnili iz te zmesi, marveč vse kaj druzega. Orel še dandanes nosi vse grbe, še danes nosi zaničevano krono češkega kraljestva, zaničevan klobuk slovenskega gospoda, kakor je malo pred tako zaničljivo gospod Schindler rekel. Se ve da za Dunaj bi bilo centralistično načelo najbolj ugodno, najbolj pripravno , da bi po njem se sukalo vladino kolo vseh dežel, Dunaj naj bi se bogatil, dokler ne propade v bogastvu in obilnosti kakor vsa taka mesta. (Predsednik opominja dr. Tomana, da mu je ušla beseda , ki se ne spodobi, da bi jo govornik rabil proti govorniku in to je beseda „sramotno", schmahlich). Dr. Toman pravi, da je rekel „sratnotivno" (schma-hend). Dr. Schindler seže v besedo: Pa sramotil nisem nikogar. Ko se hrup potolaži, nadaljuje dr. Toman svoj govor, v kterem pretresa negotovost vredbe državne in da le v tem je večina edina, da bi centralizem bil gospod Avstrii. Ce večina tukajšnjega zbora misli, da je v stanu ministerstvo osnovati, rekla vam bo večina avstrijskih narodov, da Vi niste zmožni tega! (nepokoj na levici). Nočem imenovati pravil nove državne osnove, nočem je imenovati niti federalizem, niti avtonomija, niti centralizacija, al pravo je gotovo to, da se Avstrija osnuje tako, da se posebnost ohrani vsaki deželi, da se narodnost ohrani vsakemu narodu. Dalje pa se mora ustava tako dovršiti, da krepko središče vse skup a j drži. (Pravo!) Tega pa še nismo slišali v tej hiši. Kdo je tega kriv, ne vem; to pa vem, da se mudi, da se vredi Avstrija. Ako vidite, da mi, če tudi svobodo ljubimo, se vendar ne izpehamo za liberalizem, vedite, da zel6 nas to teži, da nikdar odkritosrčno ne priznavate narodne pravice, kije prvo, prirojeno, najvažnejše pravo. Ako hočete mirno spravo z narodi, ni dosti, da se spravite z Ogri, treba je tudi sprave z nami (Pravo! na desni). Nočem reči, da vsi Nemci so nam protivniki; nočem ponavljati, kako so se obnašali nekteri deželni zbori, al to vendar moram v spomin klicati, kar je govoril nemšk poslanec v deželnem štajarskem zboru, tako-le: „Oe Nemci nismo gospodje v Avstriji, ni nam
mar za Avstrijo, naj propade!" (Živahni pravo-klici na desni.) Kdaj, gospoda, je kak Slovan govoril tako? Ce pravite, nemški narod ni žalil Slovanov, tedaj pa pravim, da nemški deželni zbori so jih žalili! To, kar so počenjali nekteri deželni zbori, se pravi tlačiti manjšino. Poglejte na gospoda poslanca iz Štajerskega Lipolda in Lenčeka, vprašajte ju, kako sta bila voljena v štajerskem zboru? Branila sta se, sprejeti volitve; al žugalo se jima je, ako ne gresta ona v državni zbor, ne volijo nobenega druzega! To je vaša preeartana svobodoljubnost! — Ce državni kancelar pravi, da je neobhodna potreba, da se narodi avstrijski sprijaznijo, me to veseli, da Njegova ekscelencija to spoznava; al to želim, da pravo pot nastopi, to je, pot, ktera pelje k zadovoljnosti vseh narodov. (Pravo! na levici.) Naposled pretresa dr. Toman še formalno stran predloga odborovega in sklepa s tem, da ta predlog zadeva ustavno vprašanje, tedaj morate 2 tretjini za to glasovati, ali naj se ustanovi deželno ministerstvo ali ne.
— Ko je govorilo še nekoliko poslancev, je finančni odsek svoj predlog, da se Njih veličanstvo prosi za ustanovljenje „deželnega ministerstva", preklical, in konec je bilo viharne razprave, pri kteri se je bolj, ko drugikrat pokazal razpor državnega zbora o narodnih in državopravnih zadevah.
V 23. seji se je volila deputacija, ki se bo pogajala z ogersko deputacijo o spravi z Ogersko deželo. Izvoljeni so bili v to deputacijo poslanci: Ziemalkov-sky, Hopfen, Tinti, Kaisersfeld, Vidulič, Herbst, Plener, Winterstein, Bresti, Klun. (Gosposkazbornica je dodala še: kardinalaRauscherja, viteza Pipica, grofa Salma, kneza Sapieha, in barona H očka.)
Po tej volitvi se je začela razprava o Herbst-ovem predlogu, ki zadeva cerkvene reči in posebno meri proti konkordatu.
Dr. Muhlfeld je prvi govoril zoper te predloge, ker so mu še premalo zdatni; on hoče celo svojo versko postavo. Poslanec Jager, profesor bogoslovja v Tirolih, stavi predlog, ki so ga podpisali vsi slovenski poslanci ruzun dr. Kluna, naj zbor naroči dotič-nemu odboru, da on na dobro naznanuje točke, o kte-rih bi v konkordatu treba poprav in prememb. Potem začne Svetec govoriti, al silni hrup nastane na strani levi in toliko poslancev zapušča zbor, da jih predsednik opominja, naj ostanejo, sicer jih ne bo 100, da bi mogli kaj skleniti. Svetec brani bistvo konkordata in govori za to, naj se cesar spusti v razgovor s papežem, ker ona dva imata o tej cerkveni dogodbi prvo besedo. Hočemo li k tem razprtijam, ki jih že imamo, še nove, verske, dodajati? itd. Začasni minister bogočastja dr. Hye naznanja zboru: da se je vlada z Rimom spustila v razgovor; in zato naj državni zbor počaka tako dolgo, dokler se konkordatove zadeve rešijo po tem razgovoru. Dunajski zbor bo zdaj začasno prenehal, dokler bote „cislajtanska" in ogerska deputacija imele svoje razprave. — V Trstu je 14. dne t. m. za kolero zbolel 131etni jud, kteri je s svojimi stariši pribežal iz Dalmacije, pa se je ozdravil. —VCrnogori ljudje hudo mrj6 za kolero in lakoto. — V Parizu je bil 15. dne t. m. Poljak Berez o v s ki, kteri je na ruskega čara streljal, obsojen v ječo za vse žive dni. — Garibaldincev se je zopet mnogo zbralo, da bi se zagnali na večih krajih v papeževo deželo, ali vojaki laški njem branijo meje prestopiti, ktere ločijo laško kraljestvo od papeževe dežele.
250