SLOVENSKI Leto - Ano VIII. No. 378 "THUMBf i m*m bIHU "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cem. Uredništvo in upravnlštvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. leto $ 5.— Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo TARIFA REDUOIPA fRANQTTEO PAGADO Concesičn 1551 SREČNE IN VESELE PRAZNIKE Navadno si voščimo te dni srečne in vesele praznike. V resnici pa tega nihče resno ne misli, temveč je postalai beseda čisto navadna fraza. Božične praznike praznuje ves krščanski in nekrščanski svet. Naš narod jih ie praznoval ko je bil še v poganstvu. Od vedno pa so ti prazniki simbol ljubezni in bratstva, ter medsebojnega, spoštovanja. Nikoli pa ni bilo človeštvo tako daleč od namena teh praznikov kot je danes. Narodi se oborožujejo in se privpravljajo za bratomorno klanje. Ni še pozabljena svetovna, vojna. In ni dolgo tega ko je tekla bratska kri v Chacu. Lansko leto smo imeli krvavi ples v Afriki. Letos pa španski narod napaja svojo rodno grudo z bratsko krvjo. In že se pripravlja bojna vihra tudi na dalniem vzhodu med rjavim bratskim plemenom, Kitajsko in Japonsko. Vse to pa je še le komaj nredigra, kajti vojno pokončanje bo še le prišlo ter nastopilo v vsej pTozoti, kakoršno si niti predstavljati pr?v ne moremo, ko ,<■« bodo evropski narodi oboroženi do zob pričeli moriti in umirati na. krvavih poljainah. Lahko si voščimo srečne in vesele praznike, tako za nekai reči. v resnici na se naše besede in želje izgubljajo v temno atmosfero, ki nam jo pripravljajo. Nekoč se je rodilo dete in ie zr°slo v moža ki je oznanial mir med nsfrodi. Moral ie umreti na, križu, kajti zloba je bilo na svetu vedno velika. Sovraštva ie še več wd takojšnimi krščanskimi narodi kot na. med nekršč°.nskimi. Za-kai? Zato. ker vodijo usodo narodov krščanski in nekrščanski iudeži. ki iim je frlavni bon-— denar. Dokler bodo med narodi ,«>iali šovinizem in sovraštvo, ne bo prečnih voqolih božičnih praznikov. To satansko delo r>n qr-re danes v klnxie boli kot nikoli. Da nimamo resnično srečnih in veselih praznikov ."io krivi v prvi vr^t- tisti, ki vodiio narode. nič mani na, n",rod; 1ri t.eora ne vidiio, da iih vodiio v nronast. Ampak vodiio iih tia zato. k«*r iih moraio. ker tako vol«?vajo njih go spodarii katerih bod 10 do 1? in od IP -20 ure | DONATO ALVAREZ 21S1 TJ. T. 59 - 1723 Trelles 2534 No. 378 SLOVENSKI ITSDNIjK STBAN S Srečno Novo leto želi vsem naročnikom in naročnicam ter sotrudnikom in ogiaševateljem Slovenskega tednika. Uredništvo in upravništvo. Ljubljana w p. ___^^^ Gorica. - Strma 4 SLOV®* SEJ TKDNtU No. 378 DRUŠTVENE VESTI ŠEL JE ZA DELOM Za nedoločen čas je šel za delom v provinco Cordobo to-.-. Albin Rogelja ki je član odbora SPI). 1. Želimo mu obilo sreče in zopetno vrnitev. Knjigo in kar je bilo v njej je knjižničar v redu prejel od J. Saksida v Cinko Saltos. Pozdrav! Srečne in vesele praznike ter Novo leto želi vsem svojim klijentom IZ ROSARIO S.D.D. "Triglav" vabi vse Slovence in slo venke na veliko družinsko zabavo ki se bo vršila v proslavitev Novega leta v ulici San Martin 3432. ; A \ Odbor. SPREMEMBA DRUŠTVENIH PROSTOROV Naznanamo vsem članom, prijateljem in znancem, da se je Slove,nsko delavsko društvo Triglav preselilo iz prejšnili prostorov v ul. Mitre 554 začasno v hišo predsednika tov. Franca Kastelica v ul. Ayacuclio 5335, Saladillo. Kdor želi čitanja knjig ali v kakoršni koli drugi zadevi ti?oče se društva obrnite se na gornji naslov. V prili. štev. S. T. bomo natančneje poročali, zakaj smo se ločili od ostalih slovanskih društev ki so se razprišla vsaka zase. Sedaj menda ne bo več ugovorov, da društvo ni pripravno za vseh. Prihodnja zabava se bo vršila pri "Gurski-mi'' v ul. San Martin 3432. In sicer se bo vršila domača zabava dne 2. januarja ob 21 uri zvečer. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje! Tem potom želi Društvo Triglav vsem rojakom in rojakinjam v Rosariu vesele in srečne božične praznike ter Xovo leto. Za. odbor, Joško Sigulin. NAROČNIKI MOHORJEVIH KNJIG Dospelo so knjige Mohorjeve družbe. Vsi ki ste jih naročili pri Franc Laknarju jih lahko dvignete na Banki Germaniko ali pa na njegovem stanovanju, Warnes 2215, na Paternalu. Obenem želi Franc Laknar vsem svojim naročnikom vesele božične praznike in Novo leto. INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob orez bolečin $ 2.— Nov način in va/lične vrs*f stavljanja zob Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna piama, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. 10 JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot ~ SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDČS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANOALLO 360 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VOZNIH LISTKOV - IZSELJENSKA POŠTA (Postrestante) Crkveni vestnik čeprav bomo praznova li Božič drugače kot doma, mesto pri topli peči in v zakurjeni sobi v vročini južnega solnca, pa je vendar sponi"' istega svetega dogodka, ko je Sin božji stopi na svet in na šo lovcško revščino nase vzel m je zato ta dan praznik božje ljubezni do človeka. Treba pa je, da se izkažemo vredni to bože dobrote, vredni otroci nebeškega Očeta. Naša služba božja bo takole: Prihodnjo nedeljo 28. dee. maša na PatemnJ"-večernice na Avellanedi. Na Novo lete bo maša na Avellanedi. VeoPi" nic ne bo. ggg jj V prihodnjem mesecu in letu naj se vsi < bromisleči Slovenci potrudijo, da spet poživi"'0 Bratovščino Živega Rožnega venca. Treba da za tiste, ki niti očenaša ne znajo več i"° 1 kdo drugi zanj. Saj je vse človeško delo Pff" zno, ako ni podprto po božjem blagoslovu. Božična številka Duh. Življenja je izšla. P''0* sim, da poskrbite za plačanje naročnice za P'1 hodnje leto. pa tudi z za nazaj so nekateri na dolgu. . Vsem Slovencem vesele praznike in z neba milost, da bi spoznali, da živimo na svetu zato, da bi postali vredni nebes. Hladnik Janez. ISKRE Zaročenci ".loj, zakaj ste pa razdrli zaroko z ono srek" no učiteljico?" • . "Kako ne bi, ko je pa zadnjič, ker sem l"'1^ šel prepozno na sestanek, zahtevala pisi"p,,n opravičilo od moje ma.tere." Kočljiv položaj V zelo kočljivem položaju sem, prijatelj, h' bi se oženil iz ljubezni, pa ne vem, kako bi & jim upnikom to previdno sporočil. Dobričina — Zasnubil sem Marijo, pa me je odbila- — Zato si ni treba beliti glave. - S i,j si je ne belim, toda Marija se i"i sl" Kompliment Pavlica ni s Pavelčkom prav nič zadovol.)"" "Drugi so vljudnejši z menoj, Pavle I' "Kdo pa?" "Janez". "Kako 1o?" "Se včeraj mi je rekel, da se mu z«1"11 pravljica." Pavle prikima,: "Mož ima prav. Misli' je »a reč na začetek pravljice: Bilo jo nekoč. • • Prevoz in ribe — Zakaj so morsko ribe pri nas šo vod" tako drage? — Tega je kriv prevoz. Kaj so vozijo ribe v spalnih vagonih. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope pridejo 31 decembre, Conte Biancomano H januarja, Campana 13. januarja, Gral. Artigas V Evropo odrinejo 28. decembra, Oceania 5. januarja, Contc Biancomano 15. januarja, Campana. Dekliška Greda Afriko, kjer počiva drago bitje, ki je padlo, ko se je borilo za tujca, da se polastijo tuje zem- BOŽIČNI PRAZNIKI Božični prazniki so nam vsekakor najlepši prazniki celega leta. Posebno doma smo jih komaj čakali, ker so nam vedno prinašali toliko veselja in sreče. Zdi se mi, da šele sedaj znam prav pojmovati lepoto in veličino Božične noči. Ko se je razlegalo milo zvonenje z doline v hrib, ko nam je tudi narava, nudila prele-sten pogled, ko je mirno počivala odeta z sneženim plaščem. In sedaj ko mi spet hitijo misli tja, ko se mi oživljajo spomini na tiste zlate čase, ko sem še kot brezskrben otrok sanjarila in se mi je življenje tako sladko smejalo naproti, ko še nisem poznala trpljenja, prevar, razočaranj, ki človeka spremlja skoro pri vsakem koraku. Pa tudi bridki spomini me spremljajo na mojo trpinčeno domovino, katero tujci zatirajo čedalje bolj, tako, da bedni in preganjani komaj čakajo odrešitve. Koliko ljudi, bo z srcem in dušo hitelo tja, je marsikomu grenak tudi tako kakor bi bil s solzami namočen. Tudi oni, ki so ostali doma bodejo iskali svoje drage. Misli jim bodo hodile v neznane tuje kraje in marsikomu tudi na otoke in ječo, k njim, ki so se zaman žrtvovali. In spet tja v čal, da bi vsaj za hip pozabili, da smo razmetani po vsem svetu, kjer si služimo trd kruh, ki iskajoč svoje drage, njihovo ljubezen, njihovega toplega pogleda, ki bi nas ogrel in okrep- FAVSTA ROMAN (6) Prav tedaj pa je zabobnel po veži odmev trkača, ki je udarjal ob hišna vrata. Gilberta je okamenela od začudenja. Claude se je zdrznil, iztegnil vrat in prepadeno izbuljil oči. . . "Kaj bi utegnilo biti?'' je prestrašeno zamrmrala starka. "2e osem let ni nihče trkaj na moje duri!" je zastokal Claude. "Kaj more biti drugega kakor nesreča! ..." Trkanje se je oglasilo.iznova, Mojster Claude je mignil Gilberti, naj odpre. Starka je stopila v vežo, začulo se je škripanje ključavnice in zapahov. . . Nato se je pojavil med vrati človek v črnem plašču, s črno oglavnico na obrazu. . . Claude je vstal. "Kdo ste?" Je vprašal osorno. "Kaj hočete od mene?. .." Neznanec je počasi stopji bliže. Krčevit trepet ga Jc stresal od glave do nog. "Mojster", je izpregovoril z zamolklim, hrTpavim glasom, "prišel sem te klicat po tvojem poslu...'' Claude je vzdngetal. Obupen nasmeh mu je skrivil prebledele ustnice. "Ko sem še opravljal svoj posel", je odgovoril, "sta mi ukazovala samo vrhovni sodnik in veliki profos. Vi niste ne ta ne oni. . . drugače bi vedeli, da je že osem let, odkar sem se odrekel službe. . . Idlte v miru, kdorkoli ste, ki skrivate svoj obraz pred bivšim pariškim krvnikom! Neznanec so ni ganil. Se ti še in še bolj hripavo Je odvrnil: "Zame in zanjo, ki me Je poslala, se nisi odrekel službe. Za naju dva si še vedno krvnik. . . Poglej!" Tako govoreč je Iztegnil desnico izpod plašča. Na sredinmu roko je imel širok prstan z velikim železnim gumbom, v katerem so bila vrezana skrivnostna znamenja. Ko Je Claude uzrl te znake, je omahnil. Nato se je prikloni] malone do tal! .... "Ali slušaš?" Jo vprašal tujec. "Slušam, Svotlost!..." "Dobro. Pridi v hišo na koncu otoka, za cerkvijo Naše Gospe. Izvršitev sodbe bo ob desetih. . . Prideš li?" "Pridem, Svetlost!" Je zahropel Claude. "A povejte tistim, ki so vas posla]!, da som truden. . . da breme teh dejanj preveč strašno pritiska na mojo vest... Povejte Jim, da nočem več moriti... da rajši sam umrem... in da še jutri raztrgam pogodbo, ki me veže." Vzravnal se je v svoji polni višini ter ctOtlaT: "Nocojšnja usmrtitev bo poslednja. . . Drugič se name ne zanašajte več!..." "Bodi po tvojem", je rekel neznanec. "In zdaj, Claude, ne govori s teboj več poslanec vladarice; zdaj glej obraz, ki si ml očital, da ga skrivam. . ." Tako govoreč je vnge] oglavnico nazaj. . . Ko je Claude zagledal njegovo bledo, pošastno obličje, je odskočil. "škof!...' je zamrmral. "Knez Farnese. . . Oče njen..." "Oče otroka, ki si ga ukral", je zarohnel Farnese. "Da, jaz sem. Jaz, ki sem te preklel. Jaz, ki te preklinjam še danes ta dan, ker se nisi usmilirmoje nesreče... . Oh ne, ne preklinjam te... Brezumno upanje še ni ugasnilo v meni. Tudi zato sem prišel... Prišel sem, da te prosim s povzdignjenimi rokami: povej resnico. Bodi človek vsaj enkrat v svojem življenju." Claude je pomolčal, kakor da okleva... nato je zmajal z g]avo. Farnese je trepetaje čakal njegove besede. "Resnico!" je naposled izpregovoril krvnik. "Povedal sem jo pred petnajstimi leti.. . takrat, ko ste prvič prišli. . . Umrla je tretji dan po tem, ko sem jo pobral na inorlšču! ..." Kardinal Farnese je molče vzdignil roke proti nebu, kakor bi ga klical za pričo svojega obupa. Nato je turobno zaječa,l potegnil si oglavnico na obraz in krenil proti Izhodu. Claude si je na>glo ogrnil plašč, planil za škofom in ga došel baš v trenutku, ko je stopi] na ulico. "Kaj hočeš?'' se je zdrznil Farnese. "Niste ml povedali, koga ml je usmrtiti. . ." "Tega sani ne vem!" je odvrnil škof z mrkim, ledenim glasom. "Ali bo moški... ali-ženska? .. ." "ženska je! Mlado dekle!..." Claude se je strese] od tesnobe... Umoriti bo-moral nežno, šibko bitje!. . . "Nesrečnica!" je zamrmral. Tisti mah se je oglasila ura pri Naši Gospe in Je poslala preko spečega mesta deset turobnih • bronastih udarcev. . . Ko je utihnila, se je začul kardinalov glas: "Ura usmrtitve!. .." To rekšt se je zavil v svoj črni plašč In je s sklonjeno glavo ln dregočlčlml rameni počasi odšel proti Novemu mostu. Krvnik pa si Je obrisal znoj, ki mu jue curljal po čelu, in je odhitel proti Naši Gospe, a grozo mrmraje sam pri sebi: "Poslednji umor! . . . Poslednja žrtev! ..." V. Hiša v starem mestu. Simono so zagrebli na pokopališču Nedolžnih, kamor je bila z Grčvskega trga najkrajša pot. Ko je bil grob zasut, je Belgoder zgrabil Vloletto za roko ln jo vlekel s seboj. Deklica mu je sledila brez odpora. Bila je žalostna do smrti. Njena roka je ležala v ciganovi kakor led. Vse okoli njiju je bila črna noč. Mesto se je širilo nalik strahotni puščavi. S]edila je svojemu spremljevalcu, ne da bi se zavedala, kod jo vodi in kam. . . In vendar, sredi teme, ki je polnila njeno bedno srce, je milo sijala tolaiil-na luč in notranji glas ji je šepetal, da ni sama na svetu.. . Mislija je na mladega p]emiča, ki ji davi tako nežno gledal v oči in ji je govoril s tako dobrim, božajočim glasom. . . Ali se še vrne k njej? Ubožica mu niti ni vedela imena. . . Ta njegova slika se ji je globoko vtisnila v srce; še zdaj ga je videla, kako je stopij v telego z rokami polnimi cvetja.. . Oh da, mora se vrniti: obljubil je, da pride... Jutri zjutraj ga bo.videla spet!... V njenem spominu so se oglašale besede uboge Simeone: "Ta mladi mož bo tvoj rešitelj. . . Zdi se mi, da mu vidim v dušo. . . Ljubi te iz čistega srca!. . Da bi jo ljubil! . . . Prekrasne sanje"!. . . A tedaj je opazila, da Belgoder ne koraka nazaj na Grčvski trg, niti ne v Tkalsko ulico, kjer je bila "Gostilna pri dobri nadi". "Kam me vodi?" je zajecljala in groza ji je iznova zalila srce. iNamesto odgovora je cigan še krepkeje stisnil Violettino roko in stopil še hitreje. Prekoračila sta reko in zavila na levo, v črne vijugaste u]ice Starega mesta. . . Na skrajnem iztočnem jeziku za nadškofijskim dvorcem ln cerkvijo Naše Gospe sta stali dve zgradbi kakor dve sestri, držeči druga drugo ZJTroko; toda kolikšna je bila razlika med njima! Med tem, ko je bila prva majhna ln prlkupljlva, je bila druga velika, odurna pošast... Prva, zala in prijazna hišica z ]eplml šarenimi okni, je imela nad vrati izvesek, na izvesku čudni napis: GOSTILNA PRI OELEZNI STISKALNICI Lastnici Rouseotte in P&quette Utrinki iz naše nove domovine lje. Težke ease preživlja naš narod, pod črno drulialjo, vendar upa, da pride, kot pravi pregovor, po dežju sonce sije, zavedajoč se, da bo potrpljenju in krivici pravica in svoboda zasijala tlačanemu ljudstvu. In spet se bo zbrala vsa razkropijana družina v domači hiši, spet se bo razlegala vesela pesem po naši zemlji, spet bomo pričakovali Božič s tistim srečnim hrepenenjem v srcu. si postavili jaslice, drobili lešnike in orehe in se igrali. Toda zato se moramo potruditi in delati, da to, kar nam po vsej pravci gre, tudi dosežemo. C. S. To je pa še le prva stran žaloigre tega češkega, velikana.. Druga stran sledi. Arzlic sijajnim dohodkom, Stacli spričo svoje razsipnosti pri smrti ni zapustil več kot par sto pesov v gotovini. Ženi kot udovi po državnem uradniku, bi bila pritikala skromna pokojnina, dasi ni imel več kot 10 let državne službe. Tapo-kojnina je bila, vdovina smrt. Avstrija je bila v marsičem naša tlačiteljica, je bila pa v državnem upravnem oziru kaj vzorna država. Danes je državni uslužbenec umrl, prihodnji mesec je že imela udovo pokojnino po njem. To je šlo v Avstrji vse avtomatično. Ne tako v Argentini. Tukaj imajo glede pokojnine staroko-pitno zakonodajo, da mora vsak pokojninski slučaj pretresati in odobriti parlament, ki navadno zaseda samo od začetka maja pa do konca septembra. To se je dogodilo tudi Stacli o vi vdovi, da, se je morala pripraviti na dolgo čakanje. Pohištvo, knjižnico, vse je šlo za bogatelo v denar. Revica si je morala poiskati slrromno stanovanje v Villa Devoto. Ko nas je neko nedeljo prišla obiskati, ji je moja, žena predlagala naj vendar pride k nam. Damo ji sobico in še kaj ter se bo igrala z otroci, ter tako prebila dobo dokler se ne reši njena zadeva. Ali odklonila je, bila je preponosna, da bi sprejela miloščino. Bilo je poldrugo leto po moževi smrti, ko sem zaznal njen tragičen konec. S svojim psomljubljencom "krava" imenovanim se je zaprla v kuhinjo ter pustila iz-hlapeti pline oglja. Drugo jutro so našli mrtvo njo in njenega zvestega psa. Tri dni po njeni smrti sem vzel v roko "La Nacion". Čital sem, da je parlament začel obravna,ti vdovino pen-zijo. Med drugim besedilom sem čital: "se acuer" da pension, agradable de 300 pesos mensua-les a Dona Rosalia, Vda. de Stacli". Usoda! Nadaljevanje. SAMO $ 19.- stane elegantna obleka iz najboljšega angleškega sukna, Casimir. KROJAČNICA RECORD Corrientes 2084. — U. T. 47 - 4927 Reklamna cena .JA443E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2780 - U. T. 59 0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires Druga hiša je bila zelo velika in stara; zdelo se je, da se ruši od starosti in zanemarjenosti. S svojimi železnimi vrati in težkim bronastim trkalom je nalikovala trdnjavi, polni strašnih skrivnosti. . . iN'e da bi izpustil Violettino roko, je Belgoder najprej zaustavil korak pred gostilno; nato je zmajal z glavo ter krenil naravnost na drugo stran. "Kje sva?" je zajecljala Violetta in prepadeno pogledala okoli sebe. Belgoder ni odgovoril. Prijel je za bronasto kladivo in zaropotal. Železna vrata so se tiho odprla. Violetta se ]e hotela vreči nazaj, toda ciganove roke so Jo držale kakor klešče, še trenutek in stala je v prostorni, tlakovani veži z visokimi, golimi stenami; pri bledi luči, ki je razsvetljevala ta kraj, je zagledala dva moža s krinko na obrazu in z golim bodalom za pasom. "Evo dekline, ki ml je bilo rečeno, naj Jo privedeni semkaj'', Je Izpregovoril Belgoder. "Ali sem prišel prav?" "Prav", je rekel eden izmed stražarjev. Obenem je vrgel Viojettl črno vrečo na glavo lil jo Je zadrgnil okoli vratu. Uboga deklica je od groze odrevenela; preden je ute Te dni so se zbrale v Trstu že prve večje skupine, in sicer iz Julijske Krajine in iz Benečije. Iz Istre jih je prišlo kakih 500, največ iz pokrajine Eovigo, namreč okoli 1000. Tako se je zbralo v Trstu kakih 4000 abesinskih kolonistov, ki so se pripravljali na odhod, i Toda prišlo je presenečenje. Zbrane koloniste so po ukazu od zgoraj spravili z vlaki vNa-Polj, kjer se bodo šele vkrcali na parnike. Vse Priprave za "imperialne funkcije" Trsta so za-toan, že v zadnjem trenutku mu je kratil te pravice Napolj. Kadi tega je razburjenje med tržašk imi trgovskim krogi, posebno pa pri pa-plovnih društvih veliko in vsi gledajo zaskrbljeni bodočnosti nasproti. ARETACIJE ŽUPEUPRAVITELJA BIDOVCA Trst, novembra 1936. — V pondeljek 16 t.m. fo aretirali v Dolini pri Trstu tamošnjega žu-peupravitelja Ivana Bidovca, brata na Bazovici ustreljenega Ferda Bidovca. Bidovca so prepeljali v Trst, kjer je v zaporih v ulici Coro-ieo. Govori se, da ga bodo konfinirali. Veliki zavod ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin. SPOLNA &IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicnrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. šibkost srca zdravimo po modemom nemškem načinu. PLJUČA: Kašol.i, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez oparacije ln bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln Izvrstnimi 8PECCIJALISTI Jo odin: te vrsto v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9- 21 ob nedeljah od 8 -12 LRIVADAVIA3070 'DOPOLAVORO" V JULIJSKI KRAJINI Kašistovske ''dopolavorovske" organizacije, ki naj bi po svojih kulturno-političnih, gospo-darsko-propagandnih, športnih in poleg socialnih še v mnogih drugih smotrih nadomestile nekdanja svobodna društva, so dobile za svoje .delovanje med kmečkim prebivalstvom ua debeli pred dvemi leti novo osnovo. Podeželska društva naj bi zajezila odseljevanje ljudstva v mesta, dvignila kulturni standard kmečkega prebivalstva z raznimi materialnimi ugodnostmi, knjižnicami, v katere spada po mnenju "Piccoia della sera", ki je o tej organizaciji pred dnevi objavil daljši članek, predvsem sta-^•a ljudska literatura, a la. "Bertoldo", "Guerrir Meschino", "1 Aeali di Francia" itd. z radijem, strokovnimi kmetijskimi prireditvami, s športom in celo — kakor to omenjeni list posebej beleži — s plesnimi zabavami, za katere pred leti naravnost ni bilo mogoče dobiti potrebnih dovoljeni, in s kozarcem vina, za katerega "do-polavorovske" točilnice, ki so dejansko glavno zbirališče pretežne večine "dopolavoroveev", ne plačujejo nikake trošarine. Oblasti in prvaki fašistine stranke si stvarno mnogo prizadevajo, da bi se ta režimska kulturna organizacija, v Julijski Krajini razširila prav do zadnje gorske vasi. V teh krajih ima "dopolavoro" kakor vse druge fašistične ustanove in organizacije še svoje posebne asimilacijske naloge. Že omenjeni list si je o tem ustvaril svojo posebno tezo. Tako loči prebivalstvo dežel enostavno po starosti v tri kategorije, v ljudi, ki so se rodili v 19. stoletju in ki jih spričo njihove predvojne duševnosti ter zaradi tega, ker so se aktivno vmešavali v nekdanje politične borbe, ne gre sedaj preobračati, v predvojno in vojno generacijo, ki je že služila v italijanski vojski, in najmlajšo "fa-šistovsko" generacijo, ki se vzgaja v čisto italijanskem in fašistovskem duhu v dečjih zavetiščih družbe "Italia Redenta" od 3. do 6., v fašistovski osnovni šoli nato do 14., v strokovnih večernih tečajih do 18., v predvojaških te- čajih jlo 21. leta starosti ter končno še leto ali d v v- v vojaški službi, tako era "je njena narod no,srna preobraza naravnost neizbežna. "Dopo-lavorovske' organizacije naj bi sedaj ora le le-idno predvsem med onimi, ki spadajo v srednjo kategorijo. Sicer je že teoretično težko zagovarjati tako tezo, ker se morajo pri razvoju vsa kega naroda upoštevati vsi notranji faktorji, ki se od generacije do generacije kljub še tako .silnim zunanjim vplivom ne morejo na. mah spremeniti ali celo izločiti, vendar pa je od teorije do prakse v tej stvari še velik korak, i V ostalem kažejo podatki, ki jih je list sam objavil, da bo treba še izredno mnogo dela, če naj se "dopolavorovske" organizacije stvarno razširijo do zadnje hribovske vasi. V Julijski krajini je bilo, če štejemo sem le tržaško, goriško, reško in istrsko pokrajino ter se ne oziramo na majhno zadarsko področje in del videmske pokrajine, doslej ustanovljenih 350 "dopolavo-rovskih" društev s skupno 86.000 člani. Na. tako zvane kmečke "dopolavorovske" organizacije odpade od tega števila skupno 40.000 ljudi. Povprečno pride na vsakih 15 prebivalcev na deželi (okrog 600.000 ljudi) po en član te orga-nizacie, v mestih (okrog 400.000 prebivalcev) pa po en član "dopolavora" že na vsakih 9 prebivalcev. Diferenca postane sorazmerno še večja, če se upošteva, da je "dopolavoro" na vasi edino privilegirano zabavišče v širšem pomenu besede, da je v njem združeno vse od gostilne do kinematografa, medtem ko imajo po posebne kulturne, športne in druge organiza-mestih poleg vseh mogočih lokalov še svoje cije. Treba bo pač dejansko še mnogo dela, če se hoče doseči tudi pri tej organizaciji taka relativna totalitarnost, kakor jo je bilo spričo povsem druganih okolščin mogoče doseči pri deci, odnosno pri njeni organizaciji. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? PLAZA onca^ SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Brezplačno krogljišče. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: ORAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES Ksmm Stran 10 Slovenski tednik No. 378 Iz Jugoslavije Žalostni pojavi m njih vzroki "Slovenec je te dni prinesel uvoduiK, ki zaskrbljeno ugotavlja, kako se v zadnjem času pri nas množijo proti cerkvi in celo proti veri naperjena dejanja. Komaj dobro leto je poteklo, pravi, oil kar je slovensko ljudstvo povsod po deželi postavljalo evharistične križe, a danes ti križi, znamenja vere našega naroda, padajo. Toliko in na tako različnih krajih so jih že podrli, da se more z gotovostjo reči, da je na delu sovražna sila. Prvi evliaristični križi so padli v Beli Krajini, zadnji, pa pred nekaj dnevi v Dolenjem Logatcu. "Slovenec" pripisuje te žalostne pojave komunističnemu hujskanju ter izključuje, da bi imeli kakšno zvezo z drnvno politiko. Po njegovem mnenju niti ogorčenje zaradi vprašanja kmečkih dolgov, niti razburjenje zaradi učiteljskih in uradniških premestitev ne more biti razlog teh demonstracij proti Bogu. Krivda, zadene brezbožno propagando komunizma. Nimajo prav oni, ki trdijo, da komunizma v Sloveniji ni, ampak da je samo nekaj nezadovoljnosti in nevolje. Kar se sedaj godi, je neovržna napoved, da je sovražnik že v deželi. Slične ugotovitve smo že ponovno čitali v "Slovencu" in drugih listih Katoliškega tiskovnega društva, vendar menda še ne v tako zgoščeni in določni obliki. Nad njimi se mora zamisliti vsak resen človek, ki se zaveda svoje odgovornosti. V naših krajih se v zadnjem času dogajajo stvari, ki so v direktnem nasprot-stvu z vsem duševnim razpoloženjem našega ljudstVa kakor so ga izoblikovale tradicije dolgih generacij. Slovenci smo se, kakor v sedanjih dneh, tudi v preteklosti delili glede svojih pogledov na kulturna in versko-konfesio-nalna. vprašanja. Vsi pa smo se zavedali in se zavedamo krščanskih osnov vsega našega nacionalnega življenja in našemu človeku je tuja misel upora proti Bogu ali javnega zaničevanja njegovih simbolov. . A ravno zato se nam zdi preveč primitivno, ako se iščejo razlogi za žalostne proti verske demonstracije samo v komunistični propagandi. Ako je kje pri nas kaj komunizma, potem se v prvi vrsti pojavlja v mestih in industrijskih Krojačnica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. ^ Prepričajte se! Sebastjan Mozetič BUENOS AIRES 6019 • OSORIO - 5025 (PATERNAL) krajih. Ravno ti kraji pa dosedaj niso zabeležili nobenega od onih brezverskili dejanj, ki jih "Slovenec" upravičeno tako objokuje. Ne v Ljubljani ali v Mariboru, Trbovljah ali Kra-Krajine so pričeli padati evliaristični križi in n.ju, temveč doli v čisto kmečkem okolju Bele brezbožni val, kakor ga "Slovenec" imenuje, gre preko pobožne, s cerkvicami posute Dolenjske in udarja v zapuščene gorske vasice štajerskih hribov. Boljševiška propaganda ne hodi, vsaj pri nas še ne, po takih zapuščenih resno hočemo, da so grozeče opasnosti pravo-krajih. Tu morajo biti še drugi razlogi in ako časno spoznajo in nesreče preprečijo, potem je treba pogledati resnici v oči. Res je, zaradi načina likvidacije kmečkih dolgov, pa zaradi vprašanja učiteljstva in urad ništva, zlasti zaradi politične borbe med strankami noben slovenski človek ne bo polagal sekire na znamenja, ob katerih stop i v življenje in s katerimi lega v grob. Toda kdo bi mogel tajiti, da so naše politične borbe danes zašle mnogokje in mnogokrat v vrtinec zastrupljenega sovraštva in slepili strasti, ki rušijo v našem ljudstvu osnovna pravila bratskega sočutja, katerih bi tudi najostrejša politična borba porušiti ne smela. Žalostna resnica je, da so bile v naši ožji domovini v zadnjem času ustvarjene razmere, na katere primitivna duša primitivno surovo reagira. Ko smo svoj čas dvignili svarilni glas, naj se za božjo voljo politično nasprotstvo, ki kakor druge narode tudi nas deli v politične prijatelje in protivnike, ne proglaša za borbo dveh svetov in naj se naše ljudstvo ne postavlja pred tragično alternativo izbire med Rimom ali .Moskvo, smo govorili zaman. In tako so se iz čisto političnih interesov, včasih celo iz zgolj osebnih razprtij po naših vaseh in trgih nasilno ustvarjal sovražni tabori, med katerimi skoraj ni mostov. Na razpolago so nam številna poročila iz raz- nih krajev, kjer je ogorčenje nad načinom, kako se ponekod danes vodi politična borba. V neki pohorski cerkvi je g. župnik nosilca na- spro.tniške liste, klečečega v svoji klopi, s priz-nice označil za brezverskega Turka. Iz neke ž up" ni je pri Rogarcu nam pišejo, kako je bil ugleden in veren kmet proglašen za grdega komu nista, ki ni vreden, da se imenuje kristjan, 1,1 to samo zato, ker je sprejel kandid .turo na listi, ki se g. župniku ni dopadla. Ta kmet je lani pozidal lepo kapelico, posvečeno Sn u Jezusovemu, in g. župnik je kapelico blagoslovil. Pretreseni čitamo sedaj, kako je odšel k istem" župniku in ga zaprosil, naj sveto podobo \t kapelice prenese v cerkev, ker bo kapelico p'!' drl. V vsem tem ni nič boljševiškegi. To jo globoka srčna užaljenost preprostega človeka, ki bridko občuti, kako mu je bila storjena grda krivica samo zaradi razlike v politinem mišljenju. — "Jutro". Dr. Enriaue Daniel Dauge Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 — Bs. Aires Restaurant "OSORIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ra svadbe Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL RESTAYRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F 1 O R D E L L I Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688 — U. T. 59 -1656 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- «PeclJ ]v'ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVKNSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do ii- CALLE CAN GALLO 1542 GOSPODARSTVO ZADRUŽNO GIBANJE MED VINOREJCI Ker se bliža vinska trgatev, so se zaceli, kakor vsako leto, tudi letos gibati kolonisti v vinorodnih krajih, pripravljeni braniti svoje pravice in sicer tokrat na zadružni podlagi. Kakor znano, je kolonist popolnoma odvisen od velekapitala, kateri ga na vse načine isko-rišča. Svoj pridelek mora prodati po najnižjih cenah, tako, da mu ne zadostuje niti za najpotrebnejše, kajše, da bi si nabavil potrebnega orodja za izdelovanje vina ter sodov za shrambo. Radi tega je primoran prodati $voj pridelek tistemu kateri se prvi javi, samo, da plača dolgove, katere je med letom napravil v trgovini, katera je navadno ravno istega trgovca. Tako ostane kolonist leto za letom suženj kapitalizma in dobra molzna krava istemu. Konsu-menti pa pijejo v tovarnah napravljeno vino. katerega pa ni treba posebej prestavljati. Ker so vinorejci uvideli, da na tak način ne 'norejo dalje, in nanašajoč se na razne izjave odgovornih osebnosti, posebno od minsitra za Poljedelstvo, kateri je obljubil, da bo pomagal Pri reševanju krize katero trpijo sploh vsi kme. tovalci ter ortuševljeni z izidom zadnjega Zadružnega Kongresa, so sklenili ustanoviti vino-''p.iske zadruge, katere naj bi bile obramba in steber njihovega gospodarstva. V ta namen so poslali iz Mendoze in San '^ua'n delegacijo, katera ima namen raztolma-(,lti vladi v Buenos Airesu namen in pomen zadrug ter prositi zn posojilo, katero naj bi hi '•i prva pomoč tem zadrugam. V kolikor bodo uspeli, se še ne more predvidevati. ker so razne tovarne in posamezni kapitalisti takoj začeli protirovarjenje. Eno pa gotovo: da je Zadružni Kongres marsikomu odprl oči ter, da se v delavnem ljudstvu ne Tnore več zatreti zadružni duh, kateri je edina Pot do blagostanja in .srečnega sožitja m^d narodi. R Bk * V1 i ti i a 7a vse bolezni ^n venerlSne bolezni spolne bolrasnl, bolezni krvi, uplofino slabost razpolaga klinika s podobnim konznltorjlem, kateri so nahaja pod Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki' za razne bolezni vodstvom poznanega specialista za navedeno '»oleznl I>ra. A. IZAGimUlK-n. Žensko se sprejemalo v posebnih prostorih s poschnlm vhodom In postoroženo po Kospoj T)r. Matildi Krastlng, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu In Hnfenon Airesu, — Imamo zdravnike specialiste za vso vrste bolezni. — Žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje, bolnike lz notranjosti Imamo rezervirane [ I e°be (kakor za ženske, tako tudi za moške) j | R posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali i hnorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— °rdiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SfcOV5NSKI. S UIP A C H A 28 TRGOVINA Z KROMPIRJEM Kakor znano, je letos nastopila na tukajšnjem trgu "krompirjeva" kriza, katera je našim gospodinjam prizadela mai-sikatero grenko. Saj je bila cena temu tako potrebnemu živežu kar trikrat ali štirikrat višja kot po navadi. To je rodilo razne predloge in poljedelsko ministerstvo prisililo, da o tem važnem vpraša nju temeljiteje razmišlja. Konec teh razmišljan pa je bil, da prevzame ministerstvo trgovino z krompirjem v svoje roke in tako prepreči is-koriščanje, katerega so se razni "produetores" ob tej priliki posluževali. Ministerstvo je že izdelalo potreben načrt, in bo, kot zagotavlja, kmalu začelo delovati, kar pa je prešnje gospodarje na tem trgu tako razkačilo, da so napovedali hud boj, ako se jim ne bo dovolilo kot do sedaj, delati kupčije na svojo roko. Najbrž, da bodo kakor vedno zmagali le oni, ker imamo žalibog še veliko takih, katerim je par tisočakov več kot blagor ljudstva. DELOVANJE ITALIJANSKE GOSPODARSKE ZADRUGE V JULIJSKI KRAJINI Te dni se je vršil 10 občni zbor italijanske gospodarske zadruge (Associazione Cooperative Agraria Giuliana), iz tega je tudi razvidno, da deluje v Julijski Krajini že celo desetletje. Znane monopolistične prodaje, ki so bile po sledicai sankcij in to prisilna prodaja volne, žita, itd. je izvrševala ta zadruga na področju našega Primorja. Na tem občnem zboru so bili zanimivi referati, ki vsaj delno osvetljujejo tudi gospodarsko delovanje našega kmeta. Goriška pokrajina je bila prva izmed vseh italijanskih pokrajin, ki je dala monopolu največ žita v primeri s pridelkom. Lanskega žita je bilo prisilno prodanega in oddanega 28.000 kvin talov, ki so vsega poslali v Južno Ttalijo. Kmetje so dobili za kvintal v tržaški pokrajini 109 lir, v goriški ,pa 108. Te cene so višje kot srednje cene ni, znanih žitnih tržiščih v Vidmu, Trevizu in Benetkah. V tržaški pokrajini je bi ) lo letos prodanega žita zadrugi 16.587 kvinta-lov, v goriški pokrajini pa 18.101. Zaradi prisilne prodaje je morala, zadruga otvoriti nova skladišča in v Trstu. Hronoviei ter v Nogheri Fran jo Huspaur F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nisk* ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča še KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora puhlica nacional, Calle Tucuman 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI v furlanski nižini in v Idriji. Od vsega tega žita je bilo 29.000 kv. oddanih v mline videm-ske pokrajine, 4.000 kv. pa je bilo določenih za mline v goriške pokrajini. Zadrug je zgradila zaradi tega tudi svoje največje skladišče žita v Turjaku, ki lahko sprejme 10.000 kv. žita. Letos je zadruga, kakor lani odkupovala grozdje v Kriminu in okolici. 96 vinogradnikov je prodalo na ta način 5.476 kv. grozdja. V Dornbergu in Tomaju sta bili ustanovljeni novi zadružni vinski prodajalni. Tej zadrugi je bilo prodanih oz. oddanih 1.900 hi. vina, v Tomaju pa 258 rl 26 vinogradnikov. Cena vinu ni znana, toda poročilo navaja, da je bila precej višja, kot druge. S to ustanovo je bilo tudi veliko storjenega glede umnega kletarstva. Kmetje iz okolice Tomaja in Dornberga imajo v teh novih vinskih zadrugah lep primer kako je urediti na racionalen način vinsko klet. Toda ti lepi primeri navadno ostanejo samo lep primer, ker naši ubogi vinogradniki, ki mnogokrat ne pokrijejo niti stroškov s prodajo svojega vina. si ne morejo privoščiti modernizacije svojih kleti, ker je za današnje čase ta stvar nemogoča. Pri nabiranju volne je pomagala zadrugi vojaška administrcija. Zadruga je izvedla tudi prodajo kokonov, za katere so kmetje dobili en miljon lir. V Romansu je bila ustanovljena nova mlekarna za vso okolieo. Radi sistematične prodaje so živinorjeci na boljšem, ker prodajajo mleko po 50 cent., preje pa so pradaja-li p,o 35 cent. Na pobudo kmetijskega ministrstva je bila organizirana, prodaja istrskih lešnikov. 261 kmetov je zadrugi prodajalo 390 valo krme, je ta zadruga prodajala nekako kv. lešnikov. Ko je za časa sankcij promanjko-umetno seno oz. mešanico, ki so jo napravili po formuli kmetijskega inšpektorata. i7rušENABABiCA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 8389 — Bs. Aires NAUČI SE PLESATI "CALLEJA" Prof. Arg., sprejema osebno v rezerviranih prosorih Zjutraj, popoldne in zvecier. — Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano. SUIPAOHA y LAVALLE RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Stefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA OKGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- E SLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 j AflO VII. Num. 378 BUENOS AIRES PEOPIE PAKIOS: Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. LAS SOOIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan K'ici ZANIMIVOSTI Pošastne skrivnosti pod morjem in pod zemljo Večkrat .smo že pisali, kaj je doživel Američan Beebe. ki se je spustil globoko pod morsko dno. Pred kratkim je izšla obširna knjiga, ki popisuje, kaj so Američani videli tamkaj na morskem dnu. Beebe si je dal napraviti kovinsko kroglo, v katero je s svojimi spremljevalci zlezel ter se dal potopiti skoro en kilometer pod morsko gladino. Doli v tistih neznanskih glnbočinah je videl docela drug svet. Beebe je bil prvi človek, ki mu je bilo dano gledati doslej neslutene skrivnosti morske globočine. Vendar pa je znano, da je znani francoski pisatelj Jules Verne, čigar knjige posebno mladina še vedno tako rad bere. že pred pol stoletja v svojih delih o vseh teh skrivnostih sanjal ter jih popisoval, kakor bi jih bil v resnici sam kedaj videl. Beebe sedaj popisuje, kako se je počasi spuščal v globočino morja, kako je pred njegovimi očmi počasi ugašala zlata solnčna svetloba, ter se umikala nekaki sinji modrini, kakršno ima nebesni svod. Ves ocean je nekaj časa blestel v tej leni barvi, dokler ni kakih 000 metrov pod morsko srladino nastala črna tema. ki je postala vedno gostejša. Toda tudi ta tema ni bila brez vsakih presledkov. Sem ter tja so švigale številne srebrne in zlate ribe. katere so se skrivnostno svetlikale ter s svojo žarko svetlobo m a mile druge ribe, katere so jim bile potem za plen. Videl je v svitu take svetlobe orjaške podmorske pošasti, kakršnih še nikdar ni gledalo človeško oko. Vse to, kar je Beebe videl, pa je sproti poročali na gorenji svet po telefonu. Knjiga, ki ni nič mnni r>nr»eta kakor pa Bee bejevo poročilo o morskem dnu. je izšla na Francoskem, kjer pisateli Norbert Casteret, popisu ie svoja popotovanja no pod./frnieljskih jamah. Med fem ko se je Američan Beeb<- po-tor>il na dno morja, d« i*1 tamkaj gledal božje stvarstvo, se je Francoz fnsterot poglobil v notranjost, zemlie ter se spustil do neveHet-nih jrlobočin. Tudi ta pisatelj in znanstvenik je sledil sanjam pisatelja Julesa Verneja v osrčje zemljo. Ta dva pisatelja sta najboljši vzflef* ANA O H R P O V A Slov. babica dipl. v Prorri in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson". se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Rfos 021 U T. 38 Mayo 8182 M kako je večkrat pisateljeva fantazija sodelujoča pri odkrivanju znanstvenih skrivnosti. Casteret ni imel nič manj težav kakor jih je imel njegov ameriški tovariš Beebe. Sam popisuje svoja pota pa osrčju zemlje takole: "Če le znaš se dobro plaziti, kar je glavno in prvo, če imaš voljo in pogum, da za vsako ceno hočeš naprej, boš našel le malo podzemeljskih lukenj, skozi katere ne bi mogel naprej". Tako se je Casteret pogreznil v podzemeljske jame z drznim pogumom, čeprav nikdar ne brez strahu. Tam spodaj v podzemeljskih rovih pa ga jo sprejela ledenomrzla voda, v katero je zašel in po kateri je moral hoditi. Plaval je po skrivnostnih rekah podzemlja ter se je sam brez vsake druge človeško duše spuščal po vrvi v neizmerno globoke prepade. Tukaj je našel velikanske dvorano, k! so bile podobne notranjščinam ogromnih erekva. kakršnih ni nikjer na svetu. Tz črne temo so mu kar naenkrat zazijali nasprot okostnjaki predpotopnih živali. Tzzpi ovinkov velikanskih skalnih skladov so glodali nanj umotvori, katere je človeška ro ka zarisala in izdobla v skalovje pred morda 20.000 leti. Kje v kakem kotu je našel še ostanke starih posod in orodja, katero je izdeloval in rabi pred mnogimi tisočletji nekdanji jamski človek, naš praded. Okoli nje