Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
48.
kos.
V LJUBLJANI dne 17. junija 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
272. Uredba z zakonsko močjo o šoli za lelesno vzgojo.
273. Uredba o načinu izračuna tarifne razdalje na železniških progah.
271. Uredba o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev.
275.	Navodilo za zbiranje statističnih podatkov o industriji.
276. Posebno navodilo za zbiranje obdobnih (B) podatkov in izpolnjevanje obrazcev za tvrdke in tvornice za leto 1938.
277. Pojasnilo o carinskih razkladališčih in pobiranju ležnine.
278. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
272.
Na podstavi točke 2. § 99. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem tole
uredbo
z zakonsko močjo o šoli za telesno vzgojo.*
I.	Splošne določbe.
1.	Naziv in sedež šole.
Clen 1.
Ustanavlja se :'šola za telesno vzgojo« s sede/.etn v Beogradu.
2. Stopnja šole.
Člen 2.
Šola za telesno vzgojo je višja strokovna šola z veljavo višje pedagoške šole in je pod vrhovno upravo in nadzorom ministra za telesno vzgojo ljudstva.
3. Naloga šole.
Člen 3.
Šoli za lelesno vzgojo je naloga:
a) da izobražuje učitelje in učiteljice telesne vzgoje ‘za vse šole kakor tudi strokovnjake za posamezne veje telesne vzgoje;
b) da opravlja strokovne in znanstvene raziskave glede telesne vzgoje in spopolnjuje z dobljenimi izsledki
* “Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 88. marca 1939., št. 70/XIX/137.
sistem in metodo telesne vzgoje;
c)	da prireja tečaje za izobraževanje strokovnega osebja za telesno vzgojo.
4. Trajanje učenja.
Člen 4.
Učenje traja na šoli za telesno vzgojo dve leti (štiri semestre).
Šolsko leto se začne 1. septembra, konča pa 31. avgusta.
Pouk je leten in se deli na dva semestra, in sicer na zimski semester od 15. septembra do 31. januarja in na letni semester od 1. februarja do 15. junija.
Letne velike počitnice trajajo od 1. julija do 31. avgusta.
Minister za telesno vzgojo ljudstva sme po potrebi soglasno z ministrskim svetom podaljšati učeuje na več let.
5. Ureditev šole.
Člen 5.
Šola za telesno vzgojo je urejena internatsko in ima moške in ženske oddelke. Moški in ženski oddelki so v šolskem internatu popolnoma ločeni. Praktične ure ženskih oddelkov so ločene od praktičnih ur moških oddelkov. Starešina moškega oddelka je moški. Starešina ženskega oddelka je ženska.
4. Vzdrževanje šole.
Člen 6.
Šola za telesno vzgojo se vzdržuje iz državnega proračuna.	*
Sola za telesno vzgojo ima svoj poseben proračun v sestavu proračuna ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
II.	Posebne določbe.
1.	Šolska oblastva.
Clen 7.
Oblastva šole za telesno vzgojo so:
A. rektor;
B. učiteljski zbor;
C. starešine oddelkov.
Clen 8.
A. Rektor.
Rektor šole za'telesno vzgojo je oseba s fakultetno izobrazbo.
Rektor se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva; njegovo zvanje se razporeja od III. položajne skupine, 2. stopnje, do vštete
II.	položajne skupine, 1. stopnje.
Rektor vodi šolo in njen internat, zastopa šolo, nadzoruje pouk, administracijo, gospodarstvo in ves red v šoli.
Rektor je neposredni starešina vseh učiteljev in skupnega osebja na šoli.
Rektor je nakazovalec za šolski proračun.
Clen 9.
B. Učiteljski zbor.
Učiteljski zbor sestavljajo: rektor, razvrščeni učitelji šole in častniki-učitelji za vojaške predmete.
Učiteljski zbor sklicuje rektor, mu predseduje in določa poslovodjo učiteljskega zbora.
Učiteljski zbor obravnava in podaja svoje mnenje o vseh predmetih, katere mu pošlje rektor ali minister za telesno vzgojo ljudstva.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost dveh tretjin članov zbora in da glasuje za sklep absolutna večina navzočih članov.
Učiteljski zbor določi po enega učitelja (učiteljico) za starešino vsakega oddelka v vsakem letniku.
Clen 10.
C. Starešine oddelkov.
Starešina oddelka nadzoruje delo, vedenje in uspeh slušateljev vsakega oddelka, o čemer vodi zapiske, in obvešča o tem rektorja in učiteljski zbor.
2.	Sestav šole.
Clen 11.
V sestav šole za telesno vzgojo spadajo:
A. učitelji;
B. slušatelji;
C. šolski zdravniki;
C. upravno osebje;
D. pomožno osebje.
Clen 12.
»	A.	U	č	i	t e 1 j i.
Učitelji šole za telesno vzgojo se jemljejo izmed strokovnjakov za telesno vzgojo in ostale vrste pouka; za vojaške predmete pa dodeli minister za vojsko in
mornarico na zahtevo ministra za telesno vzgojo ljudstva potrebno število aktivnih častnikov.
Število učiteljev določi minister za telesno vzgojo ljudstva po potrebah šole.
Stalni učitelji šole za telesno vzgojo morajo imeti najmanj 8 ur pouka na teden in opravljati vse dolžnosti, katere jim rektor določi.
Clen 13.
Učitelji šole za telesno vzgojo so:
a) profesorji;
b) učitelji;
c) honorarni profesorji;
č) honorarni učitelji; in
d) honorarni inštruktorji.
Clen 14.
a)	Profesorji.
Za profesorja šole za telesno vzgojo se sme po opravljenem natečaju izvoliti oseba s fakultetno izobrazbo, ki je s svojimi znanstvenimi ali strokovnimi deli pokazala, da samostojno in uspešno obravnava tisto stroko, za katero se voli.
Izvolijo ga na podstavi natečaja rektor in profesorji šole.
Za izvolitev je potrebna absolutna večina skupnega števila profesorjev.
Postavlja se profesor šole za telesno vzgojo na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva s kraljevim ukazom. Zvanje profesorja na šoli za telesno vzgojo je razporejeno od VIII. položajne skupine pa do vštete
III.	skupine, 1. stopnje.
Po prvih treh letih učiteljske službe od dne ukaza se profesor iznova voli. S to zopetno izvolitvijo si pridobi stalnost in ga ni treba več voliti. Ce ni več izvoljen, se da ministru za telesno vzgojo ljudstva na razpoloženje.
Clen 15.
b)	Učitelji.
Za učitelja na šoli za telesno vzgojo se sme izvoliti po opravljenem natečaju oseba z višjo strokovno izobrazbo, ki je s svojimi strokovnimi deli pokazala, da samostojno in uspešno obravnava isto stroko, za katero se voli.
Volijo ga po natečaju rektor, profesorji in učitelji šole. Za izvolitev je potrebna absolutna večina števila profesorjev in učiteljev.
Postavlja se učitelj na šoli za telesno vzgojo na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva s kraljevini ukazom.
Zvanje učitelja na šoli za telesno vzgojo je razporejeno od IX. položajne skupine do vštete V. položajne
skupine.
Po prvih treh letih učiteljske službe od dne ukaza se učitelj iznova voli.
S to zopetno izvolitvijo si pridobi stalnost in se nič več ne voli. Ce ni več izvoljen, se d6 ministru za telesno vzgojo ljudstva na razpoloženje.
Clen 10.
c) do d) Honorarni profesorji, učitelji in inštruktorji.
Ce ni dovolj profesorjev in učiteljev ali če so preveč obremeujeuj, sme izvoliti učiteljski zbor priznanega
strokovnjaka za honorarnega profesorja, honorarnega učitelja ali honorarnega inštruktorja.
Za honorarnega profesorja je potrebna kvalifikacija kakor za stalnega profesorja.
Za honorarnega učitelja je potrebna kvalifikacija kakor za stalnega učitelja.
Za honorarnega inštruktorja ni potrebna ne fakultetna ne višja strokovna izobrazba, marveč le praktično znanje veščin.
Izvolitev honorarnih učiteljev potrdi ali zavrne minister za telesno vzgojo ljudstva in določi višino honorarja.
Člen 17.
B.	Slušatelji.
Slušatelji šole za telesno vzgojo so redni ali izredni; smejo pa biti moški in ženske.
Za redne slušatelje se sprejemajo z natečajem osebe iz civilnega prebivalstva in iz vojske, ki so dovršile srednjo ali tej enako šolo z izpričevalom o opravljenem zrelostnem izpitu ali diplomskem izpitu in ki niso več ko 28 let stare. Prednost imajo pri moških tisti, ki so kadrski rok odslužili.
Za izredne slušatelje se smejo vpisati redni slušatelji vseh fakultet. Oproščeni so pouka iz predmetov, ki jih poslušajo na svojih fakultetah; kvalifikacijo te šole pa si pridobe z opravo izpita na tej šoli iz vseh izpitnih predmetov.
Slušatelji se sprejemajo po zdravniškem pregledu in napravljenem praktičnem sprejemnem izpitu.
Člen 18.
Vsi redni slušatelji morajo stanovati v šolskem internatu.
Slušatelji, ki niso državni gojenci, plačujejo vzdrževanje v šolskem internatu. Znesek tega plačila predpiše za vsako šolsko leto minister za telesno vzgojo ljudstva.
Člen 19.
Na koncu meseca aprila vsakega leta določi minister za telesno vzgojo ljudstva z odlokom v mejah proračuna Število kandidatov, ki se sprejmo ob državnih ali lastnih stroških naslednje šolsko leto v prvi semester.
Kot državni gojenci se sprejemajo v internat samo tisti slušatelji, ki so odličnega ali prav dobrega vedenja in učenja, a siromašni. Taki slušatelji morajo predložiti, če so svojepravni, sicer pa njihovi roditelji ali skrbniki (varuhi) po sodišču potrjeno izjavo, da povrnejo ob neuspehu na šoli ali odpustitvi iz drugih vzrokov, ne pa zaradi bolezni, državi vse stroške internatskega vzdrževanja.
Člen 20.
Slušatelji šole za telesno vzgojo smejo sami v okviru Sole imeti svoja strokovna društva. Pravila teh društev odobruje minister za telesno vzgojo ljudstvu nu predlog učiteljskega zbora.
Člen 21.
C.	Šolski zdravniki.
Sola za telesno vzgojo ima svojo stalne zdravnike, BPecializirane v tistih vejali medicinske vede, nu katc-
je osnovana telesna vzgoja.
šolski zdravniki opravljajo stalno zdravstveni nad-*or nad slušatelji in strokovne in znanstveno raziskavo
o telesni vzgoji. Zvanja šolskih zdravnikov so razporejena takole: sekundarij — VIII. položajna skupina, asistent — VII. položajna skupina, primarij — od VI. položajne skupine do vštete IV. položajne skupine,
2.	stopnje, in šef-zdravnik — IV. položajna skupina,
1.	stopnja.
Člen 22.
Č. Upravno osebje.
Upravno osebje šole za telesno vzgojo so:
a) tajnik;
b) gospodar; in
c) režiser.
a) Tajnik šole za telesno vzgojo mora imeti fakultetno izobrazbo.
Tajnik šole vodi vse upravne posle šole.
Zvanje tajnika je razporejeno takole: mlajši tajnik — VIII., Vil. in VI. položajna skupina, tajnik — V. in
IV.	položajna skupina, 2. stopnja, višji tajnik — všteta
IV.	položajna skupina, 1. stopnja.
b) Gospodar šolo za telesno vzgojo se postavlja izmed absolviranih učencev trgovinske akademije ali tej enake šole.
Gospodar šole je organ za posle skupne preskrbe in nadzora nad imovino šolo in oskrbuje šolski inventar.
Zvanje šolskega gospodarja je razporejeno od IX. do V. položajne skupine.
c) Režiser šole za telesno vzgojo se poslavlja izmed absolviranih učencev trgovinske akademije ali tej enake šole. Režiser šole je organ za vse denarno poslovanja šole, katero opravlja po določbah zakona o državnem računovodstvu.
Zvanje režiserja Sole je razporejeno od IX. do V. položajne skupine.
Člen 23.
D.	Pomožno osebje.
a) Za upravne posle šole postavlja minister za telesno vzgojo ljudstva v tajništvu šole pomožno upravno osebje.
b) Za vzdrževanje poslopij in prostorov, telovadišč, priprav in opreme v pravšnem stanju in za potrebe šolskega internata postavlja minister za telesno vzgojo ljudstva po predlogu šolskega rektorja potrebno število pomožnega osebja, ki mu določi rektor vrsto in obseg posla.
3.	Šolsko naprave.
Člen 24.
Sola za telesno vzgojo ima svoje institute in laboratorije za fiziologijo, anatomijo, antropologijo idr. v sodelovanju z napravami univerze in ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje; dalje kabinete, knjižnico, telovadnice, telovadišča, bazen za plavanje, drsališče, strelišče, delavnice in popolno internatsko opravo.
4.	Tečaji nn šoli.
Člen 25.
Če spozna minister za telesno vzgojo ljudstva za potrebno, odredi, da sc odpro posebni tečaji skladno z določbami člena 3., pod c), te uredbe, da bi se izobrazilo strokovno osebje za deio na nedeljskih tečajih obvezne telesne vzgoje, pri sokolstvu, pri telesno-vzgojnih in športnih društvih ali da bi se izpopolnjevalo v posameznih vejah telesno vzgojo.
Za take tečaje priskrbi minister za telesno vzgojo ljudstva potrebne kredite.
Razen tega se smejo prirejati na predlog ministra za vojsko in mornarico tudi posebni tečaji za častnike in podčastnike vojske in mornarice.
5.	Pouk na šoli.
Clen 26.
Na šoli za telesno vzgojo je pouk vsak dan, razen ob nedeljah in po zakonu določenih praznikih.
Vsako šolsko leto se priredi za vsak letnik pozimi smučarski tečaj, poleti pa taborjenje.
III.	Končne in prehodne določbe.
1. Pravilnik o šoli za telesno vzgojo.
Clen 27.
Minister za telesno vzgojo ljudstva predpiše pravilnik o šoli za telesno vzgojo. Ta pravilnik obsega:
a) dolžnosti in pravice šolskih oblastev, slušateljev in ostalega šolskega osebja in njih službeno razmerje;
b) pogoje za imenovanje učiteljev;
c) pogoje za sprejem slušateljev;
d) učni načrt in program;
e) določbe o izpitih med šolanjem in o zaključnih diplomskih izpitih;
f) disciplinske določbe;
g) določbe o opravljanju zaključnih diplomskih izpitov po absolviranih dijakih enoletnega tečaja za iz-' obraževanje učiteljev telesne vzgoje po šolah;
h) določbe o opravljanju državnega strokovnega izpita učiteljev na tej šoli in absolventov te šole;
i) ureditev moškega in ženskega oddelka na šoli in šolskega internata;
j) ureditev šolskih naprav;
k) določbe o posebnih tečajih; določbe o ureditvi vojaških tečajev in tečajev za obvezno telesno vzgojo predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva soglasno z ministrom za vojsko in mornarico;
1) določbe o honorarjih honorarnega učiteljskega, upravnega in pomožnega osebja kakor tudi vse ostale določbe, ki izvirajo iz te uredbe in ki so potrebne za uspešno delo šole.
2.	Zalaganje za vojaški pouk.
Clen 28.
Ministrstvo* za vojsko in mornarico zalaga to šolo s potrebnim orožjem, strelivom, opremo in materialom za vojaški pouk, in to v breme proračuna ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, če bi se to orožje, oprema in material ne mogli dali naposodo proti reverzu.
3.	Učna praksa slušateljev.
Clen 29.
Učna praksa slušateljev se opravlja na osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah v Beogradu.
Minister za prosveto predpiše v soglasju z ministrom za telesno vzgojo ljudstva način uporabe in obiskovanja teh šol.
4.	Začasna uporaba učil medicinsko fakultete na univerzi v Beogradu.
Clen 30.
V soglasju z ministrom za prosveto in z odobritvijo univerzitetne uprave, v. Beogradu uporablja šola za-
časno potrebna učila medicinske fakultete za predmete iz anatomije, fiziologije in antropologije.
5.	Prve postavitve.
Člen 31.
Ko stopi proračun za leto 1939./40. v veljavo, postavi minister za telesno vzgojo ljudstva na šoli za telesno vzgojo rektorja in dva profesorja.
6.	Otvoritev šole.
Člen 3£.
Šola za telesno vzgojo v Beogradu se odpre v začetku šolskega leta 1939./40.
Pouk se začne s prvim letnikom.
7. Opravljanje diplomskih izpitov po absolviranih dijakih enoletnega tečaja.
Clen 33.
Absolviranim dijakom enoletnega tečaja za izobraževanje učiteljev telesne vzgoje po šolah, ustanovljenega po § 99. finančnega zakona za leto 1938./39., dovoljuje minister za telesno vzgojo ljudstva opravljanje zaključnega diplomskega izpita na šoli za telesno vzgojo najdalj do leta 1945.
8.	Kdaj stopi uredba v veljavo.
Clen 34.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah ...
Minister za telesno vzgojo ljudstva Duro Cejovič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 24. marca 1939. na podstavi točke 2. § 99. finančnega zakona za leto 1938./39. odobril prednjo uredbo z zakonsko močjo.
V Beogradu dne 24. marca 1939.; M. s. St. 295.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
273.
%
Na podstavi točke 11. § 62. finančnega zakona za 1. 1938./39. predpisujem tolo
uredbo
o načinu izračuna tarifne razdalje na železniških
progah.*
Člen 1.
Predpisi te uredbe se nanašajo na železniške proge javnega prometa, ki so v eksploataciji generalne direkcije državnih železnic.
Člen 2.
Razdalje med postajami na železniških progah se glasijo v kilometrih in se računajo na podstavi vzdolžnih profilov prog, pri čemer se jemlje za izhodno in končno tista točka, ki je na progi izpred srede postajnih poslopij*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dno 1. aprila 1939., št. 74/XXl/154.
Člen 8.
... Na isti način, kakor v prednjem členu, se računa tudi razdalja na delih prog z vzponom ali umetnimi deli (predori, mostovi, viadukti itd.).
Člen 4.
Dokler ne stopi po predpisih te uredbe izdelani novi daljinar v veljavo, veljajo obstoječi daljinarji za proge jugoslovanskih državnih železnic; če se pa kateri spremeni in dopolni ali se sedanji daljinar na novo izda, veljajo tiste razdalje, ki jih objavi generalna direkcija državnih železnic, ne glede na predpise te uredbe.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prenehajo veljati vsi predpisi, ki se nanašajo na izračun tarifnih razdalj na železniških progah.
V Beogradu dne 30. marca 1939.; G. d. št. 21.843/39.
Minister za promet dr. M. Spaho s. r.
(Ta uredba je bila prvič objavljena v Službenih novinah: z dne 31. marca 1939., št. 73.)
♦ — ■ —
274.
Na podstavi točke 12. § 62. finančnega zakona za
1.	193S./39. predpisujem tole
uredbo
o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev.*
Člen 1.
Tarife, njihove spremembe, popravki, dopolnitve in njihova razveljavitev in vse druge odredbe, odločilne za izračun prevoznih cen in ostalih pristojbin in za določanje prevoznih pogojev za potnike, prtljago in blago na železnicah javnega prometa, se objavljajo v Prometnem vestniku (»Saobračajni vestnik« — »S. v.«).
Prometni vestnik, ki je namenjen za javno prodajo, izdaja generalna direkcija državnih železnic obdobno, po potrebi. Vsaka izdaja ima natisnjeno zaporedno številko, datum in ceno.
Člen 2.
Ugodnosti pri prevozu in druge prevozne olajšave, odobrene po posebnih predpisih, pravilnikih in uredbah o ugodnostih, se v vestniku ne objavljajo.
Člen 3.
Minister za promet dovoli lahko na prošnjo prizadetih železnic, da se opravi objava veljavno tudi v drugih listih. V takem primeru pa se mora objaviti taka dovolitev v Prometnem vestniku in navesti list, v katerem objavljajo posamezne železnice po predpisih to uredbe. Te dovoljene objave v drugih listih se v Prometnem vestniku lahko ponatisnejo.
Člen 4.
Velja, da so objavljene tudi liste večje tarifne in transportne publikacije (kakor: nove tarife, daljinarji, imenik postaj idr., kakor tudi njih dopolnitve v zvezkih ali na posebnih listih), ki se posebej tiskajo, če je bilo priobčeno v Prometnem vestniku, da so objavljene, in se
navedeta naslov publikacije in rok, od katerega dalje naj se uporabljajo.
Člen 5.
Tarife, prevozni pogoji in druge odredbe, navedene v členu 1., kakor tudi publikacije iz člena 4., ki nimajo za posledico zvišanih prevoznih cen ali drugih težjih prevoznih pogojev, stopijo v veljavo tistega dne, ko se objavijo, oziroma v tistem roku, ki je naveden v objavi sami.
Člen 6.
Tarife, prevozni pogoji in druge odredbe, omenjene v členu 1., kakor tudi publikacije iz člena 4., ki imajo za posledico zvišane prevozne cene in pristojbine ali težje druge prevozne pogoje, stopijo v veljavo v tistih rokih, ki so določeni v železniški prometni uredbi (Ž. S. U.), mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah (M. K. R.) in mednarodni konvenciji o prevozu potnikov in prtljage na železnicah (M. K. P.).
Dan objave se ne računa v trajanje roka.
Zvišba prevoznih cen in ostalih pristojbin, izraženih v tujih valutah, ki je nastala kot posledica sprememb v valutnih tečajih, stopi lahko v veljavo takoj ne glede na predpisane roke, ki jih omenja prvi odstavek tega člena.
Člen 7.
Predpisi te uredbe se ne uporabljajo:
1. na objavljanje sprememb in dopolnitev mednarodnih tarif, pri katerih so udeležene jugoslovanske železnice samo glede provoza, v Prometnem vestniku;
2. na objavljanje prometnih utesnitev, uvedenih iz prisilnih prometnih vzrokov ali v javnem interesu, na objavljanje dopolnilnih (dodatnih) rokov za izredne prilike in na objavljanje skrajšanih tovornih rokov in zvišanja vozovne ležnine začasnega značaja, ki se razglašajo po železniških postajah;
3. na objavljanje tečajev za preračun valute;
4. na obvezne razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.’
Člen 8.
Obstoječi predpisi o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev prenehajo veljati z dnem, ko stopi la uredba v veljavo.
Člen 9.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
V Beogradu dne 30. marca 1939.; G. d. št. 21.842/39.
Minister za promet dr. M. Spaho s. r.
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah" z dne 31. marca 1939., št. 73.)
275.
Na podstavi člena 11. in skladno z določbami členov 13. in 18. zakona o državni brambi predpisujem tole
navodilo
za zbiranje statističnih podatkov o industriji.*
Člen 1.
Vsi industrijski (tvorniški) obrati so dolžni po določbah tega navodila in posebnih navodil poslati in ob-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1939.) st. <4/XXI/155.	27.	maju	1939.,	št.	ll^XXXVlll/284.
dobno pošiljati statistične podatke, ki se od njih zahtevajo. Za to statistiko so dolžne dajati vse statistične podatke, ki se od njih zahtevajo, tudi tvrdke oziroma ustanove, ki po trgovinski zakonodaji niso zavezane javnemu polaganju računov.
Člen 2.
(4) Statistični podatki se zbirajo za vsako tvrdko posebej, pa tudi posebej za vsako tvornico posamezne tvrdke oziroma ustanove. S tvornico se razume tehnična naprava, ki je zmožna proizvajati enega ali več tehnološko sorodnih proizvodov, ki so po naših gospodarskih razmerah lahko predmet samostalne industrijske proizvodnje. Potemtakem je treba za vsako posamezno tvornico posebej navesti odgovore ne glede na to, ali je tvornica ločena, zase, ali pa v sestavu še katere ali več tvornic iste tvrdke (n. pr. Tvrdka ima v istem poslopju mlin, žago in električno centralo; to pomeni, da ima tri tvornice, in to tudi tedaj, če služi električna centrala izključno le potrebam ostalih dveh tvornic, in je treba za vsako izmed njih poslati podatke na posebnem vprašalnem listu).
(*) Vsaki tvrdki oziroma ustanovi se posije poseben vprašalni list (komplet) za podatke o tvrdki in toliko posebnih vprašalnih listov (kompletov) za podatke o tvornicah, kolikor ima ta tvrdka oziroma ustanova tvornic po opredelitvi pojma tvornice iz odstavka 1. tega člena. Če ima tvrdka oziroma ustanova večje število tvornic, kot ji je bilo poslanih vprašalnih listov (kompletov), je dolžna zahtevati od ministrstva naknadno toliko vprašalnih listov (kompletov), kolikor jih ji še manjka.
(s) Zahtevane podatke je dolžna v roku izpolniti tista tvrdka, kateri so bili vprašalni listi poslani, ne glede na to, ali je ta tvrdka lastnik ali zakupnik tvornic, ki jih izkorišča, in ne glede na to, ali je naziv te tvrdke v spremnem pismu pravilno naveden. Za tvrdke, ki so začasno ali stalno ustavile obratovanje ali so v likvidaciji, stečaju, pod skrbstvom ipd., in za tvrdke, katerih lastnik ali glavni predstavnik tvrdke je odsoten, je dolžna dati podatke tista oseba, kateri je poverjeno vodstvo poslov podjetja ali kateri je poverjena skrb za imovino podjetja ali katera koli druga oseba, ki je pooblaščena, da zastopa tvrdko, njenega lastnika, upravitelja podjetja, skrbnika ali likvidatorja podjetja. Odsotnost lastnika ali katere koli osebe pri podjetju ne more veljati kot opravičen razlog za zakasnitev odgovora ali opustitev od-poslatve zahtevanih statističnih podatkov.
Člen 3.
(4) Vir statističnih podatkov morajo biti trgovinske knjige, računi in listine, ki imajo po zakonu dokazilno moč, kakor tudi vsi gradbeni objekti, tehnična sredstva in material podjetja.
(5) Izjemoma se smejo, če se zahtevajo statistični podatki o činjenicah, za katere ni virov po odstavku 1., podati izjave na podstavi tega, kar vedo ali ocenjajo pri tisti tvrdki (ustanovi) odgovorne osebe.
(3) Tvrdke oziroma ustanove so dolžne dajati na zastavljena vprašanja v predpisanih rokih natančne in popolne odgovore, izpolniti njim poslane obrazce čitljivo, natančno in popolnoma in priložiti vse priloge, ki se od njih zahtevajo v posebnih navodilih.
(') Vsi odgovori, izpolnjeni obrazci in prilogo se morajo poslati v določenem roku s priporočeno pošto neposredno statistiki industrijsko-obrtnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo.
(5) Če ne pošlje tvrdka ali ustanova vseli zahtevanih podatkov v predpisanem roku ali če pošlje nepopolne podatke ali če nepazljivo in .s pogreški izpolni vprašalne obrazce ali nepazljivo sestavi priloge, se pošlje ob stroških te tvrdke ali ustanove ena ali več uradnih oseb, ki opravijo v poslovnih prostorih tvrdke popis zahtevanih statističnih podatkov. Tem osebam so tvrdke in ustanove dolžne predložiti na vpogled vse knjige, račune, zapiske in ostale spise, ki jih te osebe zahtevajo. Te osebe smejo zaslišati tudi pomožno osebje, zaposleno pri tej firmi ali ustanovi, in pregledati, prešteti in popisati material in naprave.
(6) Kdor se ne ravna po določbah tega navodila na podstavi člena 21. zakona o državni brambi, se kaznuje [K) predpisu § 44. vojaškega kazenskega zakona, ki se glasi:
»Kdor se ne odzove ali se protivi izvršitvi popisa moštva, živine, voz, materiala, zgradb, tvornic, rudnikov, podjetij ipd., odrejenega za vojaške potrebe, ali odrejene občne ali delne, poskusne ali dejanske industrijske, ekonomske ali druge mobilizacije, nadalje kdor poda pri tem lažne ali nepopolne izjave ali podatke ali sicer kaj prikrije ali vobče ovira izvršitev, se kaznuje s strogim zaporom od dveh do petih let in v denarju od 10.000 do 100.000 dinarjev.«
Člen 4.
Statistični podatki posameznih tvrdk oziroma ustanov in tvornic morajo veljati za strogo zaupne. Državni uslužbenec, ki komu priobči kar koli od teh podatkov, se kaznuje po § 401. kazenskega zakonika oziroma § 42. vojaškega kazenskega zakonika. Ti podatki se nikakor, v nobeni obliki ne smejo priobčevati davčnim oblastvom in ne morejo biti osnova obdačevanju. Vsi podatki za vsa podjetja ali za posamezne panoge ali vrste industrije se smejo objavljati po predhodnem sporazumu z državno-brambnim inšpektoratom.
V Beogradu dne 17. maja 1939.; IH. št. 19.976.
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
276.
Na podstavi člena 11. in skladno z določbami členov 13. in 18. zakona o državni brambi in navodila za zbiranje statističnih podatkov o industriji predpisujem tole
posebno navodilo zn zbiranje obdobnih (B) podatkov in izpolnjevanjo obrazcev za tvrdke in tvornice za leto 1938.*
Člen 1.
1. Vprašanja za obdobne podatke so v spremnem spisu in v obrazcih samih nad razpredelkom in na desni strani razpredelka, v katerega je treba vpisati odgovor. Ta vprašanja je treba pred izpolnitvijo obrazca pazljivo prebrati in napisati odgovore natančno po zastavljenih vprašanjih.
2. Odgovore je treba vpisati v natisnjene obrazce natančno v prostore, ki so za to odgovore določeni, i»
* »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dno 27. maja 1939., št. 117/XXXVilI/285.
samo za tisto tvornico, za katero se podatki zahtevajo. Če se obrazec z odgovori ves izpolni, pa je še kaj podatkov, ki bi jih bilo treba vanj vpisati, mora tvrdka oziroma ustanova sama načrtati podoben obrazec in vanj vpisati preostale podatke. Odgovore na vprašanja, zastavljena v spremnem spisu, je treba napisati na posebno polo formata obrazcev z vprašanji.
3. Vse pripombe k vpisanim podatkom se smejo vpisati samo v razpredelek, določen za pripombe; k podatku, na katerega se nanaša pripomba, in pred pripombo samo je treba postaviti isto arabsko številko (drobno številko 1., 2., 3. itd.).
4. V razpredelke, za katere tvrdka oziroma ustanova nima podatkov zato, ker pri tej tvrdki ali tvornici ni Činjenic, na katere se nanašajo ti podatki, je treba zapisati znak —0—.
5. Obrazce je treba izpolniti s pisalnim strojem, v štirih primerkih. En primerek obdrži tvrdka oziroma ustanova, ostale tri primerke pa je treba po odstavku 4. člena 3. navodila poslati ministrstvu za trgovino in industrijo.
6. Pri podatkih o tvornici je treba na vsaki razpredelnici izpolniti naziv tvornice (vrsto, n. pr. livarna, trikotaža idr.), za katero se podatki dajejo.
7. če se obrazec pokvari, je tvrdka dolžna prav tak obrazec sama načrtati in izpolniti. Obrazci se naknadno ne pošiljajo, izvzemši primere iz odstavka 2. člena 6. navodila.
Člen 2.
1. Če v obrazcih z vprašanji ni predpisano drugače, so tvrdke in ustanove dolžne vpisati vse podatke v razpredelnice za vso dobo od 1. januarja do 31. decembra
1938.	po stanju na dan 31. decembra 1938.
2. Tvrdke in ustanove, ki so po vprašalnem listu ministrstva za vojsko in mornarico že poslale svoje obdobne podatke za leto 1938. vojaškim oblastvom (armij-skim industrijskim odborom) ali ministrstvu za trgovino in industrijo, so po razpisu ministrstva za vojsko in mornarico (državnobrambnega inšpektorata) Pov. št. 4435 z dne 29. oktobra 1938. dolžne vnovič dati vse podatke, ki jih od njih zahteva statistika industrijsko-obrtnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo.
Člen 3.
Tvrdka oziroma ustanova je dolžna priložiti obrazcem:
I. spremni spis, v katerem mora potrditi resničnost podatkov, navedenih v odgovoru tvrdke, in da so podatki navedeni natančno po predpisu člena 3. tega navodila. V spremnem spisu se navede lahko tudi morebitna obrazložitev podatkov;
II. seznam imetnikov in upravnega osebja tvrdke na dan 30. aprila 1939., in to:
a)	priimek, ime, poklic, državljanstvo, rojstni kraj, stalno bivališče in stopnja v naši vojski:
1. imetnika poedinske ali imetnikov družbene tvrdke (družbe ali komanditne družbe);
2. članov upravnega, nadzornega in drugih odborov ustanove (državnih, banovinskih, občinskih in ostalili javnih in samoupravnih teles), delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in podobnih družb;
3. direktorja, prokurista in drugih oseb. pooblaščenih za vodstvo oziroma zastopanje ali podpisovanje tvrdke;
4. pri tvrdkah, ki so v likvidaciji, stečaju, pod se-kvestrom ali podobno, likvidatorjev, skrbnikov ali oseb, katerim je poverjena uprava ali čuvanje imoviue tvrdke;
b)	prepis spiska delničarjev in položenih delnic, prijavljenih za udeležbo pri poslednjem občnem zboru (skupščini) delničarjev z navedbo državljanstva delničarjev in podpisom oseb, ki so ta spisek overile. Podoben spisek so dolžne priložiti družbene tvrdke, ki ne spadajo pod zakon o delniških družbah, a so zavezane imeti občasne občne zbore (skupščine) družbe ali članov tvrdke.
Te spiske mora tvrdka oziroma ustanova sestaviti po razpredelnici;
III. prepise vseh dovolil, pooblastil in ostalih odločb, izdanih na podstavi zakona o obrtih, ki se nanašajo na ustanovitev, razširitev, začasno ali trajno ustavitev obrata ali pomožnih lokalov (podružnic, prodajalnic, pisarn, depojev, skladišč in založišč) ali premembo poslovodje in ki so bile izdane v letu 1938.
Če tvrdki ali ustanovi v letu 1938. ni bil izdan takšen spis, je njena dolžnost, da navede v spremnem spisu (iz tega člena pod I.): »V letu 1938. ni bila izdana nikaka odločba po zakonu o obrtih, ki bi se nanašala na ustanovitev, razširitev, začasno ali trajno ustavitev obrata, pomožnih lokalov ali premembo poslovodje.«;
IV. seznam vseh glavnih in pomožnih lokalov (central, podružnic, prodajalnic, poslovalnic, pisarn, depojev, skladišč in založišč) z navedbo, čemu rabijo, in njih popolne naslove.
V. Tiste firme, ki so v letu 1938. ustavile (prekinile) obratovanje ali sploh niso obratovale, so dolžne na posebni poli na pregleden način navesti: 1. kdaj je bilo obratovanje ustavljeno; 2. kdaj je bila ustavitev obrata prekinjena (kdaj je bilo obratovanje nadaljevano); 3. ali je bilo obratovanje ustavljeno v vseh objektih (tvornicah) ali oddelkih tvrdke, in je tedaj navesti objekte (tvornice), oddelke, v katerih je bilo obratovanje ustavljeno; 4. navesti je treba vzroke ustavitve obratovanja.
VI. Tiste tvrdke, ki so v likvidaciji ali v stečaju ipd., so dolžne navesti v spremnem dopisu, v kateri fazi je likvidacija.
VII. Tvrdke, ki so svoje tvornice, tvorniške objekte, posamezne dele tvornic ali objektov ali napeljav prodale ali dale v zakup ali drugače odsvojile, so dolžne to navesti v spremnem spisu (iz tega člena pod I.) in natančno navesti ime oziroma naziv tvrdke, na katero je bila tvornica ali so bili njeni deli preneseni.
Člen 4.
Po odstavku 3. člena 3. navodila gospoda ministra za trgovino in industrijo zahtevane podatke je dolžna izpolniti in v predpisanem roku dostaviti vsaka oseba, kateri je poverjeno zastopanje tvrdke ali podjetja.
V Beogradu dne 17. maja 1939.; III. št. 19.980.
Minister za trgovino in industrijo J. B. Tomič s. r.
— »m .........
277. '(
^	Pojasnilo
o carinskih razkludališčih iu pobiranju ležnine.*
Na vprašanje, kdo je pristojen pobirati ležnino na carinsko blago, ki leži raztovorjeno na železniških postajnih klančinah (rampah), pri katerih so carinarnice ali carinski oddelki, je izdal minister za finance na pod-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. akrila 1939., št. 93,
stavi člena 273. carinskega zakona po zaslišanju carinskega sveta tole odločbo:
S carinskimi razkladališči po čl. 18. v predlogu zakona o občni carinski tarifi je treba razumeti razkladali-šča, ki so last carinarnice, oziroma zemljišče, ki ga je vzela carinarnica v najem ali ki je bilo iz katerega koli drugega pravnega naslova prepuščeno carinarnici s pravico, da sme za blago, spravljeno na njem, pobirati ležnino.
Potemtakem pobirajo ležnino za carinsko blago, raztovorjeno na železniških klančinah oziroma na zemljišču, ki je last železniške uprave, železniška oblastva; carinarnice pa so dolžne imeti raztovorjeno carinsko blago pod carinskim nadzorom.
Da bi se pa tako blago raztovorilo na železniško klančino, mora podati železniška postaja pristojni carinarnici pismeno vlogo, kolkovano po tar. post. 213. tarife k zakonu o taksah, in zahtevati, da se sme blago raztovoriti na železniško klančino zunaj carinskega raz-kladališča.
Carinarnica odobri zahtevano raztovoritev carinskega blaga zunaj carinskega razkladališča, kadar na carinskem razkladališču oziroma na carinski klančini sami ni prostora za raztovoritev blaga ali ni za tako raztovoritev potrebnih naprav ali pa je blago takšno, da se mora raztovoriti zunaj carinskega razkladališča.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 25. aprila 1935).; št. 12.150/IV.
Banove uredbe.
278.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske bnsiske uprave dravske banovine z dne 26. maja 1939., I. št. 2049/15, je bil postavljen Gosar Franc iz Petrovgrada, za obrtnega učitelja-pripravnika na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5691/1, je bila Bavce r Gizela, državna dnevničarka zvaničnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za drž. zva-ničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., L št. 5693/1, je bila Berlot Narcisa, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, postavljena za državno zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 1834/2, jo bila Berlot Zora, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskenv načelstvu v Ptuju, postavljena za zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5694/1, je bil Biček Ivan, državni dnevničar služitelj pri sreskem načelstvu v Črnomlju, postavljen za drž. služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., L št. 5696/1, je bila Bratina Mil v a na, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Kranju, postavljena za državno zvaničnico 111. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5698/1, je bila Dolenc Hilda, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Kranju, postavljena za zvaničnico
III.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., 1. št. 5700/1, je bila Horvat J o 1 a n k a , državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu Murska Sobota, postavljena za drž. zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. Sl. 5699/1, je bila Hrovat Pavla, državna dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za državno zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 5701, je bila Kerin Petra, državna dnevničarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Krškem, postavljena za zvaničnico
II.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1939., I. št. 5702/2, je bila Kunčič Lucija, zvaničnica II. skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, premeščena po potrebi službe h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., 1. št. 5705/1, je bila Mavrič Milena, državna dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za državno zvaničnico 111. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1939., I. št. 6031/1, je bila Prebil Antonija, zvaničnica II. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, premeščena po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. junija 1939., I. St. 6303/1, je bil premeščen po potrebi službe dr. Perko Slavko, se-kundarij Vlil. pol. skupine banov, bolnišnice v Celju, v isti položajni skupini v banovinsko žensko bolnišnico v Novem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne II. maja 1939., I. Sl. 4363/1, je bil postavljen Kodre Viktor, banovinski služitelj II. položajne skupine s tretjim periodnim poviškom pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za služitelja L položujne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprnva dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Miiialek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 48. kosu X. letnika z dne 17. junija 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 4675/2.	1855
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer:
1. za progo na banov, cesti štev. 1/15 Dravograd—Polana—Orna od km 2.500 do km 8.000,
2. za progo na banov, cesti št. 11/211 Marenberg—Ribnica—Brezno od km 13.500 do km 18.491.
Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10‘— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko snričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. junija 1939.
*
I. št. 5298/2.	1854
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta pri okrajnem cestnem odboru Murska Sobota dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in
sicer:
1. za progo na banov, cesti št. 11/236 Cernelavci—Gor. Lendava od km 0.00 do km 5.500,
2. za progo na banov, cesti št. 11/236 Cernelavci—Gor. Lendava od km 12.000 do km 18.640.
Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10’— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in^ krstni list, domovinski list, zadnje _ šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, even-
tualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. junija 1939.
*
I. št. 5234/1.	1854a
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banovinski cesti št. I./35 Ptuj— Djurmance od km 14.500 do km 17.740.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
' V Ljubljani dne 9. junija 1939.
I.	št. 5364/1.	1853
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin—Lesce—Bohinjsko jezero od km 19.500 do km 26.000.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10’— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V.	Ljubljani dne 9. iunija 1939.
V.	No. 346/107.	1749-3-3-
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih del pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na. dan 21. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljub-, ljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za mizarska dela din 1,218.605'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. junija 1939.
*
V-No. 314/6.	1759-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem I. skupine gradbenih del pri gradnji internata banovinske kmetijske šole v Poljčah
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. junija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti pjačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. težaška, zidarska in železobeton-ska dela din 1,137.539'91,
2. tesarska dela din 191.99174,
3. krovska dela din 31.513'63,
4. kleparska dela din 26.90006. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. junija 1939.
*
VI.	št. 14.853/1.	1851
Sprememba
v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Čadež Gvido, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V/ Ljubljani dne 10. junija 1939.
/
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV Rz 3/39-2.	1862
Sklep.
Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani je v letu 1893. razpisala hipotekarno posojilo v znesku 3,750.000 frankov, to je 1,500.000 biv. avstrijskih goldinarjev. To posojilo je sestajalo iz 7500 kosov delnih zadolžnic po 500 frankov ali 200 avstrijskih goldinarjev. Posojilo se je obrestovalo po 4°/o in se je moralo v smislu določenega amortizacijskega načrta izžrebati v 54 letih, t. j. do 1938.
Amortizacijski načrt se je točno izvedel in se je zadnje žrebanje vršilo dne 1. marca 1938.
Do danes je bilo Trboveljski premo-gokopni družbi v Ljubljani predloženih 7429 komadov delnih zadolžnic, ki so bile tudi popolnoma plačane in pred-pisno uničene.
Po izjavi g. vladnega komisarja dr. Pfeiferja Vilka do 29. aprila 1939. pa ni bilo prezentiranih 71 komadov delnih zadolžnic, ki imajo sledeče številke: od žrebanja 1918 : 3375,
1921 : 5347,
1922 :	91,	1378,
1924 : 3209,
1925 : 5345,
1926 : 4469, 5346,
1929 :	93,	6307,
1930 : 5575,
1931 : 1510, 4697,
1932 : 324, 4998, 5411,
1933 : 3527, 4348, 4999,
1934 : 4218, 4514, 5029,
1935 :	300,	314,	5536,	5786,	6447,
1936 :	26,	28,	2180,	2450,	3648,
3708, 4335, 5467, 6414, 6534, 7500,
1937 :	31,	430,	2862,	3649,	3879,
4482, 5481, 5526, 5726, 6502, 6609,
1938 : 1106, 1222, 1696, 1731, 1845, 2225, 2442, 2675, 2692, 2778, 3152, 3612, 4217, 4695, 4824, 5000, 5548, 5550, 6121, 6132, 6215, 6313
in se glasijo na skupno vsoto frankov 35.500'— oziroma goldinarjev 14.200'—.
Imetnikom še ne prezentiranih delnih zadolžnic hipotekarnega posojila iz leta 1893. se za čuvanje njihovih interesov postavlja v smislu zakona z dne 24. aprila 1874., št. 49 drž. zak., za skrbnika g. dr. Grossman Vladimir, odvetnik v Ljubljani, ki jih bo zastopal toliko časa, dokler se ne zglase osebno pri Trboveljski premogokopni družbi ali pa imenujejo pooblaščenca.
Istočasno se odreja narok na 30. junija 1939. o poli devetih pri tem sodišču v sobi štev. 140, da se bo po možnosti sporazumno s skrbnikom, vladnim komisarjem in zastopnikom družbe ugotovilo, kako naj se zavarujejo interesi imetnikov še ne prezentiranih obligacij.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 6. junija 1939.
II P 933/39-2.	1849
Oklic.
Tožeča stranka Terglav Avgust, pek, Ceret, je vložila proti toženi stranki Kuzmanu Rudolfu, pek. pomočn. neznanega bivališča, radi din 1320 s prip. k opr. št. gor. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. junija 1939. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Dančič Jakob, Zagrad št. 88, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju. odd. II.,
dne 27. maja 1939.
•j*
III P 563/39-2.	1822
Oklic.
Tožeča stranka: Nadarbina stolne in mestne župnije v Mariboru, zastopana po državnem pravobranilstvu v Ljubljani, Breg, je vložila proti toženi stranki: Peserlu Jerneju, delavcu v Mariboru, Krčevina, Vinarska ul. 13, radi izpraznitve k opr. št. III P 563/39 tožbo.
Nprok za ustno razpravo se je določil na 27. junija 1939. ob lU 10. uro pred tem sodiščem v sobi št. 14.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Pesek Mirko, sod. pripravnik, Maribor, okraj, sodišče, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. junija 1939.
P 80/39-1.	1828
Oklic.
Tožeča stranka ndl. Horjak Franc, ki ga zastopa varuhinja Horjak Marija, najemnica v Zabukovju, in Horjak Marija, najemnica v Zabukovju, je vložila proti toženi stranki Zagrajšku Ivanu, pos. sinu, Zurkov dol, sedaj neznanega bivališča radi ugotovitve očetovstva in plačila preživnin k opr. št. P 80/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. avgusta 1939. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 5, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Zibret Marko, izvršilni organ v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 9. junija 1939.
&
I R 101/39-3.	1823
Amortizacija.
Na prošnjo Kriše Elizabete, soposest-nice v Starem logu št. 34, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnega papirja, ki se je prosilki izgubil ter se imetnik tega vrednostnega papirja poživijo, da uveljavi x roku 6 mesecev.
počenši s 15. junijem 1939., svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez
moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja:
Hranilna knjižica hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Starem logu št. 496 z vlogo din 1.534'13.
Knjižica je last Krische Elizabete.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I., dne 12. junija 1939.
, I 386/38—14	1747
Dražbeni oklic.
Dne 28. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v"sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žilce vi. štev. 1 in zemljiška knjiga Jeršiče vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 101.385'—.
Varščina- din 10.139'—.
Vrednost pritekline: din 85'—.
Najmanjši ponudek: din 67.590'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit' sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 1. junija 1939.
I 292/39-5	^	1712
Dražbeni oklic.
Dne 28. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stara cerkev vi. št. 879.
Cenilna vrednost: din 1221—.
Najmanjši ponudek: din 814—.
Varščina: din 123-—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneui naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 31. maja 1939.
Va J 3940/38-11.	1863
Dražbeni oklic.
Dne 20. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 56 po skupinah.
Cenilna vrednost: L skup. dinarjev 48.803'50, II. skup. din 4865'20, III. skup. din 3654'—.
Vrednost pritekline: I. skupina din 6260'—, II. in III. skup. ni.
Najmanjši ponudek: I. skupina din 32.535'—, II. skup. din 3243'50, III. skup. din 2436'—.
Varščina: I. skup. din 4881'—, II. skup. din 487'—, III. skup. din 366'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku čred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 7. junija 1939.
*
I 322/39-8.	1847
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1939. o poli desetih bo na kraju samem v Vuzenici dražba nepremičnin vi. št. 6 k. o. Vuzenica.
Cenilna vrednost: din 87.995'—.
Najmanjši ponudek: din 58.663'20.
Vadij: din 9.000'—.
Vrednost pritekline: din 960'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 10. junija 1939.
I 1496/38—13	1637
Dražbeni oklic.
Dne 26. j u 1 i j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin po posameznih, skupinah zemljiška knjiga Gabrje 132, 1095, 1311.
Cenilna vrednost: din 67.552-20.
Vrednost pritekline: din 4.400’—.
Najmanjši ponudek: din 45.034'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod iščsi.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila.,
dne 25. maja 1939.
»j-
I 706/39-10	e	1654
Dražbeni oklic.
Dne 26. j u 1 i j a 1939. o b d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Korenjak vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 24.060 —.
Vrednost priteklin: din 500’—.
Najmanjši ponudek: din 16.040’—.
Varščina: din 2406’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. maja 1939.
I 870/39—12	1665
Dražbeni oklic.
Dne 26. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Ložina vi. št. 50.
Cenilna vrednost: din 30.535’90. Najmanjši ponudek: din 20.358'—. Varščina: din 3054'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 26. maja 1939.
I 166/39-3	1655
Dražbeni oklic.
Dne 26. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Župečja vas vi. št. 70.
Cenilna vrednost: din 2.297'50. Najmanjši ponudek: din 1.531’50. Varščina: din 230'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 26. maja 1939.
H1
I 341/38-22	1768
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krajna brda vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 4.138’35. Najmanjši ponudek: din 2.758'90. Varščina: din 827'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobrj veri.
^ Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 1. junija 1939.
I 147/39.	1787
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Senovo vi. št. 187.
Cenilna vrednost: din 12.975’—. Najmanjši ponudek: din 6.487'50. Varščina: din 1.297-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 5. junija 1939.
*
I 53/39-8.	1811
Dražbeni oklic.
Dne 25. julija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (zidanica s pašnikom m priteklinami) zemljiška knjiga Brezovica Vi vi. št. 28,
Cenilna vrednost: din 2.246'20.
Vrednost pritekline: din 300'—.
Najmanjši ponudek: din 1.497'50.
Varščina: din 225'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati * glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 27. maja 1939.
*
I 91/39—13.	1829
Dražbeni oklic.
Dne 26. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podgora vi. št. 5.
Cenilna vrednost: din 19.866'—.
Najmanjši ponudek: din 13.244'—.
Varščina: din 1.987'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 30. maja 1939.
I 109/39-7	1646
Dražbeni oklic.
Dne 26. j u 1 i j a 1939. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Male Braslovče vi. št. 163.
Cenilna vrednost: din 15.583-50.
Najmanjši ponudek: din 10.390-—.
Varščina: din 1.560-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem dne 26. maja 1939.
Proglasitve za mrtve.	1807
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31.	marca 1918., drž.	zak. št.	128, domnevati, da	so umrli. Pogrešance pozivlje
to sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive,	ali naj mu	dajo	to kako	drugače na znanje.	Vsakdo, ki	bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.	Po preteku spodaj označenega	roka in po	sprejemu dokazov
bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok preteče dne
Skopec Jože, rojen 12. marca 1892., delavec na Sv. Petra hribu 9.	Je odšel leta 1915. z 20. p. p. na bojišče. Zadnjič se je javil dne 11. decembra 1915. iz ital. bojišča. Od tedaj dalje je zginila vsaka sled za njim.	Skopec Franc, bajtar na Sv. Petra hribu 9.	Skopec Franc, bajtar na Sv. Petra hribu 9, obč. Zminec.	2. 5. 1939., Og 65/39-3	15. 6. 1940.
a)	Dežman Anton, roj. 27. okt. 1896.,	krojaški pomočnik v Celovcu. b)	Dežman Gašpar, roj. 4. jan. 1899.,	krojaški pomočnik na Jesenicah.	a)	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne s 3. bos. polkom na rusko bojišče, kjer je bil baje ranjen v glavo. Od decembra 1914. se pogreša. b)	Je odšel s 17. p. p. junija 1918. na tirolsko fronto. Zadnjič je pisal 15. oktobra 1918. Od tedaj dalje ni več glasu o njem.	Dežman Marija, užit. v Predtrgu 8.	Dežman Marija, užit. v Predtrgu 8, p. Radovljica.	11. 5.1939., Og 55/39-3	is. 6. mo.
Debeljak Janez, roj. 25. avg. 1899., pos. sin na Kovskem vrhu 5.	Je odšel 10. marca 1917. s 17. p. p. na gališko fronto, od koder je zadnjič pisal v jeseni leta 1917. Potem je zginila vsaka sled za njim.	Debeljak Marjana, užit. na Kovskem vrhu 5.	Debeljak Marjana, užit. na Kovskem vrbu 5.	11. 5.1939., Og 64/39-2	15. 6. 1940.
Starin Franc, roj, 19. oktobra 1882., pos. sin v Trzinu.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne z 28. domobr. p. p. na rusko bojišče in je bil baje v februarju 1915. v bojih z Rusi težko ranjen. Od tedaj dalje se pogreša.	Starin Ciril, pos. sin v Trzinu 81.	Starin Ciril, pos. sin v Trzinu 81, p. tam.	11. 5.1939., Og 66/39-4	15. 6. 1940.
a)	Kemperle Jakob, roj. 3. avgusta 1890. b)	Kemperle Matevž, rojen 3. okt. 1892., pos. sinova v Zg. Lipnici 25.	Sta odšla ob izbruhu svetovne vojne s 27. p. p na bojišče. Prvi je baje padel v jeseni 1. 1917. v bojih na soškem bojišču. Drugi je baje konec leta 1914. ali spomladi leta 1915, umrl v Košicah.	Kemperle Marjeta, užit. v Zg. Lipnici 25.	Kemperle Alojzij, pos. v Zg. Lipnid št. 25, p. Kamna gorica.	22. 5.1939., Og 56/39-5	15. 6. 1940.
Mihelčič Janez, roj. 6. sept. 1891., pos. sin v Zalogu 8.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne s 27. p. p. na rusko bojišče, kjer je baje že leta 1914. v bojih v Karpatih padel. Domneva se, da je mrtev.	Mihelčič Janez, užit. v Zalogu 28.	Mihelčič Janez, užit. v Zalogu 28, p. Moravče.	1.6.1939., Og 63/39-4	15. 6. 1940.
					
iVpisi v trgovinski register.
.Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni firmi:
617.
Sedež: "Maribor.
Dan vpisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Mariborska tvornica rublja (perila) družba z omejeno zavezo.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Mariborska tvornica rublja (perila) družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidator: Pivljakovič Danica, lastnica tvrdke Adrija, trgovskega in spe-dicijskega podjetja v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Likvidatorica zastopa likvidacijsko tvrdko in podpisuje njeno firmo tako, da na kakršen koli način napravljenemu besedilu tvrdke s pristavkom »v likvidaciji« pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru
dne 1. junija 1939.
Rg C II '97/13.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 6. junija 1939.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
618.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 1. junija 1939.
Besedilo: »Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug, Maribor«; lastnik Dr. Zucker Arnošt, industrialec v Zurichu.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. junija 1939.
Rg A II 121/18.
*
619.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Matija Obran, lesna trgovina.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 1. junija 1939.
Rg A II 180/7.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
620.
Sedež: Crenšovci.
Dan vpisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Tiskarna sv. Družine v Crenšovcih s podružnico v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na skupščini dne 5. aprila 1939. po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937.
Besedilo odslej: Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti, zadruga z omejenim jamstvom.
Namen zadruge:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim v lastni tiskarni oskrbuje natis pisarniških'potrebščin in drugih tiskovnih izdelkov, zlasti včlanjenim gospo-
darskim zadrugam, društvom in cerkvenim občinam.
Poslovni delež znaša din 1.000 —, ki se lahko vplača v 10 mesečnih obrokih po din 100'—. Vsak član jamči z deležem.
Svoje objave izvršuje zadruga z raz-vešanjem na vidnem mestu v zadružnih prostorih in v listih, ki jih določi načelstvo.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz članov. Sedanji člani upravne-nega odbora so:
1. Klekl Jožef, župnik v Crenšovcih, predsednik,
2. Cigan Jožef, cestni nadzornik v Crenšovcih (podpredsednik),
3. Kolenko Ivan, župan v Crenšovcih,
4. Kocet Ivan, trgovec v Crenšovcih,
5. Kolenko Štefan, posestnik v Crenšovcih, ki so že vsi protokolirani.
Podpisovanje za zadrugo se vrši na ta način, da se pod napisano, natisnjeno ali z žigom odtisnjeno tvrdko zadruge podpišeta predsednik in en član upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 1. junija 1939.
Zadr. II 9/15.
*
621.
Sedež: Limbuš.
Dan vpisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Limbušu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 20. novembra 1938. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Hranilnica in posojilnica v Limbušu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanjc njihovih proizvodov in zavarovanja.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Pred sodiščem, ostalimi oblastvi in drugimi osebami zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in po en nameščenec zadruge, ki je v to pooblaščen.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Robič Julij in Robič Avgust, vpiše pa
novo izvoljeni član upravnega odbora Podgornik Filip, učitelj v Pekrah št. 19. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. junija 1939.
Zadr. I 96/23. — Zadr. I 59/23.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Prva delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu obč. zbora z dne 13. aprila 1939. se:
a) izbrišejo dosedanji člani načelstva: prof. Prijatelj Ivan, Semenič Andrej, Gabrovšek Franc, Mastinšek Franc in Šimpl Alojz,
b) vpišejo novoizvoljeni člani:
Kores Martin, strojnik OUZD, Maribor, Sodna ul. 9/IV.,
Arih Andrej, ključavničar drž. žel., Maribor, Dravska 10,
Lipnik Rupert, delavec M. P., Maribor, Gosposka 23,
Reberšek Karl, ključavničar drž. žel., Maribor, Smoletova 8 in
Ratajc Leopold, ključavničar drž. žel., Studenci, Slomškova 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. junija 1939.
Zadr. III 73/21.
*
623.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. junija 1939.
Besedilo: Štajerska hranilnica in posojilnica, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Na skupščini dne 28. aprila 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo firme odslej: Štajerska hranilnica in posojilnica, kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo zadružnikov s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči članov, in sicer:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
2. pridobiva nadaljnja potrebna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim članom posojila;
4. pospešuje v svojem okolišu snovanje zadrug.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Vsak zadružnik jamči z vpisanim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom.
Svoje razglase objavlja zadruga na deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščino, pa tudi v časopisu, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako prvo in drugo leto izstopita po dva odbornika, vsako tretje leto pa preostali.
Pred oblastvi in drugimi osebami zastopa zadrugo predsednik upravnega
odbora ali tisti, ki ga upravni odbor v to pooblasti.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbriše se član upravnega odbora Grčar Viktor, vpiše pa novoizvoljena članica upravnega odbora Krištof Terezija, uradnica, Maribor, Prešernova ulica št. 30/a.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. junija 1939.
Zadr. IV 72/12. — Zadr. I 61/12.
*
624.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. junija 1939.
Besedilo: »Zadružni dom«, obče koristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo za Maribor.
Na skupščini dne 28. aprila 1939. so se spremenila zadružna pravila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo firme odslej:	»Zadružni
dom«, stavbna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo zadružnikov s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči članov, in sicer:
nakupovati nepremičnine, graditi zadružne stanovanjske hiše, domove in poslovne prostore ter jih oddajati v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Svoje razglase objavlja zadruga na deski v svoji poslovalnici, ne razglase, zlasti vabila na skupščino pa tudi v časopisu, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Pred oblastvi in drugimi osebami zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, ki ga v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Reicher Franc in Bibič Martin.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. m., dne 1. junija 1939.
Zadr. IV 18/15. — Zadr. I 60/15.
*
625.
Sedež: Preserje.
Dan vpisa: 15. maja 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preserju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu
z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preserju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 5’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem neomejeno in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. I 133/18.
*
626.
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga na Rakeku, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Pirc Andrej, Smuk Ivan in Gornik Franc, vpišeta pa se člana upravnega odbora Turšič Janez, pos. na Rakeku št. 106 in Modic Alojzij, posestnik na Rakeku št. 123.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 86/11.
Konkurzni razglasi
627.	1834
Ustavitev poravnalnega postopka in razglasitev konkurza.
Po predlogu Gornika Viktorja, lesnega trgovca v Zbelovem pri Poljčanah, uvedeni poravnalni postopek izven stečaja se po § 56/4 por. zakona ustavlja. Obenem se o imovini Gornika Viktor-
ja v smislu § 57., odst. 3., por. zakona po službeni dolžnosti uvaja konkurz.
Za konkurznega sodnika se postavlja Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Slov. Konjicah.
Za upravitelja konkurzne mase se postavlja Humer Jože, odvetnik v Slov. Konjicah.
Konkurzne terjatve naj se priglase pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah do 10. avgusta 1939.
Prvi zbor upnikov se določa na 27. junija 1939. ob 9. uri, obči ugotovitveni narok pa na 17. avgusta 1939. ob 9. uri pri imenovanem okrajnem sodišču. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. junija 1939.
St 3/39-10.
$
628.	1821 Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Ko-mauerja Huberta, trgovca v Mariboru, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. junija 1939.
Por 1/39—34.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. E. r. 608/39, 1103/39, 1548/39,	1826
1843/39, 1863/39, 1978/39,
2044/39, 2109/39, 2262/39,
2273/39, 2351/39, 2195/39.
Razglas.
Po § 106. zakona z dne 26. oktobra
1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888. oziroma po § 130. zakona z dne 26. maja
1909., štaj. dež. zak. št. 44, in slednjič po § 134. min. uredbe z dne 18. decembra 1886., kor. dež. zak. št. 2 iz 1.1887. se s tem razglaša zaključek postopanja, tikajočega se nadrobne delitve oziroma ureditve skupnega sveta, ki je vpisan
1. pod vi. št. 108 k. o. Planina, sodni okraj Kostanjevica;
2. pod vi. št. 133, 134, 280 in 332 k. o. Sela in 259 k. o. Zvirče, sodni okraj Žužemberk;
3. pod vi. št. 233 k. o. Pijavice, sodni okraj Mokronog;
4. pod vi. št. 311 k. o. Hrušica, sodni okraj Novo mesto;
5. pod vi. št. 109 k. o. Planina, sodni okraj Kostanjevica;
6. pod vi. št. 34, 164, 231 in 580 k. o. Otok I, sodni okraj Lož;
7. pod vi. št. 592 k. o. Črešnjica, sodni okraj Novo mesto;
8. pod vi. št. 205 k. o. Staro Zabukov-je, sodni okraj Mokronog;
9. pod vi. št. 302 k. o. Grosuplje, sodni okraj Ljubljana;
10. pod vi. št. 145 in 213 k. o. Lanišče navedene parcele št. 708/1 in 708/2 ter vi. št. 215 in 343 k. o. Lanišče navedene parcele št. 1523/2 do 1523/5, sodni okraj Ljubljana;
11. pod vi. št. 152 k. o. Sv. Pavel, sodni okraj Celje;
12. pod vi. št. 14 k. o. Vič in Goriški vrh, sodni okraj Prevalje,
ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgor. omenjenih zakonov določenih zahtev.
Ljubljana dne 12. junija 1939.
Komisija za agrarne operacije:
Ban kot predsednik:
Dr. Natlačen s. r.
Št. 12313/1.	1810
Dražba lova.
Lovska pravica I. lovišča občine Poljčane se odda za dobo 12 let, to je od 1. julija 1939. do 30. junija 1951. na javni dražbi v zakup.
Dražba bo dne 1. julija 1939. o poli enajstih v pisarni občine Poljčane.
Lovišče meri 1579 ha.
Izklicna cena din 500'—. Ako prva dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba dne 10. julija 1939. na istem kraju in ob isti uri ter z istimi pogoji s pridržkom, da se eventualno zmanjša izklicna cena. Natančnejši pogoji so na vpogled pri tukaj, uradu.
Sresko načelstvo Maribor-desni breg dne 10. junija 1939.
Št. 8310/3.	1815
Dražba lova.
Lovska pravica II. lovišča občine Poljčane se odda za dobo 12 let, to je od 1. julija 1939. do 30. junija 1951. na javni dražbi v zakup.
Dražba bo dne 1. julija 1939. o poli enajstih v pisarni občine Poljčane.
Lovišče meri 1282 ha.
Izklicna cena din 300'—. Ako prva dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba dne 10. julija 1939. na istem kraju in ob isti uri ter z istimi pogoji s pridržkom, da se eventualno zmanjša izklicna cena. Natančnejši pogoji so na vpogled pri tukaj, uradu.
Sresko načelstvo Maribor-desni breg . dne 10. junija 1939.
»j*
T. No. 859/12-1939.	1814-3-1
Razglas
o drugi javni pismeni licitaciji za vzdrževalna dela in gradnje na državnih cestah št. 17 in 47 na območju tehničnega razdelka v Mariboru.
Licitacija se bo vršila dne 28. junija
1939.	ob 11. uri v pisarni razdelka.
Nadrobni razglas glej v »Službenem listu« kos 42 z dne 27. maja 1939. in na uradnih deskah banske uprave, tehničnega odddka in pri tehničnih razdelkih.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek.
Št. 349/39	1766-3-2
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Laško razpisuje na osnovi čl. 89. zakona o državnem računovodstvu v zvezi s čl. 86. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov za prevzem zemeljskih del, zgornjega
ustroja in objektov na preureditvi banovinske ceste 11/190 Sv. Marjeta Mar-,no do zveze z banovinsko cesto 11/189 na Brnici v skrajšanem roku
I.	javno pismeno licitacijo na dan 30. junija 1939. ob 11. uri dop. v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 231.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila in ponudbene pripomočke proti plačilu na-pravnih stroškov.
Okrajni cestni odbor Laško dne 7. junija 1939.
$
Št. 7474/1939.	1769-3-2
Zadeva: Centralna kurjava v meščanski šoli.
Razglas.
Mestna občina celjska razpisuje v skrajšanem roku obnovo kotlov in adaptacijo centralne kurjave v meščanski šoli. Proračunana vsota uradnega proračuna znaša din 136.000-—.
Pojasnila in proračunski pripomočki "se dobijo pri podpisanem poglavarstvu, soba št. 45 - tehn. oddelka, od 15. junija t. 1. dalje.
Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Ponudbe za adaptacijo centralne kurjave v mešč. šoli je vložiti v zaprtem ovoju v vložišču mestnega poglavarstva, soba št. 9, do vključno dne 30. junija 1939., do 11. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo Celje dne 7. junija 1939.
Predsednik: Dr. Voršič s. r.
H5
'Štev. 1313.	1943
Razpis.
Občina Blagovica, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne sole.
Pravilno kolkovane- prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list«
7.	dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Prednost ima domačin.
Občina Blagovica dne 15. junija 1939.
Štev. 855.	1836
Razpis.
Občina Krašnja, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole ozir. spregled kvalifikacije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Krašnja dne 14. junija 1939.
Št. 1275/39.	1852
Objava.
Izgubila se je domovnica, izdana dne
12.	septembra 1937. od občinskega urada Ponikva, srez šmarski, tek. št. 12, na ime: Platiša Gabrijel, rojen 24. marca 1904. v Počah, občina Cerkno in se proglaša za neveljavno.
Uprava občine Ponikva dne 15. junija 1939.
.j.
No. 929.	1850
Razpis.
Občina Stoperce, srez šmarski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika samca, ki bi naj bil tudi cerkveni organist, s 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Stoperce dne 14. junija 1939.
*
1833
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 6. in
12.	julija 1939. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 14. junija 1939.
Razne objave
1831
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Črna-Kaolin d. d. v Ljubljani
dne 3. julija 1939. ob enajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva uljca štev. 13 s tem dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva o družbenem poslovanju v poslovnem letu 1938.;
2. poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za 1.1938.;
3. volitve članov ravnateljstva in nadzorstva;
4. slučajnosti.
Delničarji se opozarjajo na § 11. družbenih pravil.
Ravnateljstvo.
*
1825
Vabilo na 57. redni občni zbor Kmetske posojilnice r. z. z o. z. na Vrhniki,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 26. junija t. I. o poli treh popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. potrditev letnega računa;
4. sklepanje o razdelitvi čistega dobička;
5. volitev ravnateljstva in nadzorstva;
6.	čitanje revizijskega poročila; 7. raznoterosti.
Ako ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število zastopanih članov.
Ravnateljstvo.
*
1832
Vabilo na XVI. redni občni zbor,
ki ga bo imela »Novobor«, splošna industrijska delniška družba v Ljubljani
dne 3. julija 1939. ob 10. uri dopoldne v družbini pisarni v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 13,
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v letu 1938.;
2. poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi rač. zaključkov za
I. 1938.;
3. volitve članov ravnateljstva in nadzorstva;
4. sklepanje o predlogih po § 20., točkah 5., 6. in 7., družbinih pravil oziroma po § 97. zakona o družbah z omejeno zavezo;
5. slučajnosti.
Delničarji se opozarjajo na § 11. družbenih pravil in obenem pozivajo k izjavi v smislu § 97/1 prej cit. zak.
Ravnateljstvo.
*
1812
Vabilo na 60. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah,
ki ga sklicuje upravni svet v torek dne
II. julija 1939. ob enajstih v tovarniških prostorih v Štorah.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja do 31. decembra 1938.
2. Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 31. decembra 1938.
3. Slučajnosti.
Upravni svet.
^ 1866 Objava.
Po sklepu XXIX. rednega občnega zbora z dne 16. junija 1939. se izplačuje za kupon štev. 29 dividenda v znesku din 5'—, odštevši 10*/« davek na dividendo, torej neto din 4'50 za kupon. — Dividenda se izplača proti predložitvi kupona štev. 29 pri Kreditnem zavodvi
7.a trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani, in sicer začenši 20. junija 1939.
Ljubljana dne 16. junija 1939.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union X Ljubljani.
1835
Oblastv. koncesij, zastavljalnica Y. Kemm, Maribor, Gregorčičeva ul. 6.
Licitacija zastavnih predmetov
bo dne 12. julija 1939. ob 9. uri.
Prodali se bodo:
efekti St. 28.723 do št. 30.822,
dragocenosti št. 5352 do št. 7565, ki se do 8. julija ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 10. in 11. julija 1939. bo zavod za promet s strankami zaprt.
1780-3-2
Poziv upnikom.
Upniki Gospodarske zadruge v Hočah se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. avgusta 1939. pri likvidatorjih zadruge.
Franjo Frangež s. r. Novak Anton s. r. likvidatorja.
1798-3-2
Poziv upnikom.
Mariborska tvornica rublja (perila), družba z o. z. v Mariboru, je prešla v likvidacijo in poziva vse svoje upnike, da do 15. septembra 1939. prijavijo svoje terjatve likvidatorici Piljakovič Danici v Mariboru, Aleksandrova c. 35.
Likvidatorica.
❖
1761-3-3
Poziv upnikom.
Gospodarska in živinorejska selekcijska zadruga v Mariboru, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve najdalj do 31. julija t. 1. tej zadrugi.
Likvidatorja.
‘i-
1859
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške dvocevke, na ime: Ahlin Janez iz Plešivice št. 4. Proglašam ga za neveljavnega.
Ahlin Janez s. r.
❖
Objava.
1827
Izgubil sem odpustnico petrazredne ljudske šole v Ljubljani, na Ledini, z cine 28. junija 1921. na ime: Berčič Stanislav iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Berčič Stanislav s. r.
*
1838
Objava.
Izgubil sem spričevalo III.a razreda drž. realne gimnazije v Celju iz leta 1922./23. na ime: Bullinger Oskar. Proglašam ga za neveljavno.
1837
Objava.
Razveljavljam izgubljeno prometno knjižico za bicikel štev. 3191 znamke »Wandererc na ime Cokan Franc, Maribor.
Frass Karl s. r., t Maribor, Mejna ulica št. 16.
*
1819
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico za kolo št. 133555/555, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg, in jo proglašam za neveljavno.
Geršovnik Franc s. r., Dobrenje 69.
*
Objava.
1865
Izgubil sem evidenčno tablico bici-kla št. 33989, izdano od sreskega načelstva v Brežicah ter jo proglašam za neveljavno.
Kežman Ivan s. r., trgovec v Dobovi.
Bullinger Oskar s. r.
*
Objava.
1818
Izgubil sem vozno dopustilo, izdano od sreskega načelstva Maribor - desni
breg v 1. 1930., in ga proglašam za neveljavno.
Petovar Mirko s. r.
Rogoza, pošta Hoče pri Mariboru.
*
1856
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za kolo, ev. št. tablice 184286, izdana od sreskega načelstva v Škofji Loki. Proglaša se za neveljavno.
Šifrer Franc s. r.,
trgovec,
Škofja Loka.
*
1857
Objava.
Izgubljen je orožni list na ime: Marija Štupca, Ptuj-Zavrče, registriran na sreskem načelstvu v Ptuju št. 94 in ga proglašam za neveljavnega.
Štupca Marija s. r., Ptuj.
❖
1858
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 92215 za moški bicikel in jo proglašam za neveljavno.
Vozelj Albin s. r.,
Zlokarje, p. Medija-Izlake.
CINKARNA D. D. V CEHU
1820
Računski zaključek za leto 1988.
Aktiva	Račun	bilance	Pasiva
- 		din		um
Gotovina v blagajni . . .	118.289-81	Delniška glavnica . . , .	3,000.000—
Poštna hranilnica ....	8.970-62	Rezervni zaklad		356.028-62
Dolžniki ........	4,003.045-04	Prenos dobička iz 1. 1930./37.	1,113.142-28
Blago		1,106.227-27	Upniki		540.89012
Pomož. materiala ....	454.175-—	Dobavitelji .......	6,144.362-54
Kurivo		517.700'—	Neizplačane mezde ....	154.94215
Surovine 		2,075.551-—	Dobiček leta 1938		133.039-53
Efekti .........	119.000—	/	
Premičnine .......	135.915—		
Nepremičnine ......	1,294.200-50		
Stroji 		477.331—		
A po r .........	478.000-—		
	11,448.405-24		11,448.405-24
Zguba 1	lačun zgub«	3 in dobička	Dobiček
	din		din
Splošni stroški		7,038.536-06	Bruto dobiček pri prodaji last-	
Odpisi	245.328—	nih izdelkov		8,182.711-55
Obresti		333.175-23	Bruto dobiček pri oddaji raz-	
Delež države za 1. 1938. . .	180.360-12	nega materiala		353.727-39
Dobiček leta 1938		133.039-53		
	8,536.438-94		8,536.438-94
V. Celju dne 31. decembra 1938.
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, iliska in zalaga Tiskarna Merkur, v Ljubljani, nien predstavni];: O..Mikalek v. Ljubljani,