ntEDNlSTVtf ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulioa št. S tiskarna L nadstr.). Uradne are za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od B. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj is praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo.	: : :
naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom u Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna » 4'50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21*80; zrn : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30-—.	: :
\ Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	\	%
UPRAVNIŠTVO se nahaja v lelenburgovi ulici Itev. 6, n., uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zve3«t, Inserati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 28 poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStv*.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma (e na ■prejemajft.
Reklamacije lista *o poštnine prost«.
Štev. 209.
V Ljubljani, v četrtek dne 15. februarja 1912.
Leto II.
Čuvajev terorizem.
Zagreb, 14. februarja.
Kaj hoče Čuvaj? Nihče ga ne mara v deželi, ker pozna vsakdo njegove namene in njegovo nalogo. Če je Tomašič imel malo pristašev, jih nima Čuvaj sploh nič. Če je Tomašič užival malo zaupanja, ne uživa Čuvaj sploh nobenega. Ker je bilo mogoče storiti, da dokumentira svojo pandursko naturo vpričo vse dežele, je storil takoj prve dni po svojem imenovanju.
Tomašič ni mogel dobiti večine. Čuvaju se •liti sanjati ne sme, da bi jo mogel dobiti. Kdo pa naj voli njegove mameluke, če se mu sploh posreči zbobnati dovolj kandidatov, ko niso marali volilci niti njega? Kaj hoče človek, ki je moral ze davno spoznati, da ne more ustavno vladati?
Odgovor: Vladati hoče neustavno. Čuvaj je absolutist, ki je prišel za najmanj pol stoletja Prepozno na svet. V Bachovi dobi bi bil porazen. Danes je s svojimi korporalskimi nazori popolnoma antikviran. In Khuen je s tem, da je začel izbirati take ljudi, dokazal, da duševno Peša. Ko je bil še hrv. ban, je imel velik del svojin uspehov pripisati ravno srečni roki pri nameščanju ljudi. Kakor je bil sam eleganten tiran s kavalirskimi manirami, tako so bili njegovi tirančki vsak na svoj način interesantni. Kovačevič je kršil zakon s humorjem; preden se je človek zavedel od smeha, je bila nezakonitost izvršena. Josipovič je paševal z aristokratič-j10 grandeco, pri tem pa je znal virtuozno "lumi-modernega demokrata. Njesrovi oddelili "red-stlriiki Stankovič, Klein, Kršnjavi itd. so zna-
V	nastopati in imponirati; imeli so kaj znanja, Cetudi so ga zlorabljali. Celo prikupljive manire svoje visoko aristokratične žene je znal izrabljati za svoje politične namene.
Kako se je moral ta mož izpremeniti, da pošilja kreaturo a la Čuvaj za bana v Zagreb? 'ega, kar bi Khuen rad, ne bo opravil noben kan več na Hrvaškem, najmanj pa Čuvaj, kate-remu manjkajo najprimitivnejše sposobnosti za Petično delo. Zmota je pričakovati, da se prele-Hrvatska v nekoliko ogrskih velikih županij. Se večja zmota pa je pričakovati, da izvrši to uelo taka komisna duša kakor Čuvaj.
^ Kaj zna sedanji ban, to je že pokazal. p> Presalije so vsa njegova umetnost. Časonise onfisdrati, shode prepovedovati ' vihteti poljsko sabljo — s temu sredstvi hoče vladati, •vako dolgo neki?
Pandur na banskem stolu bi rad dobil pret-ezo, da bi suspendiral ustavo. Poročal Vam že, kako dvomljivo se je »P e -ter L 1 o y d« izražal o razpisu volitev za
•	abor. Do dobrega smo prepričani, da je imel ~uvaj prvi dan, ko je bil imenovan, namen, da
00	vladal čimdalje brez sabora. Le pretvezo je Potreboval. Zato je takoj začel provocirati in ravno tako so njegovi organi dobili nalogo, da Provocirajo.
, Njegove konfiskacije niso nič druzega ka-*?r izzivanje. »Slobodna Riječ« n. pr. je konfis-tlrana redno vsak dan. Če bi objavila zakon o saboru brez vsake opazke, bi bila najbrže tudi ^pnfiscirana, zakaj Čuvajev državni pravdnik ^ dejal, da je to hujskanje zoper bana, ki je raz-PUstil sabor. Kakor socialistični »Slobodni Pije-pK tako se godi tudi »Pokretu« in »Srbobranu«. , oprečno je vsak dan vsaj pet zagrebških listov K°nfisciranih. In zunaj po mestih ni nič bolje.
Večinoma to niso bogati listi, ki bi se dali nalašč za šport pleniti. Ali nobena politična vrstica ni več varna, da ne bo konfiscirana.
Ta metoda je torej očividno "rovokatoric-na. Čuvajev pandurski instinkt mu pravi, da bo ljudi ob tem večnem konfisciranju prej ali slej minila potrpežljivost, pa da bodo njegovi policisti in žandarji dobili dela. S samimi zaplembami pa vendar ne gre. Razširil je torej svojo prakso. Pisati se ne sme, pa se tudi govoriti ne sme. Shodi se prepovedujejo. Zakonske podlage za take prepovedi ni. Ali to ne dela Čuvaju skrbi. Z glasovitim »javnim redom in mirom« zna zabraniti vsako zborovanje. Njegovi biriči prepovedujejo in razpuščajo celo shode po § 2., ki je enak avstrijskemu, torej shode, ki niso nobeni oblasti nič mar.
Če je bil njegov namen razdražiti ljudstvo, ga je že dosegel. To je pokazal snočni večer. V Zagrebu je prišlo do dogodkov, iz katerih veje že prava revolucijska sapa.
Socialno demokratična stranka, kateri celo nasprotniki priznavajo, da je v sedanjem boju zoper nezakonito, absolutistično tiranstvo, najbolj agilna, je sklicala ljudski shod, ki je imel biti snoči pod milim nebom.
Čuvaj ga je dal prepovedati. Če bi bilo le vprašanje, kaj je pametno in kaj ne, bi se moralo reči, da so te prepovedi strahovito neumne. Vsak previden državnik bi moral razumeti, da mora imeti ljudstvo priliko, da izreče kjer koli svoje mnenje, zlasti v takem položaju, kakršen je sedanji. Pametna policija bi smatrala časopise in zbore za ventile, ki pomagajo, da kotel ne poči. Ali Čuvaj bi menda ravno rad, da bi kotel počil. Ampak sam bo kriv, če polije krop tedaj njega. Snočnji shod je torej prepovedal. Lahko je reči: Shoda ne bo. Ali ljudstvo ima v žilah kri. Prepoved je silno razburila delavce, o-orčenje pa je vzplamtelo tudi v drugih krogih, popoldne je prišlo do manjših demonstracij. Takrat še niso mogle dobiti velikega obsega. Zakaj delavstvo je bilo po tovarnah in delavnicah. Demonstrirali so večinoma dijaki in policija je razpršila njihove skupine brez velikih težav.
Zvečer se je situacija popolnoma izpreme-nila. Prihajali so delavci. Letaki so jih vabili v Sokolski dom. Po ulicah so se zbrale množice. Velike skupine delavcev so hitele proti Vse-učiliškemu trgu, kjer je Sokolski dom. Ze na poti so vsi zvedeli, da je shod prepovedan. Protestni klici proti Čuvaju, proti Khuenu, proti strahovladi so se razlegali po zraku.
Tedaj je policija zopet nastopila z ono zavratno taktiko kakor zadnjič. S kordoni je zaprla vse ulice, ki drže na Vseučiliščni trg. Naravno, da je to še bolj razdražilo ljudi. Blizu vseučilišča pri vhodu v Marovsko ulico je prišlo do pravega boja. Med tern je množica prodrla kordon pri Frankopanski ulici, in dasi je policija na vse načine izkušala zadržati demonstrante, so vendar prišli v Ilico. Policijo pa je obšel strah, da bi mogli priti tudi na Markov trg. pa je s pomočjo žandarmerije zastražila vsa pota v gorenje mesto.
Pri tem je nastopala s skrajno brutalnostjo, ki ni pri zagrebški policiji nič novega. Njeni besni nastopi so še bolj razdražili množico, ki ie bila itak že razjarjena in na mnogih mestih je prišlo do besnih spopadov. Seveda pojde po svetu zopet stara bajka, da so demonstrantje napadli policijo in da je bila ta prisiljena rabiti
Emile zola:
Rim.
(Dalje).
To kaznivo, po njegovem javno znano ne-r^?n.° razmerje je živelo v govorici, ki jo je sa,Z .!r[a' Povsod, v obtožbi, ki jo je lučal proti ' von ženi. Pa vendar pravzaprav sam ni verjel anjo; zakaj predobro je poznal trdni Benede-,'f1 razum, praznoverni, nekako mistični pojm, 1 ga je dajala svojemu devištvu, in njen namen,
*	se vda le možu, ki ga ljubi in ki bo pred Bo-*om njen SOprOK Toda tako obdolžitev je '•ttatral za pošteno in za zelo uspešno bojno Sredstvo.
st *Da’ res!« je nenadoma vzkliknil. »Saj ve-pe. ?če, dobil sem Moranovo vlogo v roke. se • ° *e torei; £e sc zakon ni mogel izvršiti, 'e ie to zgodilo vsled moževe nesposobnosti.«
I	Na ves glas se je zakrohotal, pokazati je °tel, da smatra to za vrhunec smešnosti. Ali « tajne togote je prebledel, njegova smejoča le t so. dobila trd, okruten izraz; očitno ga je ta kriva, za moža njegove nesposobnosti sra-u^tna obdolžitev privedla do tega, da se je hn* ?aKovarjati v tem procesu, o katerem ni otel izprva niti slišati kaj. Vodil bo torej pro-cs. Sicer pa je prepričan, da njegova žena ne Oseže razveljavljenja zakona. In še vedno se nejoč je razkladal posameznosti dejstva. s »Luigi!« je Orlando tiho pripomnil, kazoč Pogledom na mladega duhovnika.
„ .	.»Da, prav imate oče, saj že molčim. Ali
*»rao je zares, tako smešno... Saj poznate L>zbeto?«
Orlando ni odgovarjal.
Lizbeta Kauffmann, komaj trideset let sta-rožnolična svetloplavka, vedno v smejočem v~. Veselju, je pripadala koloniji tujcev. Bila je aova; njen mož je—dvp leti je tega—umrl v 2?®' jHpHV K &»•	<?a,	b* okreval od
3ne bolezni. Ker je bila svobodna in dovoli
bogata, da ni nikogar potrebovala, je ostala v Rimu; tukaj ji je ugajalo, ker je strastno ljubila umetnost in se sama nekoliko bavila s slikarstvom; kupila si je v ulici Principe Amadeo, v novem mestnem okraju, malo palačo, kjer je bila velika v atelje izpremenjena, vse leto z dišavami svežih cvetlic napolnjena in s starimi tkaninami okrašena dvorana v drugem nadstropju jako dobro znana ljubeznivi in inteligentni rimski družbi. Tam se je gibala, odeta v dolge bluze, s svojo večno veselostjo; bila je malce drzna, klatila je grozne dovtipe, pripadala pa je dobri družbi in se še ni z nikomur kompromitirala, odštevši Prado.
Nedvomno ji je bil všeč; ko ga je zapustila žena, se mu je enostavno vdala in je bila sedmi mesec v blagoslovljenem stanju. Nič ni tega skrivala, in videti je bila tako mirna in srečna, da so jo njeni neštevilni znanci dalje obiskavali, kakor da to nič ne pomeni v lahkotnem, prostem življenju velikih kosmopolit-skih mest. V razmerah, v katerih je bil grof, ga je seveda ta nosečnost veselila in je bila po njegovem mnenju najboljši dokaz zoper obdolžitev, ki je prizadevala njegovemu moškemu ponosu bolečine. Ali ne da bi si priznaval, je vseeno krvavela neozdravljiva rana na dnu njegovega srca, kajti grenkosti Benedetinega odrekanja ni ti tolažilo ne pričakovano očetovstvo, ne laskava posest zabavne Lizbete; hrepenel je, da bi jo imel in strašno bi jo kaznoval, ker je ni imel.
Pierre, ki nič ni vedel o tej Luigijevi pustolovščini, ni mogel razumeti razgovora. Ker je bil v zadregi, pa se je zbal, da je videti neroden, je posegel po debeli, pod časopisi na mizi ležeči knjigi; začudil se je, da je tukaj našel klasično francosko delo, priročno knjigo za zrelostne izpite, obsegajočo pregled znanja, ki ga zahteva učni načrt. Bila je le skromna praktična knjiga za prvi nauk, ali hočeš nočeš je obravnavala vso niatemaiiko, vso fiziko, kemijo in
orožje. Res pa je, da se je ljudstvo branilo, kakor se je znalo.
V	večjih dimenzijah so se pojavile demonstracije pozneje. Množica je bila zdaj pripravljena na policijske napade in ljudje so pograbili za orožje, kar so imeli: Kamenje, žabice, ki so jih metali na konje, da so se plašili, nekateri pa tudi samokrese. Pri teh spopadih je bilo na o-beh straneh dosti ranjenih. Te demonstracije so trajale do pozne noči.
Položaj v Zagrebu je resen. Socialno demokratični zaupniki izjavljajo, da je delavstvo pripravljeno razglasiti splošno stavko, če se ne prenehajo nasilstva in da se bo branilo tako, kakor bo napadeno. To je doslej najvišji Čuvajev uspeh. Če se opazuje razburjenost ljudstva, se mora reči, da pride lahko še kaj hujšega.
Aehrenthal.
Kakor je videti, se bliža kriza v ministrstvu za zunanje zadeve svoii rešitvi, a ne na tak način, kakor so pričakovali najnovejši Ae-renthalovi nasprotniki. Njegova bolezen se je tako obrnila na slabše, da so zdravniki izgubili upanje in se v kratkem času pričakuje katastrofa.
Že v nedeljo je poročala »Vossische Zei-tung«, da je postal Aehrenthal popolnoma apatičen, da leži ves dan na zofi in se ne zanima za nič na svetu. Takrat je oficiozno časopisje javljalo, da je vest pretirana; a ker so jo v svojih dementijih natančno navajali, je bilo lahko uganiti, da je vsaj blizo resnici. Sedaj pa so nehali tajiti. Že pred tedni je bilo stanje Aehrenthalovega zdravja kritično, sedaj pa je razkrajanje krvi tako napredovalo, da ni več misliti na rešitev. Bolnik ne jemlje skoraj nobene hrane, krvavenje iz nosa v uho se nadaljuje. in po mnenju zdravnikov gre k večjemu še za par dni življenja.
V	tem. ko leži Aehrenthal na smrtni postelji, se pa pridno kombinira, kdo bo njegov naslednik. Končno pa se bo v tem že še lahko počakalo do tistega trenotka, ko Aehrenthal res umrje. Kandidatov, ki bi radi prišli na njegovo mesto, bo dovolj. Madjari smatrajo nekako za svojo pravico, da bo prihodnji zunanji minister Madjar. .	—___
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Nadaljevanje.)
Poslovim se danes za enkrat od svojih či-tateljev, ki se jim zahvaljujem za potrpežljivost, s katero so zasledovali moje razprave— s člankom, o katerem sem prepričan, da utegne vzbuditi nekoliko hrupa, posebno med mojimi ožjimi prijatelji, tržaškimi sodrugi. Nič se tudi ne bom čudil, če bo kdo zaklical: »Križaj ga!« In veliko jih bo tudi takih, ki porečejo: »prijatelj, Tvoji članki škodujejo naši stranki za to, ker jih bodo narodnjaki izrabljali v svoje samopašne namene — proti nam.« Vsi ti klici, me ne bodo prav nič ganili; upošteval bom le stvarne argumente, ki se bodo postavili proti mojim nazorom. Moje prepričanje ni od včeraj, ustvaril sem si ga polagoma, po precejšnjih notranjih bojih, za to pa mi je tudi tako drago, da ga ne zatajim za kak — oportunističen pomislek. Ne za-
tajim ga niti, če pridem v nevarnost, da me bo »Edinost« — zopet pohvalila.
Jaz ne pišem za to, da me kdo pohvali, mi je vseeno, če me bo kdo hvalil ali grajal, še posebno sem indiferenten za to, kaj porečejo moji principielni politični nasprotniki, narodnjaki. Zanje sploh ničesar ne pišem, pišem le za to, da dvignem na ščit resnico, ki je tudi nam socialistom krvavo potrebna. Bil sem za to nemalo presenečen, ko sem čital zadnji odstavek dr. Tumove polemike, ki začne z besedami: :Dr. Ferfolja je dobil zadoščenje za svoj nastop v »Edinosti«, ki mu sedaj priznava, da je »pameten človek«.« Tega strupenega mahljaja zares, da nisem nikoli pričakoval od — sodru-ga in prijatelja dr. Tume. Tudi na deželni konferenci je sodrug dr. Tuma zagrešil podobni klic, takrat na rovaš sodruga Regenta: »le govorite tako, saj Vas bo »Edinost« zopet pohvalila...« Tukaj na tem mestu prav resno svetujem sodrugu in prijatelju dr. Tumi, naj nikar ne suče tako strupenega orožja proti drugo-mislečim sodrugom!
»Boj oportunizmu,« bi se lahko naval ta moj zadnji članek, ali pa »v boji za mednarodnost.«
Naša stranka ni od včeraj, ali tudi ni samo za jutri, niti samo za pojutrišnjem, ampak za dolgo, nedogledno bodočnost. Naš boj ni samo boj za »flike« — tudi zanje, ker je treba živeti tudi danes in jutri, in ni se treba prav nič sramovati, če nam to očita vesoljno narodnjaštvo, toda pravim, naš boj ni samo za »flike«, ampak za celo življenje; ven iz tega pasjega živinskega položaja, in navzgor proti življenju, ki je vredno človeka, za to gre naš boj! In za to gorje našim strokovnim organizacijam, če bi se ustavile pri »flikah«, če se iz dosedanjega stanja vzajemno podpornih društev ne dvignejo v višjo potenco razredno bojnih in razredno zavednih organizacij, gorje njim samim, če zanemarijo svojo izobrazbo, svojo vzgojo k — socializmu. Pri strokovnih organizacijah je najlepša priložnost in tudi največja nevarnost za
—	oportunistično taktiko. Tudi pri naših političnih strankah je tega oportunizma več ko preveč.
Omejujem se na naš Trst. Tudi tu vidim preveč oportunizma. Vedno se vprašujemo: ali ne bodo naši politični nasprotniki izkoristili našega nastopa na ta ali oni način; in najbolj smešno je, če se mi slovenski sodrugi tako po-gostoma povprašujemo: kaj porečejo italijanski nacionalci našim italijanskim sodrugom, če mi slovenski sodrugi, storimo to ali ono. K vragu s takim oportunizmom, narodnjaške stranke — in to je zelo naravno — bodo izkoristile vsak naš nastop, za to si mislim, da pridemo po ravni poti najprej do zmage. Če nam kak nastop tudi hipno škoduje, obrodil bo vseeno boljše sadove, kot pa oportunističen korak, ki nam je prinesel sicer hipen uspeh, a smo ga dosegli na škodo svojega socialističnega prepričanja. In če bomo krušili od svojega socializma danes en košček, jutri eh košček, se nam prav lahko pripeti tisto, kar onemu Cankarjevemu človeku, ki je izgubil svoje v usnje vezano prepričanje.
Oportunizma je specielno veliko pri nas takrat, ko stopajo, v ospredje kaka kulturna ali narodnostna vprašanja. Ali ni samo oportunizem, ki ga odklanjam tako in tako, ampak še drug pojav, ki se ga moram tu dotakniti. Omenil sem to stvar že na deželni konferenci in tudi uvodoma te debate sem izrekel besedo: tip
naravoslovje, tako da je podajala v kratkem vse pridobitve stoletja in kazala sedanjo višino Človeškega duha.
»O, Vi gledate knjigo mojega starega prijatelja Teofila Morina!« je vzkliknil Orlando, ves vesel, da je prekinjen prejšnji razgovor. »Saj veste, bil je med tisoč Marsalci in je z nami osvojil Sicilijo in Napulj. Junak!... Več kakor trideset let je, kar se je vrnil na Francosko na svojo priprosto profesorsko stolico, kjer resnično ni obogatel. Izdal je torej to knjigo, ki se menda tako dobro razpečava, da mu je prišla misel doseči še nekoliko koristi s prestavami, med drugimi tudi z italijansko... Ostala sva brata; porabiti je hotel moj vpliv, ki ga je imel za merodajnega. Oh, zmotil se je! Bojim se, da se mi ne posreči spraviti knjigo med ljudi.«
Prada, ki je postal zopet ves korekten in ljubezniv, je nalahko skomizgnil, poln skeptičnosti napram svojim sodobnikom, ki mislijo le na to, kako bi ohranili, kar obstaja, in dosegli od tega čim več koristi.
f »Čemu?« je zamrmral. »Preveč je knjig, preveč knjig!«
»Ne, ne, knjig ni nikdar preveč,« je strastno odgovoril starec. »Knjig potrebujemo, vse več knjig! Ne meč, temveč knjiga premaga laž in krivičnost, z njo osvoji človeštvo končni bratovski mir narodov. Da, smehljaš se. Vem, vem; to imenuješ moje ideje oseminštiridesetega leta, »de vieille barbe«, tako pravijo pri Vas na Francoskem, kajneda, gospod Froment? Ali resnično je vendar, da je Italija mrtva, če se ne pograbi problem od spodaj, to se pravi, če se ne izobrazi ljudstvo; le na tak način ie mogoče ustvariti narod, ljudi, le tako, da jih poučujemo, da razvijemo s pomočjo pouka to o-gromno izgubljeno silo, ki propada dandanes v.nevednosti in lenobi... Da, da, Italija je, ustyarjena, ustvarimo zdaj Italijane. Sem s knjigami, sem s knjigami! Pa venomer naprej, noter v znanost, noter v jasnost, če hočemo Živeti
in biti dobri, zdravi in močni!«
Stari Orlando, ki se je napol privzdignil, je bil videti krasan s svojo mogočno levjo glavo; bleščeča belina brade in las je bila kakor v plamenu. Njegov klic upanja je zazvenel s tako vročico zaupanja po tej snažni, s svojo nameravano revščino tako ganljivi sobi, da se je dvignila mlademu duhovniku druga postava pred oči: Kardinal Boccanera, ves teman, le z lasmi, belimi kakor sneg — tudi ta postava občudovanja vredna v svoji junaški lepoti, sredi svoje v razvaline padajoče palače, pod pozlačenim stropom, ki se hoče udreti nad njim. Oj, te velike trme, verniki, starci, ki ostajajo moža-tejši in strastnejši od mladih! Ta dvojica stoji na skrajnih nasprotnih koncih mnenj, ker nimata skupne ideje, ne skupne ljubezni, in vendar sta v starem Rimu, kjer se vse razsipa v prah, videti edina nerazrušna in kakor dvoje ločenih bratov negibčno stoječa na obzorju, dvigajoča svoj protest preko mesta! Pogled na to dvojico v njiju veličini, v njiju samoti, neprizadeto na dnevni prostosti je izpolnjeval kratek dan s sanjami večnosti.
Prada je takoj z otroško nežnostjo prijel starčeve roke, hoteč ga pomiriti.
»Da, da, oče, prav imate, prav imate, jaz pa sem tepec, da Vam ugovarjam. Prosim Vas, nikar se toliko ne premikajte, ker se razkrivate, pa boste imeli zopet mrzle noge.«
Pokleknil je, hoteč z neskončno skrbnostjo popraviti pokrivalo; potem je ostal kljub svojini dvainštiridesetim letom na tleh kakor deček in dvignil vlažne, z nemim oboževanjem proseče oči k očetu, v tem ko mu je starec potolažen in zelo ginjen, s tresočimi prsti božal lase.
(Dalje prihodnjič.)
»staroverskega« socializma. Sodrug dr. Tuma je to mojo kritiko označil za »sila boro, nepotrebno In med socialisti abotno.« Ta epiteta sicer niso ravno posebni komplimenti zame, vendar odkrito povem, da niti ne zamerim zaradi njih sodrugu dr. Tumi. Saj vem, da ima sodr. dr. Tuma veliko veselja, če more poslužiti komu s kako tako ljubeznivostjo, in zakaj bi mu kratil to veselje! Hud bom nanj le, če mi bo očital kako samopašnost ali nepoštenost! In vendar si domišljujern, (sem pač tak človek), da nisem zinil tako boso in abotno, kakor si misli sodrug dr. Tuma.
Tip »staroverskega« socializma v Trstu med slovenskimi sodrugi v resnici eksistira; pojavlja se posebno v narodnostno-kulturnih zadevah.
Ni mogoče podati sicer ene enotne karakteristike tega tipa, ker je razdeljen v več skupin in pododdelkov, ene poteze si lasti ta skupina, druga druge itd. Vendar bom skušal vsaj približno pojasniti, kaj si jaz mislim, če govorim o našem »staroverskem« tržaškem socializmu, o naših »oseminštiridesetnikih«. Sodrugi mi gotovo ne bodo vzeli v zlo te kritike, saj so lahko prepričani, da mi ni za osebe, ampak za stvar, tembolj, ker štejem med njimi tudi svoje osebne prijatelje.
Gre mi torej za pravo — mednarodnostno mišljenje. Naš tip je tu in tam protinarodnosten in tudi breznarodosten.
(Konec prihodnjič.)
Socialistični predsednik.
B e r o 1 i n , 13. februarja.
Tudi v nemškem državnem zboru je včasi zanimanje za kakšno zunanjost večje kakor za marsikatero dalekosežno debato. No, današnja radovednost, ki je napolnila vso zborovalnico in vse galerije nemškega parlamenta, je bila zelo razumljiva. Prvi socialist, ki predseduje nemškemu državnemu zboru — to ni malenkost.
V	nekaterih drugih parlamentih ni to nič novega več. Ali Nemčija ni v vseh rečeh najprva. Tukajšnji konservativci še danes ne morejo pojmiti, kako je to sploh mogoče, da je v predsedstvu nemškega parlamenta socialist, a danes so morali celo gledati socialista kot voditelja seje.
Pa se ni zgodila vsled tega nobena nesreča. Sodrug Scheidemann je pokazal, da zna to vsaj tako dobro, kakor kakšen konservativni aristokrat. Seveda je bila seja čisto kratka, kakor je bilo že včeraj znano. Takoj po otvoritvi je nacionalni liberalec Bassennann vložil predlog, da se seja odgodi. Bil je soglasno sprejet in sodrug Scheidemann je napovedal prihodnjo sejo za jutri ob 2. popoldne. Na dnevnem redu je volitev predsednika in drugega podpredsednika.
Profesor Paasche je namreč med tem u-bogal svojo stranko in odložil svoj mandat v predsedništvu. Splošno se pričakuje, da bosta jutri na izpraznjeni mesti izvoljena dva člana svobodomiselne ljudske stranke, in sicer za predsednika v Berolinu izvoljeni Kaempf, za podpredsednika pa Dove ali pa dr. Pachnike.
V	nacionalno liberalnem klubu se najavlja kriza. Badenski nacionalni liberalci so poslali strankinemu vodstvu brzojaven protest proti sklepu zaradi predsedništva in proti oddaljanju od levice. Mogoče je in celo verjetno, da pride v kratkem do ločitve desnega in levega krila v stranki.
NOVICE.
* Samomor Igralke. V Pragi se je ustrelila na ulici 181etna češka igralka Rita Enders. Oddala je nase dva strela iz revolverja in bila takoj mrtva. Zapustila je pismo, kjer piše, da po smrti svoje prijateljice igralke Koprive, ki si je bila tudi pretrgala nit življenja s samomorom, ni imela nobenega veselja do življenja.
* Petnajstletni morilec očeta. Kronika umorov in nbojev, ki se v zadnjem času naravnost strahotno množe v Bosni, je bogatejša za prav živalski zločin. V vasi Stijeni je napadel šele 151etni mohamedanski deček Bajrič v spanju svojega očeta kmeta Ameda Bajriča, ki je spal poleg njega, z ostro sekiro in mu z večimi udarci skoro popolnoma ločil glavo od telesa. Dečka je pregovoril k grozovitemu dejanju njegov stric Ibro Bajrič, ki je upal, da ga postavijo po očetovi smrti dečku za varuha in bo potem lahko svobodno razpolagal s premoženjem svojega varovanca. Strica in dečka so prijeli.
* Morilec — detektlvnl šef Iz Velikega Varaždina poročajo, da se pogaja morilec poslanca Achima, odvetniški kandidat dr. Andrej S:linszky, ki ga je famozna ogrska justica dvakrat oprostila, za mesto detektivnega šefa v Velikem Varaždinu. Za to mesto bo menda res kakor ustvarjeni
* Skala je zdrobila hišo. V Satoralja-Ujhe-liju je cela vrsta hiš zidanih pod ogromno skalo. Ponoči 12. februarja se je odločil od skale 30 do 40 meterskih stotov težek del in se zvalil na hišo tesarja Ivana Domenjika, Silna peza je hišo popolnoma zdrobila, tesar in njegova žena sta mrtva. Odkopali so ju izpod kamenja šele popoldne, ker je bilo odkopavanje silno težavno.
* Tragedija Italijanskega duhovnika. V Turinu življenje katoliškega duhovnika Giovanija Casalea škofu ni bilo všeč in je zategadelj ukre-uil, da se duhovnik pridruži misionskemu poslanstvu v Južno	Ameriko. Vkrcati	bi se bil imel v
Genevi, a ni	prišel tja.	Proti	večeru so	našli
njega in njegovo gospodinjo mrtva v turinskem gostišču, kjer sta se bila nastanila. Zastrupila sta se bila z ogljikom.
* Požar	v delavski	hiši.	V Moskvi	je izbruhnil požar	v hiši, kjer	stanujejo delavci.	Trije
delavci so zgoreli, petnajst se jih je nevarno opeklo.
* Tiralica za opatom. Opata čenstohovskega pavlanskega reda patra Reymana zasledujejo s tiralico. Zadeva zbuja po ruskem Poljskem veliko pozornost, ker je opat doslel užival velik ugled. Proti patru je varšavsko sodišče naperilo preiskavo zaradi poneverjenja. Ubežni pater je bil pred kratkim blizu Dunaja.
* Proti ženski zapeljivosti. Za dušni blagor svoje duhovščine nadvse vneti papež Pij X
je pravkar izdal dekret, ki prepoveduje duhovnikom obisk družb, kjer imajo dame več ali manj globoko izrezane obleke. Pravijo, da se vsled tega dekreta zlasti razburjajo škofje in prelatje, ki se ne marajo ločiti od takih družb.
*	Petsto miljonov brez testamenta. V Novem Jorku je umrl železniški miljonar Edvard Hawley in ni zapustil nič testamenta. V četrtek 8. t. m. je izjavil izvrševalec oporoke, da je zapustil Ha\vley okolo 500 miljonov kron brez o-poroke. Sicer so našli nekak načrt za oporoko; ker pa je bil izdelan že pred tremi leti in ni imel nikakega podpisa, je bil seveda brez pravne veljave. Že saina po sebi senzacionalna zadeva pa ima tudi romantično stran. Eden glavnih dedičev železniškega magnata je namreč njegov nečak Ered Crandell, ki dobi okolo 110 miljonov kron. In prav s tem vnukom je bil živel Hawley v strupenem sovraštvu in bi ga bil gotovo razdedinil, ako bi bil napravil testament. Ered Crandell je reven človek, zasluži mesečno .300 kron in mora z njimi preživljati sebe, ženo in dva otroka. Crandell se je bil pred dvajsetimi leti taku hudo zameril bogatemu stricu. Bil je nastavljen v pisarni svojega strica in se je zaljubil ob tej priliki v l71etno teleerafistko Heleno Manusovo. Hawley je odpustil leno dekle iz službe in je zahteval od nečaka, naj takoj prekine slehrno razmerje z dekletom. Ali ljubezen je čuvstvo, ki klubuje vsem svetu in tako se tudi Crandell ni udal, ampak je ljubljeno dekle poročil. Toda trda jima je predla v zakonu in živela sta jako skromno, zlasti odkar je bil njiju zakon obdarjen z blagoslovom. Stric pa je medtem kupičil miljone na miljone, za revnega nečaka pa se ni zmenil. Crandell je dobil poročilo o ogromni dedščini v majhni umazani pisarni ker je dan na dan ždel po deset ur pred knjigami. Ko so mu uradno naznanili, da mu pripade ogromno bogastvo 110 miljonov kron in da se je kar čez prelevil iz inteligentnega proletarca v miljonskega kapitalista, mu je obraz pričel sijati v vseh barvah, in bali so se da se onesvesti. Ko zopet prišel k sebi, je prosil šefa za enodnevni dopust, ki ga je seveda tudi dobil. In potem je hitel domov, kjer je sporočil nepričakovano srečo ženi, iz ljubezni do katere je tako delal in trpel pomanjkanje dolgih dvanajst let. ^—————
Ljubljanski občinski svet,
Ljubljana. 14. februarja 1912.
Danes zvečer ob 6. uri se je sešel ljubljanski občinski svet na izredno sejo. Zupan dr. Tavčar otvarja sejo in imenuje overova-telja obč. svetnika Etb. Kristana in Bonača. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Nato pride v razpravo finančnega odseka poročilo
o	podržavljenju ljubljanske policije.
Poročevalec obč. svet. Milohnoja je izvajal: Znesek 130.000 K, ki naj bi ga prispevala mestna občina za podržavljenje policije, je ogromno pretiran. Druga mesta plačajo sorazmerno mnogo manj. V primeri z Dunajem bi plačevala Ljubljana samo 20.000 K. Razen-tega država ne misli podržaviti policijskih u-radnikov in enega dela moštva. Ljubljana bi imela torej veliko izgubo. Stavi predlog, naj župan posreduje, da se § 2 načrta zakona primerno spremeni; ako ne more doseči tozadevne spremene, naj se postavi namesto K 130.000 kvečjemu K 50.000 kot prispevek mestne občine. Razvije se debata. Obč. svetnik dr. Ambrositsch: Ljubljana bi imela plačevati kvečjemu 20.000 K. Se strinja s predlogom od-
Etb. Kristan: S težkim srcem bom glasoval za predlog. Ako vlada odvzame občini kos njenega delokroga, naj bi blagovolila vsaj navesti svoje vzroke za to. Občina bi zaslužila, da se ji pove, kaj je storila tako groznega, da se ji odvzame policija. Povedalo naj bi se, kje tiči tista velika klavernost občine, ki ji jemlje sposobnost za lastno policijo. Zadnje desetletje se je v Ljubljani marsikaj zgodilo, kar bi lahko razburjalo živce prebivalstva in vendar ni bilo nič takega, da bi bilo treba izjemne sile za varstvo državne avtoritete. Zategadelj se vsiljuje misel, da tiče tu drugi momenti. Vlada lahko porablja državno policijo za razne namene in tendence. In splošne tendence avstrijskih vlad so take, da bo tudi uganjala tako politiko. Precejšen kos ponižanja je v tem, ako jemljejo Ljubljani policijo. Jaz bi se torej principielno postavil proti predlogu personalnega in pravnega odseka, ali v visokih krogih je itak že sklenjeno podržavljenje, zategadelj moramo preprečiti vsaj oplenjenje ljubljanske občine, ki nima denarja niti za nujnejše potrebe kakor je pa policija. Videti je, kakor da bi hotela država napraviti iz nove policije cel armadni zbor. Sprejemam torej odsekove predloge. Ker je ljubljanski župan tudi deželni poslanec, naj bi se naprosil, naj tudi v deželnem zboru naglaša principielno stališče proti podržavljenju.
Dr. Triller: Državna policija bi služila tudi štirim vnanjim občinam. Kako pride ljubljanska občina do tega, da plačuje za te tuje občine? Pri policiji pa je tudi 23^ provizoričnih stražnikov, ki bi prišli ob podržavljenju prav lahko ob kruh. Nadalje bi morda vlada tudi starejših stražnikov ne hotela sprejeti v službo. Zategadelj predlagam resolucijo: Vlada naj sprejme v svojo državno nolicijo vse tiste stražnike, ki jim ne more dati mestna občina tega posla.
Obč. svet. Liiteg se strinja z odsekovimi predlogi.
Pri glasovanju so se sprejeli odsekovi predlogi in dr. Trillerjeva resolucija soglasno.
Nato pride na dnevni red
sprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda za Ljubljano.
Poročevalec Višnikar je proti nameravani izpremembi in predlaga v imenu personalnega odseka, da se občinski svet izjavi proti spremembi § 7 obč. reda, ki ima za svoj glavni namen le izpremembo deželnozborskega volilnega reda in proti izpremembi 8 24 in § 48 občinskega volilnega reda, ker daje vnanjim volicem nepremeren vpliv nad ljubljanskimi.
Obč. svet. dr. Detela zagovarja izpremembo z velikopoteznimi izvajanji.
Obč. svet. dr. Ambrositsch pravi, da bo do glasovali Nemci proti izpremembi § 7 občinskega reda. Pri § 24 in § 48 ne bodo glasovali proti.
Obč. svet. Etbin Kristan: Najpametnejše bi bilo, da se vrne sedanji zakon deželnemu odboru, ki naj ga izdela, da bo res pravičen. Deželnozborske večine razlogi» so najtesneje spojeni s posledicami, ki jih namerava doseči z izpremembo. Naš občinski volilni red je skrajno krivičen, ker daje volilno pravico ljudem, ki delajo tu kupčije, proletarec pa mora delati tu tri leta, tisti proletarec, ki mora trdo delati in je često obsojen, da gre s trebuhom za kruhom. Človek pa, ki dela v Ljubljani kupčijo ima volilno pravico; a proletarec. ki tukaj trdo dela, je v istih okoliščinah nima; ali je to pravica? Dež. odbor ustvarja nove privilegije. Načelo enakosti vendar ni, da ima tisti večjo volilno pravico, ki ima več denarja in posestva. Vsakdo naj zastopa s svojim enim glasom svoje interese. Kar se tiče tajnost volitev: ako izpremene gospodje barvo volilnih kuvert, s tem bodo presneto malo storili za tajnost in zlasti za prvi razred ni nevarnost za tajnost. Pač pa je nevarnost za 2. in 3. volilni razred, kjer lahko podjetniki pritiskajo na delavce in uslužbence. Kuverte ne pomagajo prav nič, ako agitatorji spremljajo volilca prav do vrat volišča.
Dr. Zajc: Vse agitatorje zapreti!
Etb. Kristan: Ne vem, ako bi bili Vi v praksi zelo zadovoljni s tem! (Velikanski smeh.)
Kar se tiče § 48 bom glasoval za izpremembo, predlagano od deželnega odbora, ker semi zdi pravično, da se da mandat tisti stranki. ki seje s svojimi glasovi njemu najbolj približala. Stavi naslednje predloge:
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane naproša visoki deželni zbor:
Občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano naj se izpremeni:
V § 15 naj se v prvem odstavku za besedami »in ženskega spola« vrinejo besede: »ki stanujejo v Ljubljani in«
V § 18. (Imenik tretjega volilskega razreda) naj se črta točka 1. V točki 2. naj se namesto besed »vsaj že dve leti« — pravi »vsaj že eno leto«, V točki 3. naj se namesto besed »vsaj že tri leta« pravi »vsaj že eno leto«.
V § 36. Naj se za prvim odstavkom, t. j. po besedah »brez težave svojo volilno pravico izvršiti« doda sledeči odstavek: Na vsakem volišču se mora na prostoru, ki je rezerviran za komisijo, urediti z zagrinjalom ali drugimi primernimi pripravami ločen oddelek, kjer volilec vloži glasovnico v volilno kuverto, ne da bi ga mogel pri tem opravilu kdo opazovati.
V § 38. naj se v tretjem odstavku črtata besedi »treh občanov«, pa nadomestita z besedama »tolikih občanov«; na koncu tega. odstavka pa naj se dodajo besede »kolikor je volilnih predlogov, in sicer tako, da je vsaka stranka, ki je vložila volilni predlog, zastopana v komisiji«.
V § 42. naj se za drugim odstavkom vrine sledeči:	Predsednik komisije izroči vsakemu upravičenemu volilcu glasovnice vseh strank, ki so vložile volilne predloge; na to odstopi volilec v ločeni prostor, kjer položi glasovnico predloga, za katerega hoče glasovati, v volilno kuverto, jo zalepi in se vrne pred komisijo, kjer odda kuverto, kakor predpisujejo nadaljne določbe tega paragrafa. — 7. odstavek § 42. »Vsak volilec do... dotično izkaznico« naj se črta.
Zupan dr. Tavčar pravi, da odkaže predloge pravnemu odseku, ali pa naj jih stavi obč. svet. Kristan kot samostojne predloge.
Obč. svet. Kristan je za to, da se odkažejo predlogi pravnemu odseku.
Obč. svet. Reisner pravi z ozirom na izvajanja obč. svet. dr. Detela, da je ravno klerikalna stranka gledala pri izpremembi imenovanih zakonov na posledico, ki je politični uspel).
Obč. svet. dr. Zajc zagovarja izpremembo in izjavi, da glasujejo njegovi somišljeniki proti predlogu personalnega odseka.
Poročevalec Višnikar še enkrat zagovarja predloge personalnega odseka.
Nato se je glasovalo in so bili sprejeti predlogi personalnega odseka:	z	ozirom na
izpremembo § 7 občinskega reda z vsemi glasovi proti klerikalnimi; z ozirom na § 24 in § 48 občinskega volilnega reda z narodno naprednimi glasovi.
Obč. svet. Štefe želi, da bi se dala draginj-ska doklada delavstvu v klavnici, elekt. in plinarni, pa ga župan pouči, da se je to že zgodilo.
Obč, svet. Kos se pritožuje, da se poeašajo luči v Kolodvorski ulici	zjutraj, ko	je še	tema. Zupan	obljubi, da napravi red.
Konec javne seje ob 8. uri.
Sledi tajna seja.______________________
Ljubljana In Kranjsko.
— Kranjski deželni zbor ima sejo jutri, v petek, ob 11. dopoldne.
— Na včerajšnji seji deželnega zbora je
bil sprejet načrt o reorganizaciji pouka na kmetijski šoli na Grmu; deželne štipendije na tej šoli se	izpremene v	mesta za	gojence z
brezplačno	oskrbo in se	zviša njih	število	od
30 na 50. Potem je bil sprejet lovski zakon tako, kakor ga je predlagal upravni odsek, kljub ugovoru deželnega predsednika bar. Schwar-za. — Sprejel se je predlog, da se ustanovi mesto okrožnega zdravnika v Št. Petru. Potem je bila sprejeta izprememba zakona o varstvu ptic, s katero se dovoljuje loviti cipe. — Nadalje so bili sprejeti sledeči predlogi: »Deželnemu odboru se naroča, naj nemudoma poizve za mnenje hrvaške vlade glede zgradbe mostu v Gribljah, posebno z ozirom na primeren prispevek k zgradbi in naj po vsebini odgovora, ki ga prejme, ukrene, kaj je nadalje potrebno.« — Potem: »1. Deželnemu odboru se naroča, naj jeseni letošnjega leta ustanovi »Gospodarsko šolo«. 2. Deželnemu odboru se dovoli v ta namen kredita 3000 K«. — Nada-
lje: »1. C. kr. osrednja vlada se nujno naprosi, da za zgradbo kanalov v Galiciji, Šleziji. Češki Moravski in Nižje Avstriji dovoli deželi Kranjski primerno odškodnino. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi vodnogospodarski program za daljšo vrsto let in zahteva od c. kr. vlade stalne državne podpore. V ta program naj se sprejmejo tudi električne centrale na vodne sile.«
— Avtomobilna tekma 1912. Meseca junija, od 16. do 23. bo ena največjih avtomobilnih tekni v Evropi. Start vožnje je Dunaj in pelje tekmovalna črta črez Nižjeavstrijsko, Štajersko, Koroško. Kranjsko, Primorsko, Tirolsko in Solnograško. Dne 21. junija dospejo tekmovalci v Ljubljano, kjer jim kranjski avtomobilni klub pripravi skupno garažo in prenočišča. Na večer se vrši družabni sestanek z godbo. Letošnja nemška avtomobilna tekma izostane, vsled tega bo avstrijska avtomobilna tekma posebno od inozemcev številno zasedena. Največje francoske, angleške in nemške tvrdke pošljejo svoje vozove v boj. Dragocena častna darila so žc razpisana in je prvo darilo v vrednosti 10.000 K. poleg tega dobe zmagovalci zlate, srebrne medajle, srebrne in bronaste plaquete.
— Zimska dela v Gruberjevem kanalu. Vsled povodnji so morali prekiniti zimska dela v Gruberjevem kanalu in odpreti zatvornice ob Pru^ah. Osuševalna dela se sicer bližajo koncu, toda pojavljajo se nepričakovane ovire, da ne more akcija gladko naprej. Del Gruberjeve ceste se je pred par tedni vsedel in bo treba varnostne odredbe z ozirom na to cesto Baje nameravajo cesto temeljito regulirati. Pri jezu ob brambovski vojašnici se dela nadaljujejo.
— Konzumno društvo za Ljubljano to okolico v Ljubljani se je preselilo s svojo pi-samo iz Šelenburgove ulice 6, II. nadstr. v Sp. Šiško, Kolodvorska ul. 156 (v lastno hišo), kjer ima sedež šišenska prodajalna in kjer so društvena skladišča. Preuredba notranjega poslovanja ter neprestano večanje prometa sta namreč po-v ročila nujno potrebo, da se pisarna preseli v Šiško. — Društvo izkazuje od dne do dne večji promet.
— Slavčeva maškarada, ki bo prihodnjo nedeljo v hotelu »Union« v znamenju velikega pustnega korzo, bo tudi v dekorativnem oziru sovrstnica prejšnjih »Stavčevih« maškarad; spretnost »Stavčevih« dekoraterjev je zastavila tudi sedaj vse svoje sile in vsa velika dvorana spremenjena v velik mesten predpustni korzo, tako da bode celotna harmonija dekoracije in mask ter skupin najlepše vplivala na obiskovalce. Poleg že objavljenih skupin so se zopet prijavile štiri nove skupine, katerih tajnost pa moramo varovati, ker je glavni pogol presenečenje na maškaradi. Omenimo pa lahko, da bode poleg »Slovenske Filharmonije« sodelovalo zopet več domačih narodnih godb. Predprodaja vstopnic je v trgovini zlatarja, g-L. Černeta v Wolfovi ulici in v trafiki ge. Še-šarkove v Šelenburgovi ulici, maske dobe vstopnice le proti izkazu vabila. Vsi oni. kateri morda vabil pomotoma niso sprejeli, blagovolijo naj jih pri odboru zahtevati, sicer pa Je nemaskovanim vstop brez vabil ravno tako dovoljen in vsi so dobro došli.
Vabila na maškarado ljubljanskega »Soke; la«, ki se vrši pod devizo »Jaz Piereta —• Ti j Plerot« dne 20. svečana v vseh gorenjih pro-. štorih »Narodnega doma« so se danes razposlala. Vstopnice se dobivajo za nečlane (po 3 KI v trgovini Gričar in Mejač v Prešernovi ulici ter zvečer pri blagajni, za člane (po 2 K) pa le pr’ blagajni proti izkazilu. (Običajna globa letos odpade).	, .. „
— Poziv! Nekaterniki trosijo razne laži o konzumnem društvu za Ljubljeno in okolico. Na* čelstvo prosi vsakogar, ki sliši kakega obrekovalca, naj mu ga takoj naznani, da bo izročen roki pravice.
Dve nesreči eno popoldne. V Borovnici je včeraj popoldne ob treh povozil tovorni vlak Sletnega sina čuvaja Korena, ko sta se križala dva vlaka; prvemu se je ognil, drugi ga je Pa strl koj do mrtvega. Hčerko zidarja Žerjava Je pa sredi vasi povozil težko obložen voz ravno* ko je voznik bil za vozom in zaviral. Stariši. pazite na otroke!
— Topničarski oddelek v Vipavi. V Vipavo
je prestavljen oddelek topničarjev. Te dni so začeli voziti po vipavski železnici kanone in drug<? rubo topničarskega polka, vsled česar imajo vlaki izdatne zamude.
— Na Javornik. V nedeljo 18. t. m. p°' poldne bo na Javorniku shod konzumentov (/ gostilni pri Hkavcu), in s:cer začetek ob 3. Pridite vsi, ki se zanimate za organizacijo konzumentov.
— Oražem v kazenski preiskavi. Zoper Oražma na Splu je zaradi volilnih sleparij uvedena kazenska preiskava.
Idrija.
— Proračun mestne občine za leto 191* se je na vložene rekurze od strani deželnega odbora vrnil županstvu nazaj v premernbo nekaterih točk. Tudi povišanje doklad se je odklonilo. Nam je pač vse eno, kajti če ni dohodkov, ne more biti izdatkov. Naša občina ima edini vir dohodkov v dokladah. Ce teh ni. se mesto ne more razvijati, željam občanov t,e ustreči, in kaj pa še lahko Idrijo zadene, če postane pasiven rudniški erar. ki sedaj prispeva z dokladami občini letno nad 100.000 K. PoteiJ) gorje občanom posestnikom, ki bodo moral' kriti vse stroške z lastnimi dokladami. Pritožbe vlagati na račun bodočnosti je žalostna politika fanatičnih individuov v našem mestu.
In deželni odbor jim slepo sledi. Pritožniki so vedno eni in tisti in hočejo s silo terorizirat* 95% večino idrijskega občinstva. Smo za odpravo protipostavnih prestopkov, nikakor Pa ne za tak nezaslišan način škodljivega terorizma.
— Zanimiva razprava zaupnikov idrijskega delavstva in zastopnikov rudniškega erarja je bila v gradu v nedeljo dne 11. t. m. Erar sta zastopala gospoda rudn. svet. Pirnat in oskrbnik Kropač. Slo je za novi opravilnik prve >n druge kategorije. Na zahtevo delavskih zastopnikov se je vzelo na zapisnik, da opravilnima
V soboto VIK. velika mednarodna maškarada.
I. in II. delavstvo ne sprejme. Poviša se naj dosedanja normalna plača za 20% za vse rudniške delavce, po novem kakor po starem nor-tnalu ter daje vsem brezplačno žito in drva kot dosedaj. Kaj se namerava nadalje ukreniti, bomo še videli.
— Precejšnje število novih delavskih hiš obeta rudniški erar v doglednem času sezidati ob novi cesti pod sv. Antonom. Delavstvo le želi, da bi se to čimprej uresničilo.
— Naročnina za »Zarjo« se plačuje lahko tudi v pisarni »Občnega konsumnePa društva« vsak dan. To velja tudi za tiste, ki jim list dostavlja kolporter, če hočejo naročnino proti potrdilu plačati na tem mestu.
— Veliko predpustno zabavo priredi »Splošna mladinska zveza« na pustno nedeljo 18. t. m. v prostorih združenih organizacij pri Tončku. Vspored bo posebno zanimiv za mlade in stare. Katera gospodična ima največ častilcev, se bo ta dan na umeten način spoznalo, zato se ji pripravlja poseben dar, ki bo povzročil obilo zavidanja ostalih. Zato se vabijo vse, ki upajo na srečo. Začetek bo točno ob 4. popoldan. Na svidenje.
Štajersko
— Nezgoda premikača. V Gaberjah pri Celju je premikal v pondeljek delavec Konrad Kri stot vagone. Ob vagon, ki ga je porival Krištof, je 2adel drug vagon in sta odbijača obeh vozov Krištofu palec popolnoma zmečkala. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico
— Trbovlje. V nedeljo dne 11. t. m. so imele uaše tercialke v hlačah velik dan. Dopoldne po maši je bilo pred cerkvijo razglašeno, da bo popoldne javen shod v »Društvenem domu«, na katerem bo poročal dr. Benkovič. In res je prišel ta dolgočasni advokat od Belega vola iz Ceha na shodič; napovedano je bilo, da bo poroča!
0 svojem delovanju, bolje nedelovanju v državnem zboru. Neki slovenski časopis je svoj čas Pisal, da zahaja gospodin dr. Benkovič na Dunaju pogosto in prav rad v razne zabavne lokale; Potem je verjetno, da mu za parlamentarno delovanje ne preostaja bogve koliko časa. V takih okoliščinah je težko poročati o »delovanju«. Da bi pa ta primanjkljaj pokril, se je gospodin Benkovič podal na polje zabavljanja čez social-,le demokrate. Lahko konstatiram, da je mož navzlic svojemu doktorskemu predikatu velik duševni revček, ker drugače ne bi bil trdil da socialno demokratični poslanci ne vedo, kako bi se dala odpraviti draginja. Citatelji »Zarje« pa vedo, da naši sodrugi v državnem zboru niso Stavili samo en predlog, temveč celo vrsto Predlogov, ki so merili za tem, dase draginja odpravi, kar dokazuje, da naši sodrugi v državnem zboru pač dobro vedo, kaj je treba storiti Za odpravo draginje. Pozabil je povedati, da so Poleg drugih strank tudi njegova stranka, slovenski klerikalci, vsak korak socialnih demokratov preprečili steni, da so proti vsem dra-jPnjskim predlogom glasovali. Kdo pa je bil tisti, k' je zahteval in tudi dosegel, da se je zadnjič sklical državni zbor, in sicer samo zavoljo dračje, ali niso to bili socialni demokratje, he, gospodinj Benkovič? Z ozirom na pisavo omenjenega lista lahko smatramo, da je dr. Benkovič med draginjskimi razpravami v državnem zboru bodisi spal, ali pa da je med tem časom obiskoval razne dunajske lokale z damsko postrežbo, ali pa je na shodiču vedoma resnico pačil jfjadaljna Benkovičeva trditev, da imajo na
1 rancoskem socialni demokratje vlado v rokah. Pa je čisto navadna oslarija, in ker ima laž kratke noge, tudi Benkovič ne bo s takimi lažmi da-'„eč prišel. Prav milo je javkal in se pritoževal
»Zarjo« in »Rudarja«, zlasti poslednji mu leži v želodcu, ker je brezobzirno razkril in obsodil lumparijo, ki jo je hotel Benkovič po nalogu rudniških mogotcev izvesti s svojim famoznim Predlogom, naj se izvoli za rudarske zadeve poseben montanski odsek. Tudi v nedeljo je kvaril, da bi bili v tak odsek izvoljeni strokovnjaki; rudi mi vemo to, vemo pa tudi, da bi bili v takem Slučaju izvoljeni ljudje ki jih žele rudniški mag-|lavb, da pa od takega odseka, v katerem bi odločevali najhujši nasprotniki rudarjev, za rudarje ni pričakovati nič dobrega, to ve tudi Benko-y>c. Ce se upa v pričo strahovite blamaže, ki Jn ie s svojim montanskim odsekom v državnem zboru doživel, krošnjariti še okolo, tedaj je to Precejšnja brezobzirnost. Boli ga, da je moral svoj predlog, ki je bil vroča želja rudniških •nagnatov, pod hudimi udarci socialnih demokratov umakniti. Umaknitev tega predloga pa Je bda že sama na sebi dokaz, da bi znalo vres-nicenje takega predloga postati za rudarje uso-depolno, in to je inoral dr. Benkovič sam pri-P°znati in za to ga je umaknil, dasi se je hotel k njim trboveljski premogokopni družbi prikupiti. Preprost rudar mu je zaklical, naj gre “Rudarja« tožit, če je pisal o njem neresnico, Benkovič pa je ta medklic popolnoma nrezrl, £ar ie naravno, kajti gospod poslanec od Belemu vola si bo gotovo stvar premislil, preden p Pojde pred sodišče blamirat. Rezultat shoda *.e bil ta, da so preudarni rudarji izprevideli, da r- Benkovičevo parlamentarno delo obstaja iz Puhlih fraz, ki jih stresa po raznih zakotnih sho-
Po dovršeni Benkovičevi mevžariji je še veki kaplan stresal svojo jezo nad tem, da pi-eta »Zarja« in »Rudar« resnico. Druge nesreče
1 bil£v
, —- Rop. Pred celjskim porotnim sodiščem iz tl zag0.yarial 12. t. m. fant Ivan Plementaš
•	Radovljice zaradi ropa. Dne 14. novembra T. *ga 'eta ie šel C)31etni penzionist Štefan . Urnsek opolnoči iz Radovljice proti Slatini. V J"Sni rc>ki ie nesel potno torbico, v levi zavoj.
aenkrat ga je napadel Ivan Plementaš m ga Kr« iS s*'° v Brt>et, da se je takoj zgrudil. nat0 ie Plementaš še enkrat sunil in iu zapretil: »Revolver imam! Ako ne daš de-arja te ustrelim!« Po kratkem prerekanju je opet zapretil: »Dati mi moraš denar, sicer si d? j111mrtev; ali te ustrelim ali pa zabo-eni.« Ta pretnja je navdala Turnška s strahom
zategadelj se je skušal na lep način iznebiti ^urnega napadalca. Povabil ga je v bližnjo in.no 'n mu obljubil, da vse plača, kar sne s Spiie. Ali Plementaš se ni dal pregovoriti in
Ponovil svojo pretnjo, obenem je sunil Turn-
ška v cestni jarek. Nato si je prisvojil Turn-škovo torbico in zavoj, ki ju je bil pustil Turnšek na cesti. S plenom je izginil v noč, ker mu je bil Turnšek zagotovil, da nima denarja. Celjska porota je obsodila mladega roparja na osemmesečno ječo.	:
— Atentat z revolverjem. Iz Dobrne pr Celju se nam poroča: V nedeljo dopoldne sta šla k maši posestniška sinova Franc Pohajač in neki Jovan. Bila sta si že delj časa sovražna. Jovan je sumljivo začel stopati proti Pohajaču, ko sta šla skozi gozd. Pohajač se mu je začel umikati proti neki bukvi, na katero se je naslonil. Ko mu je Jovan prišel že čisto blizu, mu je Pohajač dvakrat ustrelil pod noge, ne da bi ga zadel. Nato je Jovan zbežal. Pohajač pa je tekel za njim ter oddal proti njemu še štiri strele. Zadel ga je v nogo, in Jovan se je zgrudil na tla. Pohajač pa se je zvrnil na njega in ga z revolverjem še nekaj časa tolkel po glavi, tako da je slednji zadobil precejšne poškodbe. Pohajača so orožniki aretirali in ga pripeljali k okrožni sod-mji v Celje.
— Brezvesten podjetnik. Blizu Nove Štifte pri Ptuju ima svoje domovanje posestnik Andrej Lesar, ki je jako varčen mož in zategadelj in poveril gradnje svojega studenca izučenemu graditelju. ampak se ga je lotil sam z dninarjem Lavrencijem Topinškom. Dvigalo je bilo zanikamo, namesto čebra je uporabljal zaboj. Ko je Topinšek lani 22 decembra delal v rovu studenca, se je zlomil na dvigalu vzvod in zaboj s kamenjem je padel Topinšku na glavo, da je bil takoj mrtev. Lesarjeva žena Neža si je ob tej nezgodi zlomila dvoje reber. Mariborsko sodišče je obsodilo Lesarja, vsled prestopkv proti varnosti življenja na šest tednov strogega zapora.
— Železniška tatova. Na železniški progi med Brežicami in Zidanim mostom so že često opazili, da dva moža zdaj na tej zdaj na drugi postaji vstopita v vlak, a ju potem pri reviziji voznih listkov niso več videli. Čudno je bilo, da so vsakokrat poročali o železniških tatvinah, kadarkoli sta vstopila dotična dva neznanca v vagone. Dne 7. t. m. sta neznanca zopet vstopila v Brežicah, pa ju potem železniški uslužbenci vno-v č niso našli v vozovih. Po telefonskem naročilu so nato v Reichenburgu na postaji vozove temeljito preiskali in našli sumljiva potnika na stranišču. Oddali so ju orožnikom. Dejala sta, da sta Jos p Jurjavec in Franc Blažič, doma na Kranjskem. Na omenjeni način sta izvršila precej tatvin.
■n-m;;»m.- •	i n	i	■■■—	  ■—
Goriško.
— Politično vreme. Na Goriškem se pojavlja nekaj novega. Napovedujejo se izpremembe v političnem življenju. Sveže sile se pripravljajo za nastop na politično poprišče. Dopisi švigajo sem in tja. Sestanki se vršijo na katerih se kujejo načrti. Die Zeit geht sdnvanger — kaj se ho neki rodilo? „Soča“ nekaj sluti, čuti, morda celo že ve. Toda članki so vedno bolj mistični, ki jih o ti stvari prinaša. Komu vse veljajo tisti vabeči glasovi? Koncentrirali bi radi — koga pač? Na kakšni podlagi naj se ta koncentracija izvede? Do kakšnega cilja naj vodi? In po kakšnih potih?.., Na vsa ta vprašanja pričakujemo in menda tudi dobimo kmalu pojasnilo. Takrat bo nasičena naša radovednost, ki bi želela poznati osebe, ki bodo vse to inscenirale, in efekt, ki ga bodo napravile ... Zanimivo in novo je tudi, da vse to ne velja morda le za liberalno stianko, ampak ravno tako za klerikalno. Ali se čuiijo povsod opešane in slabe? In zakaj so baš sedaj uvideli potrebo združenja in skupnega delovanja? Ali je mar v deželnem zboru zapihal kak nov veter — namreč od Trsta gor?
— Ponesrečen shod jugoslovanskih železničarjev v Gorici. V Gorici je sklicala 11. t. rn. Zveza jugoslovanskih želzničarjev javen shod v gostilno »Alla bella veduta« blizu južnega kolodvora. Obljubljen je bil za govornika Johann Škrjanc, prišel je pa — Jaklič iz Trsta. Socialistična večina je na tem javnem shodu zahtevala, naj se voli predsed., da se bo shod mogel vršiti postavno. Jaklič je povedal, da se na shodih Zveze nikoli ne voli predsedništvo; zato ga tudi danes ne pusti voliti. Potem se je o-mehčal, da bi smeli voliti le železničarji, in hotel, naj se vsi železničarji z legitimacijo izkažejo. Imel jo je pa samo on, ker se je pripeljal iz 'Prsta. Ker je večina vstrajala pri svoji zahtevi, da se predsedništvo izvoli, Jaklič pa pri nasprotni, se je začelo prerekanje, tekom katerega je Jaklič slišal marsikatero pravično. Mož je povedal, da se z Mandičem nimata nič kaj rada in da ne jadra sedaj nič več v potopljeni barki N. D. O., da je na svojo štacuno obesil novo firmo »Z. J. Z.« (Oh koliko firm je že viselo na tej štacuni!) Bahal se je, da k spovedi ne hodi in k maši tudi ne, klical je pa na pomoč Boga in hudiča. Pred okrožno sodnijo goriško je kazal velik strgh. Prav dobro mu je zasolil neki sodrug iz Štandreža. Jaklič je povdarjal, da smatra sodruga Pittonija za poštenjaka. Nato ga vpraša štandreški sodrug; »Pittoni je poštenjak, njegovo delo je pošteno; a Vi hodite njegovo delo razdirat: kaj ste pa potem Vi?!« Jaklič je na to s svojim molkom povedal, kaj je. Dasi je socialistična večina izjavila, da ne bo kratila svobode besede pod svojim predsedstvom, Jaklič vendarle ni hotel, da bi se shod vršil po postavi, ampak ga je raje dal zaključiti po eno in pol urnem prerekanju. Ko je odhajal, so mu sodrugi priredili ovacijo: »Živio Jaklič!« In on se je očitno ginjen zahvaljeval... Mi smo mu bili hvaležni, ker nam je poskrbel v obilni meri za smeh in zabayo sedaj v predpustnem času...
— Porotne razprave na Goriškem. Porotne razprave bodo odslej štirikrat na leto; letos prične prvo porotno zasedanje 26 marca, drugo 24. junija, tretje 30. septembra in četrto 9. decembra.
—- Še več vojaščine. Goriška dežela izgleda že sedaj kakor velika kasarna. Sedaj pride še 19. pehotni polk z Dunaja na Goriško. Po en bataljon pride v Sežano, Tolmin in v Kobarid.
-— Gibanje prebivalstva v Gorici V lanskem letu je bilo sklenjenih v Gorici 186 porok. Rojenih je bilo 724 otrok, med njimi mrtvorojenih 51. Umrlo je 830 oseb, od teh 241 tujcev.
— Izza poloma „Banca popolare*. Bivši ravnatelj .Banca popolare", Izidor Colle, je odsedel svojo kazen in je bil v pondeljek izpuščen
iz ječe. V preiskovalni zapor je bil priveden 8. aprila 1910. Pred poroto je bil obsojen na štiri mesece ječe, a mu je najvišje sodišče zvišalo kazen na 6 mesecev. Zdaj je imel za ureditev svojih zadev 48 ur odloga; na to mora takoj čez mejo.
— Samomor pred poroko. V soboto se je imel v Ogleju poročiti neki Andriani. Ob uri, ko je imel priti po nevesto, je šel na most „Ponte delle Vergini" čez reko ter se vrgel v vodo in utonil. Predno je to storil, je pisal pismo, v katerem je navedel vzroke za svoj korak. Nevesta je v blagoslovljenem stanju.
— Vohanje za vohuni. Reševalci države radi rešujejo dižavo pred nevarnimi vohuni, vsled česar mnogoštevilni vohunski procesi niso drugega kot dolga veriga patriotičnih blamaž. Pred pol letom je bil aretiran bivši oficir, Viljem Schvvarz, osumljen vohunstva v prilog sosednji državi. Ta sum se je izkazal kot neutemeljen, pač pa je aretirani Schwarz prišel pred sodnijo zaradi goljufije, s katero je kot akviziter oško doval zavarovalno družbo „Dunav“. Nadalje pa je bil obtožen tudi razžaljenja časti napram nekemu majorju, poročniku in četovodju od planincev. Sodišče mu je prisodilo petmesečno ječo, poostreno z dvema postoma.
-— Kaj je z rekurzom? Iz zPodgore nam pišejo: Meseca junija lanskega leta je več podgorskih davkoplačevalcev vložilo rekurz na deželni odbor proti nekemu sklepu podgorskega občinskega starešinstva. Dasi je poteklo od tistega časa že osem mesecev, ni še do sedaj ni-kake rešitve. Ne dvomimo sicer, o »delovanju« sl. deželnega odbora, ampak osem mesecev ie tudi lepa doba in nam se zdi, da se v tako dolgem času da marsikaj napraviti. In ker vemo, da rekurz ne dela gospodom bogve kakšnih preglavic, mislimo, da bi bil že čas — rešitve. Upamo tudi, da slavno delovanje deželn^""' zbora ne ovira rešitve, ker bi moral biti rekurz že zdavnaj rešen. Dajte, povejte nam gospodje od dež odbora, kaj in kako mislite o sklepih našega slavnega starešinstva!
— Iz Nabrežine. Dne 4. t. m. je priredil dramatični odsek novoustanovljenega društva »Vzajemnost« veseloigro v treh dejanjih »O-genj in igrača«. Dasi je bilo jako neugodno vreme, se je udeležilo veselice mnogo ljudstva in je igra vsem ugajala. — V imenu odseka se je navzočemu občinstvu zahvalil za mnogoštevilno udeležbo sodrug Hladnik. Ob 8. zvečer se je pričel ples in prosta zabava.
— Plesni venček v Nabrežini. Dne 17. t. m. ob 8. zvečer, kakor običajno vsako leto, priredi »Zveza kamnosekov« v dvorani gosp. Grudna plesni venček s šaljivo pošto. Vse sodruge, četudi ne dobe vabila, prosimo, da se zanesljivo udeleže tega plesa, ker je čisti dobiček namenjen tiskovnemu skladu »Zarje« in v kulturne namene.
Trsi.
— Politični odbor jugoslov. socialno dein. stranke ima v petek 16. t. m. ob 8. zvečer važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Vsem sodrugom, ki so že poravnali strankin prispevek za leto 1911, naznanja politični odbor, da so izkaznice za leto 1912 vse pripravljene in jih sodrugi lahko dobe vsak večer od pol 8. do 9. zvečer v »Delavskem domu", kjer morajo obenem plačati tudi letošnje prispevke
— Vsakoletni socialistični ples bo v soboto 17 t. m. v gledališču „Politeama Roseti", ki bo tudi letos lepo okrašeno in čarobno razsvetljeno. Odličen orkester bo sviral najlepše plesne komade. O polnoči ples nageljčkov in veliko izne-nadenje. Da bo tudi ta letošnja naša prireditev najlepše uspela, ni nobenega dvoma. Lože so že vse razprodane. Čisti dobiček je namenjen novemu ^Delavskemu domu".
— Tržaška skupina zveze trgovskih uradnikov in uslužbencev ima v petek 16. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Tersicore ul. Chiozza 5, I. nadst. svoj IV. redni občni zbor. Člani so naprošeni, da se ga udeleže polnoštevilno.
— Circolo Corale fra Lavoratorl. To pev sko društvo ital. sodrugov priredi v nedeljo 18. t m. v »Delavskem domu" pustno veselico z bogatim pevskim in zabavnim sporedom. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 60 vin.
— Tržaška .Edinost" je bila od nekdaj tako modra, da čuje travo rasti. Včeraj vam dokazuje, da je le tretjina ali četrtina socialno demokratičnih glasov v Avstriji in na Nemškem socialistična. In veste kako je prišla do tega sklepa? Pravi, da jih je v stranko vpisanih le toliko, glasov pa je bilo toliko. Tisti, ki da niso v stranko vpisani, da niso socialistični glasovi. Skoro da bi imela .Edinost" prav. Samo to je, da .Edinost" še ne ve, da politično organizirani delavci so le najboljši, najzavednejši. Da bi bilo pametno, ako bi se vsak organiziral tudi politično, o tem ni dvoma. Ampak če je tako, čigavi so glasovi, ki jih dobe kandidatje političnega društva .Edinost"? Narodni ne, zakaj to narodno politično društvo ima šele komaj 200 članov.
— Odnesena zimska suknja. V kavarni Minerva na Acquedottu je pretečeni teden odnesel nekdo dobro zimsko suknjo, v kateri se je nahajal izvod .Zarje". Dotičnik je znan in je zato uljudno vabljen, da prinese vzeto suknjo zopet v kavarno Minerva, ker se bo drugače proti njemu postopalo na drug način.
— Nespodobna narodnjaška reklama. Opažamo že delj časa, da se v Edinosti pojavljajo kilometrski članki pod naslovom »Izpred sodišča«. V teh člankih sicer stvarno ni nič takega, kar bi moglo količkaj interesirati čitate-lja, pa bodisi, da ta čitatelj ne čita prav nič drugega kakor samo »Edinost«. Ti spisi navadno pripovedujejo o dogodkih, ki se obravnavajo pred okrajnim ali deželnim sodiščem tržaškim. Ti dogodki so sami na sebi popolnoma brez pomena za širšo javnost; pomen imajo kvečjemu le za tiste osebe, ki so pri njih aktivno ali pasivno udeležene. In to zanje gotovo ni prijetno! Kaj briga t. zv. javnost, če je ta ali oni padel v nesrečo, da je moral pred kazenskega sodnika? Vsak bi najraje s takimi aferami doma ostal. Toda drugačen je motiv, zakaj da se te notice tako pravilno objavljajo v »Edinosti«! V vsaki teh objav stoji vestno zabeleženo, da je bil za-
govornik ali g. dr. Rybar ali pa g. dr. Mandič. Znano je, da v takih malenkostnih slučajih, kakor o njih poroča »Edinost«, zagovornikova sposobnost pride do neznatne veljave. Ako je sodnik vsaj toliko zmožen, da zna podpisati svoje ime, ve sam, kaj in kako naj sodi. Navadno je čisto vseeno, ali zagovornik kaj predlaga ali ne. Toda »Edinost« poroča vselej, kakor da je bil zagovornik dr. Mandič ali dr Rybar tisti, ki je vodil obravnavo in sodbo napravil. Kaj takega ne bi smelo biti že iz ozirov na sodnika, ki vendar ne more biti tak idiot, da bi bili zanj
v	resnici merodajni le predlogi in razlogi teh dičnih zagovornikov. Pa to naj opravi tisti sodnik sam s tema gospodoma! Nas zanima stvar le v toliko, da je odvetniška zbornica na Dunaju že davno izrekla, da se ne strinja s častjo odvetnika, če tako skrbi za reklamo svoje pisarne, kakor n. pr. skrbi »Edinost« za reklamo pisarn gg. Mandiča in Rybara. Ker tadva gospoda sama ne čutita nehonetnosti tega početja, srno jima morali ini to povedati. Narodni dogodki ti zagovori niso; zato bosta prepovedala Edinosti nadaljevanje te nespodobne reklame! Če ni plačana, tem ložje! Kako pa, da Gorju -povega slučaja ni »Edinost« obelodanila?
»Veliki slovanski ples« prirede Češka Beseda, Dalmatinski Skup, Slovanska Čitalnica in Hrvaško društvo »Strossmayer« v Trstu dne 24. februarja 1912. v vseh prostorih »Narodnega Doma« v Trstu.______________________
Vestnik organizacij.
Trbovlje. Sodrugi pevci, pozor! Redna vaja pevskega zbora bo v nedeljo dne 18. februarja t. 1, topot ob 9. dopoldne.
Trbovlje. V četrtek dne 22. februarja 1912 bo v .Delavskem domu' važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje.
Umetnost in književnost.
—	Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v četrtek, velika lirska opera .Rusalka" (za nepar-abonente) — V soboto prvič na našem odru francoska burleska .Milijon", spisala Geor-ges Berr in Marceli Guillemand Ta velezabavna burleska itna jako napeto dejanje ter_ se godi dandanes v Parizu v policijskih in apaških krogih. Glavne osebe so pa umetniki. — V nedeljo popoldne ljudska igra „Dlvjl lovec" F. S Finžgarja. Predstava se vrši za lože par izven abo-nementa ter pri zelo znižanih cenah.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek dne 15. februarja 1912 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
ZADNJE VESTI
AEHRENTHALOVA BOLEZEN.
Dunaj, 14. februarja. Grof Aehrenthal se danes počuti sicer boljše, ali njegovo stanje je še vedno nevarno. Opoldne so izdali zdravniki naslednji biljeten: »Delovanje ledic skoraj popolnoma ponehalo. V nogah se nabira voda; srce utriplje silno slabotno«.
SLUŽBENA PRAGMATIKA URADNIKOV.
Nova pogajanja z vlado.
Dunaj, 15. febr. Odsek za drž. uslužbence je s 16 proti 14 glasovi sprejel Breiterjev predlog, da se izvoli poseben odbor, ki naj se še enkrat pogaja z vlado glede na preporne točke. Takisto je bil sprejet predlog posl. Kaline, da se odsekovo poročilo razdeli že na prvi seji poslanske zbornice in da se službena pragmatika postavi kot ena prvih točk na dnevni red.
NOV STATUT DRŽ. FONDA ZA STANOVANJSKO OSKRBO.
Dunaj, 14. febr. Drž. zakonik priobčuje no-
vi	statut drž fonda za stanovanjsko oskrbo.
KONTROLA NAD NIŽJEAVSTRIJSK1M DEŽELNIM ODBOROM.
Dunaj. 14. febr. V deželnem zboru je v razpravi zakonski načrt posl. Naglerja o ustanovitvi posebnega kontrolnega organa, obstoječega iz devetih deželnih poslancev, ki bo nadziral finančno poslovanje deželnega odbora, ki bo pregledal vse odredbe dež. odbora in jih po potrebi lahko tudi sistiral. Klerikalna gospoda sama sebi nič več ne zaupa.
HRUPNA OBSTRUKCIJA V GALIŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Odgoditev.
Lvov, 14. febr. Vzlic hrupni obstrukciji ru-sinskih deželnih poslancev je bil sprejet računski provizorij in ostale točke dnevnega reda, nakar je namestnik naznanil odgoditev deželnega zbora. Vlada ga namerava sklicati še letos, da reši volilno reformo in proračun.
ZVIŠANJE DEŽ.DOKLAD NAMORAVSKEM.
Socialno demokratična obstrukcija.
Brno, 14. febr. Proti nameravanemu zvišanju deželnih doklad, ki ga predlaga finančni odsek, je imel soc. dem. Hybeš skoro 6 uren obstrukcijski govor, nakar je bila seja zaključena.
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE V NEMŠKEM DRŽ. ZBORU.
Odstop narodno-liberalnega podpredsednika.
Berlin, 14. febr. Na današnji seji drž. zbora je prečital podpredsednik Scheidčmann pismo drugega podpredsednika Paascheja, v kterem naznanja, da odlaga svoje mesto v državnozborskem predsedstvu.
Nato preide zbornica k
volitvi predsednika
in drugega podpredsednika. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 374 glasovnic. Od teh je bilo 173 praznih, 193 pa se jih je glasilo na svobodomisleca Kaempfa, osem pa je bilo razcepljenih.
Po izvolitvi je Kaempf izjavil, da smatra za svojo dolžnost, da sprejme izvolitev
Pri
volitvi podpredsednika
je bilo oddanih 371 glasovnic. 165 je bilo praznih, 195 se jih je glasilo na naprednjaka Doveja,
12 je bilo razcepljenih. Dove je izvolitev sprejel.
SRBSKA SKUPŠČINA RAZPUŠČENA.
Nove volitve 14. aprila.
Belgrad, 15. februarja. Na včerajšnji seji skupščine je prebral ministrski predsednik Milovanovič kraljev ukaz, ki razpušča skupščino. Nove volitve so razpisane na dan 14. aprila, novoizvoljena skupščina se snide 1. maja na izredno zasedanje. Pri prečitanju ukaza so se stari radikalci dvignili in zaklicali živijo, nacionalisti in naprednjaki pa so med prečitanjem ves čas sedeli.
OTVORITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
Prestolni govor.
London, 15. februarja. Kralj Juri je s prestolnim nagovorom otvoril parlamentarno zasedanje. V govoru omenja, da je razmerje Britanije do ostalih držav prijateljsko in da je angleška vlada vsak hip pripravljena za posredovanje med Italijo in Turčijo. Dalje se dotika lio-matij v Perziji in na Kitajskem. Glede na konflikte delodajalcev in delavcev izraža upanje, da se uveljavi na obeh straneh preudarnost. Prestolni govor napoveduje nekaj novih zakonov: o upravni reformi na Irskem, o ločitvi cerkve v VValesu, o volilni reformi, o angleškem državljanstvu in o nekaterih socialnih reformah.
PREGANJANJE AMERIKANSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
New-York, 15. februarja. Zaper predsednika mednarodne zveze železarjev, Ryana, je izšlo zaporno povelje. Napovedujejo se še druge aretacije .
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Povratek Caneve.
Rim. 15. feb<\ »Tribuna* poroča, da se vrne general Caneva danes v Tripolis. V vojnem ministrstvu ima vsak dan konference.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 14. febr. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da pošlje velevlastim okrožnico, kjer izjavlja, da bo porta vsled vedno intenzivnejše italijanske pomorske akcije na Rdečem morju in vsled sklepa Italije, da razširi pomorsko akcijo na arhipel, dala izgnati brez izjeme vse Italijane na Turškem in da odklanja slehrno odgovornost za posledice.
NEMIRNA PERZIJA.
Boj med Perzijci in Rusi.
Peterburg, 15. februarja. Iz Baku poročajo, da so se pri Ardebilu krvavo spopadli ruski mejni vojaki s perzijskimi. Na obeh straneh je padlo več mož.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Po ameriškem zgledu.
London, 15. febr. Iz Pekinga poročajo: Republikanska vlada se uredi po ameriškem zgledu. Predsednika, podpredsednika in ministrskega predsednika voli kongres. Ministrski predsednik sestavi kabinet, ki ga mora predložiti kongresu v potrditev. Republika uvede popolno versko svobodo in splošno brambno dolžnost.
Reakcionarji rujejo.
Frankobrod ob Meni, 15. februarja. Iz Pekinga poročajo: Princa Tajtze in Kungu agitirata iz Mukdena za protirevolucijo.
Juanšikaj.
Peking, 15. febr. V manifestu prevzema Juanšikaj naslov pooblaščenega organizatorja republike in ukazuje vsem uradnikom, da izvršujejo uradno dolžnost in skrbe za red. Kitajsko časopisje je prineslo cesarske edikte v rdečem tisku. Listi povdarjajo hitrico prevrata in majhno število človeških žrtev.
Odgovorni urednik Pran B a r 11.
ladaja in salaga »aložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Listnica uredništva.
Dopisnik is Nabrežine: Omenjenega dopisa uredništvo ni prejelo.
Sprejme se takoj dobra izurjena
prodajalka
Povprašati je v pisarni »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico*', v Spodnji Šiški štev. 56.
Narodna kavarna**.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost. ____________FRAN	KRAPEŠ, Kavarnar
Hotel Tratnik
..Zlata kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
I
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori In povsem na novo urejeni velik senčnat vrt. ::
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . 4 v Gorici. * 4
M. Zor, Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kocestjontran pokončevslec podgan, miši in mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl i nce, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dijetetlčno sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Naznanilo.
„Konzumno društvo awi Ljubljano in okolico**, vpisana zadruga z omejeno zavezo se jo preselila g gvojo društveno pisarno
" v lastno hišo = = ;
v Spodnjo Šiško, Kolodvorska cesta 56.
Pisma za društvo je pa naslavljati kot doslej na Ljubljano, poštni predal št. 13. Uradne ure v pisarni so: od 9—12 dopoldne in od pol 3 do pol 7 ure zvečer
Načelstvo.
DELAVSKE ZADRUGE
za
Trst, Istro in Furlanijo.
Pristopite
Deteti! zaii« n Trst, Istra ii Forliji.
* «
Evo vam dosedanje vspehe naših delavskih zadrug:
X3a.Z25xcd.aj a.
208.001 05 148.45019 201.20658 366.48297 615.50812 873.392-40 1,050.82918 569.395-38
I. zadružna doba 1903-1905 (19 mesecev)............
II.	»	„	1905-1906	......................
III.	„	„	1906-1907	.....................
IV.	.	„	1907-1908	.....................
V.	„	„	1908-1909	......................
VI.	*	,	1909-1910	................
VIL	,	„	1910-1911......................
Vlil-	„	„	prvih šest mesecev	(do	31.	dec.	1911	.
Dosedaj	so toraj	naše zadruge razprodale	blaga	za	.	.	. K 4,033.265 87
Do 31. decembra 1911 so razdelile naše zadruge K 25.505*11 podpor bolnim članom In vdovam pa sirotam članov.
Dividend so plačale 56.000 kron.
Dne 31. dec. 1911 so imele 5045 članov.
Zakaj so naše Delavske zadruge postale velike in močne? Zato ker ne prodajajo na upanje marveč le proti štetemu de* ilarju.
Kredit je nesreča družin in smrt zadrug.
Mesto prodaje na upanje, dajejo naše Delavske zadruge članom, ki so več kot dva tedna bolni, do 12 tednov blago brezplačno in sicer za sedaj največ za 84 kron blaga.
Vdove in sirote članov dobe v podporo za 18 tednov blaga in sicer največ 126 kron.
Ker se v Delavskih zadrugah veliko razproda, imajo elani lahko vedno najsvežejše blago, ki je po večini ceneje kot drugje zategadelj, ker nakupujejo zadruge blago v velikih zalogah.
UlkJer ne morete narediti boljših nakupov kot v Pelavsklh zadrugah*
Naše Delavske zadruge imajo 14 skladišč, 9 v Trstu in sicer:
I. v	ulici	dellTstria	10
II. „	„	Belvedere	34
III. „	„	del Salice	4
IV. »	„	dell’Acquedotto	67
VI. »	„	Conti 26
1 v Gorici, 1 v Tržiču, 1 v Miljah, 1 v Izoli, 1 v Pulju
Vlil. v	ulici	Girolamo Muzio 6
X. „	„	San Marco 17
XII. „	„	Pozzo Bianco 5
XIII. „	„	Aldo Manuzio 10.
Glavno skladišče je V ulici S. Francesco d’Assisi štev. 21 in 23., Zadružna peč, v ulici S. Marco štev. 17.
Naše Delavske zadruge prodajajo samo svojim članom.
Delavskim zadrugam pristopi lahko vsak v katerem si bodi omenjenih skladišč. Dovolj je, ako podpiše en sam delež po 20 kron, ki ga plača lahko takoj ali pa v obrokih po 20 vinarjev. — član si pridobi vse pravice takoj, ko plača prvo krono in 20 vinarjev za knjižico.
Slovenski člani imajo v jezikovnem oziru enake udobnosti kot italijanski* V slovenskem jeziku imajo tudi pravila, poslovnike, knjižice in bilanco. V vseh skladiščih se govori tudi slovenski.
Delavci 1 Pridružite se naši veliki zadružni družini. — Tako bodete koristili svojim družinam in razvoju zadružništva.
V Trstu, januarja 1912.
VODSTVO.
OPOMBA! Ako želite spoznati natančnejše poslovanje »EI.AVNK.lH ZADBCG, poskrbite si poročilo o sad nji zadružni dobi In pravila, bi Jih dobite brezplačno v katerem si bodi našem skladišča.
Sloveče detektivske povesti
Sherlock Holimesove
Dobivajo se V žaloini knjigarni Ig. pl. Kieinma(yr & Fed. Bamberg v Ljubljani kakor tudi v vseh
drugih kr\jigarnah.