Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
1 fld., za en mesec 1 gld. 10 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 13 gld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */m6. uri popoludne.
162.
V Ljubljani, v torek 1K. julija 1893.
Imetnik XXI.
Vojaška predloga je zmagala.
Po dolgem ugibanju se je odločila stvar. V soboto se je vojaška predloga vsprejela tudi v tretjem branju. Da je vsprejeta, pripomogli so Poljaki. Da so oni drugače glasovali, pa bi bila predloga padla. Kakor se govori, Poljaki dolgo niso bili je-dini za predlogo. Veliko truda je imel posebno Kn-scielski, da je pregovoril svoje tovariše, da so glasovali za-njo.
Ko je dr. Jadszewski izjavil, da so Poljaki je-dini v tej stvari, mej Poljaki še nikakor ni bilo do-gnano, kako da bodo glasovali. Jedini so bili le v tej stvari, da se predloga kar ne odkloni, temveč da se o njej razpravlja. Tudi do poslednjega tre-notka ni bilo nobenega govora o kaki taki izjavi. Šest poslancev niti o tem nič vedelo ni, ker jih ni bilo pri dotičnih posvetovanjih. Ti poslanci so bili celo zagotovljeni, da bode jeden poljskih poslancev v imenu Poljakov izjavil, da Poljaki glasujejo za predlogo le z gotovimi pogoji. Poslancu Koscielskemu pa to ni ugajalo in je z vsemi silami delal, da poslanci poljski glasujejo za vladno predlogo.
Potem so se začela neka pogajanja z vlado. Ali prav za prav le Poljaki so se vsiljevali za pogajanja, vlada pa za to menda ni posebno marala. Grof Caprivi je sicer vsprejel poljsko deputacijo iu se ž njo jako prijazno razgovarjal. Izrekel je nado, da Poljaki glasujejo za vladno predlogo in splošno tudi govoril, da bode vlada poljsko naklonjenost tnala ceniti, ali nikakor se ni dal do tega pripraviti, da bi sploh kaj gotovega obljubil. Da, še več, še nekako ločil je vojaško predlogo od drugih vprašanj, kajti tukaj gre za patrijotično stvar, katere ne gre spravljati v kakeršnokoli zvezo z drugimi vprašanji. ,
Deputacija pač ni odnesla najboljšega vtisa od državnega kancelarja. Bilo je celo dvomljivo, če Poljaki glasujejo za vojaško predlogo ali pa ne. Ali
prišel je na-nje neki vpliv od druge straai, pa seveda brez vsake posebne obljube, in temu vplivu so se udali in vojaško predlogo rešili.
Mnogo upanja pač ni, da bi taka poljska politika imela ugodne posledice. Ce v tako težavnem položaju ni hotela vlada ničesa Poljakom obljubiti, potem je pač jasno, da posebnega ozira za svojo narodnost nimajo pričakovati.
Priznati se mora, da je sprejetje vojaške predloge nekak udarec za katoliško stranko. Pokazalo se je namreč, da vlada dobi večino tudi brez katoliškega centra. Zatorej posebno liberalci mislijo, da se bode vlada odslej manj ozirala na katolike. Položaj je težaven, ali obupen pa za katoliško stranko vendar še ui. Če le ostane tako jedina, kakor je bila doslej, bode vlada morala še vedno računati ž njo. Pomisliti je treba, da še ni nikakor določeno, kako naj se pokrijejo troški za zvekšanje vojske. Vojaki so sicer dovoljeni, ali sedaj je treba skrbeti za njih opravo in vzdrževanje.
Treba bode novih davkov, ali baš tukaj bode največja težava. Stranke, ki so glasovale za vojaško predlogo, niso jedine, kako da naj se ta svota pokrije. Ko bode šlo za pokritje, tedaj bode vlada pač se morala ozirati na katoličane, ki bodo pa seveda porabili ves svoj vpliv, da se preveč ne obremene manj premožni stanovi, posebno da se novo breme ne naloži na kmeta.
Tudi Poljaki imeli bodo tedaj priliko, malo pritisniti na vlado. Kakega vspeha pač ni pričakovati, če Poljaki vzajemno ne bodo postopali z drugimi katoliki. Prepričani smo, da si bodo odločni katoliški zastopniki znali dobro izkoristiti položaj.
Žalostno je pa na vsak način, da je zmagal militarizem. Vojaki se sedaj pač ne bodo pomnožili le v Nemčiji, temveč tudi drugod. V vsej Evropi se pomnože vojaška bremena ž njimi pa tudi nezadovoljnost. Vsakdo se mora popraševati, kako dolgo še to pojde. Najbolj veseli so pač militarizma le
socijalni demokratje, ker tira vedno več ljudij v njih naročje. Vedno v više kroge prodira prepričanje, da poprej ne bode bolje, da pride kak velik prevrat. Mi le želimo, da odločilni krogi za časa spoznajo vso nevarnost, ki izvira iz take politike, ker sicer utegne zares biti prepozno. Ko bremen ne bodo narodi mogli več prenašati, se jih bodo pa s silami poskučali otresti, kar je največje upanje socijalnih demokratov. Priti utegne čas, ko narodi ne bodo popraševali, kaj bode, temveč bodo le na to mislili, da se obstoječemu naredi konec, naj potem pride kar koli. Razni dogodki že opominjajo državnike, da popuste sedanjo politiko, in mi le želimo, da bi ne preslišali njih glasov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. julija.
Mladočeški pogum. Še vedno se po čeških listih na dolgo in široko razpravlja o dogodku, katerega je dr. Sromota razkril na shodu Staročehov v Brnu. Mladočeški listi tudi obširno pišejo o tem, ali zastonj opirajo dr. Gregra. Toliko je sedaj gotovo, da dr. Gregr in njegov list nikakor nista tako odločna, kakor se navadno trdi, temveč se dasta vplivati od vlade. Tudi je sedaj dognano, da je dr. Julij Gregr bil vladi obljubil, da ne bode prinašal že naznanjenih notic o prihodu slovanskih gostov v Prago in jih potem „Narodni Listy" tudi res niso priobčevali. Masarykovo glasilo v zadnji številki jako obširno razpravlja to stvar, ali se vidi, da neče povedati vse resnice. Priznava pa, da bi tako postopanje, kakor dela dr. Gregr, utegnilo biti osodepolno za mladočeško stranko. Ce je dr. Gregr v tako važni stvari prijenjal namestniku, je vsekako se bati, da bode drugi pot še tudi prijenjal. Zaradi tacega prijenjevanja je propala staročeška stranka. „Casu misli, da je treba na mladočeški stranki odpraviti bolezen, ki*se prikazuje. Ob kratkem povedano,
LISTEK
Dubrovnik — jugoslovanske Atene.
Spisal Janko Gričar.
(Dalje.)
Marin Držič (f 1580) je sostavil dve pobožni drami: „Porodjenje Isusovo" in „Posvetilište Abrahamovo".
„Porodjenje Isusovo" je delo, katero bi po svoji vsebini in krasni dikciji še denašnji dan narod takisto silno osvajalo, kakor nekdaj v Dubrovniku, kjer se je na planem predstavljalo.
V prologu se opominja narod v poljani, naj mirno posluša, kako se bo rodil Jezus. Prihajata Jožef in Marija, katera je rodila Jezusa v hlevu. Angelji pojo na gori slavospev Jezusu in poživljajo pastirje, da se mu poklonijo. Pastirji Radmil, Vako-sav, Milješ i. dr. pripovedujo, kako so jim vile prerokovale porod božjega Sina. Pastir Šišman nabira od pastaric darove za Jezusa. Potem odhajajo mej Bviranjem in petjem v Betlehem in se klanjajo Odrešeniku. Sišman ponuja darove, a Marija klago-goslavlja posamnike in njihovo imetje. Ko ae vračajo iz hleva, stopi pred nje samotar ter prorokuje trpljenje in smrt.Jezusovo.
2. Pastirske igre imajo za predmet prirodno pastirsko življenje, risoč ga bolj fanatiško
nego naravno. Dva pesnika pastirskih iger sta na glasu in sicer sta to Nikola Nalješkovie (t 1587), prvi pesnik pastirskih iger, in pa Martin Držič, čegar pastirske igre daleč prekašajo Nalješkovičeve.
Najznamenitejša je njegova „Tirena", igra v petih dejanjih. V prologu se snideta pastirja Obrad in Vučeta v Dubrovniku. V pogovoru se malo raz-besedita, a se skoro zopet pomirita,- Vučeta opozarja tovariša na krasoto mesta in vrlino njega prebivalcev, in naposled na igro, katero bode danes predstavljala „izbrana gradska mladost". Obrad začuden vpraša, kdo je oni umnik, kateri je mogel vse to vplesti v pesem. Vučeta mu pripoveduje, da je blizu mesta studenec, pri katerem občujejo vile z Dubrovčani in jih uče pesni zlagati. Tako, pravi, delajo sedaj z Držičem. Obrad želi Dubrovniku, da vse veke ohrani to srečo.
Pesnik govori'tu o svojem Dubrovniku z velikim spoštovanjem, katero se v najivnem tonu pastirjev vrlo milo glasi.
V zaglavku sa' obrača pesnik do naroda, iz-podbujajoč ga h kreposti, osobito pa mu prigovarja, naj se čuva zavisti, češ, da zavist ne more ii bele rože narediti rudeče.
Pastirske igre dubrovniške se razlikujejo od sodobnih italijanskih, in sicer v tem, da v dubrov-niških igrah ni tragiškega konca, marveč se končuje
vse veselo. — Pastirske igre so pravi odsev pomirljivega duha dubrovniškega.
3. Komedije, katerim je namen, da v šali ožigosajo hibe družbinskega življenja.
Omenjena dva pesnika pastirskih iger, Nalješkovič in Držič, sta hkratu tudi glavna komika du-brovniška. Nalješkovičeva komika je bolj priprosta, nego šaljiva, kakor je bilo po obči sodbi tudi življenje Dubrovčanov za njega tako razuzdano, da je sovet republike izdal zoper to I. 1535 stroge zakone. V svojih treh komedijah slika pesnik sicer napake Dubrovčanov, ali ne da bi jih šibal, nego v ta namen, da bi se jim občinstvo smijalo. Smeh pa ni svrha komedije, nego postranska stvar. Prava svrha i komediji sami je pouk.
Pravi dubrovniški komik je Držič, kar jasno pričata njegovi dve šaljivi igri: .Novela od Stanca" in pa „Dunda Maroja".
„ Novela od Stanca" je mal komad, obsegajoč komaj nad 200 verzov, ali velik v svojem komiškem efektu. Vsebina mu je nastopna: Stari Vlah (Italijan) Stanac prihaja v mesto Dubrovnik prodajat koiliče in sir. Ker mu ni moči dobiti nikjer prenočišča, prenočiti mora pod milim nebom kraj studenca. Dasi zaspan prebudi vso noč v strahu, da mu kdo ne ukrade robe. Mladi Dubrovčani Vlajo, Mijo iu Ivo, opazivši Vlaha, sklenejo napraviti z njim »novelo". Ivo prevari Stanca, rekoč, da prihajajo k
„n»uV'
ta list daje razumeti, da bi bilo najbolje, da bi odbacnili dr Gregra, samo, da se tega naravnost povedati ne upa, ker tudi njemu manjka take odločnosti, s kakeršno se Mladočehi tako radi bahajo.
Dunaj8kl mestni zbor pod državnim nadzorstvom. Pri neki razpravi o dunajski tramvajski družbi se je zlasti od liberalne strani tako govorilo, da se je vladi zdelo potrebno, da odslej pošlje k obravnavi mestnega zbora vselej vladnega komisarja. Eo bi bili to zakrivili protisemitje, bi pač bili veseli liberalci, tako so pa jako klaverni, posebno, ker je to nekako nezaupnica za. župana, ker ne zna reda vzdržavati v mestnem zboru. Ko bi kaj tacega se zgodilo v Pragi ali pa v Ljubljani, bi bilo uajvečje veselje v liberalnem taboru, ali dunajski mestni zbor postaviti pod državno nadzorstvo, to je pa jim preveč. Vsi liberalni listi vzdihujejo. Naravnost napadati se pa vlade vendar ne upajo, kajti dobro vedo, da bi jih vlada še lahko ob večino spravila v mestnem zboru, da bi le malo porabila svoj vpliv proti liberalcem. Z lepa bi radi vlado pripravili, da umakne svojo odredbo, iu so zaradi tega že bili pri namestniku, ali niso nič opravili.
Prepoved izvažanja krme. Vlada baje namerava v kratkem prepovedati izvažanje krme iz države, ker je letos v več krajih jako primanjkuje. Za tako prepoved je pa treba dovoljenja ogerske vlade. Na Ogerskem je pa dovolj krme in zatorej Ogri nič kaj radi take prepovedi ne bodo dovolili. Kakor se govori, ogerska vlada drugače ne privoli, da se prepove izvažati seno, če se izvzamejo vse do prepovedi sklenjene pogodbe. Pri takih pogojih bi pa prepoved pač malo koristila. Mnogo sena se je že prodalo, predno je zraslo, in sedaj mej pogajanji bi se gotovo sklenilo jako mnogo pogodeb za prodajo sena. Prepoved bi imela le tedaj kaj po-meua, ako se od gotovega časa sploh prepove vsako izvažanje krme. Na ta način bi se obdržala vsaj krma v državi, katera se sedaj še odposlati ne more, ker še ni pripravljena. Seveda bi tudi v tem slučaju se mnogo krme izvozilo, ker bode vsekako ogerska vlada dotična pogajanja zavlačevala. Škodljivost dua-lizma kaže se tukaj, kakor tudi v mnogih drugih gospodarskih vprašanjih. Dobiček imajo povsod le Ogri.
Ogersko. Ker komorski župnik Ivan Molnar neče plačati globe 100 gld., v katero je bil obsojen, ker je ravnal proti ukazu učnega minister-stva, kateri ukaz nasprotuje določbam katoliške cerkve, je mestno glavarstvo naročilo mestni blagaj-niči, da odtrguje župniku od plače, da se poravna globa. To se bode seveda tudi zgodilo. — Kapitan nekega budimpeštanskega lokalnega parnika du-navske parobrodne družbe si je nakopal silno jezo vseh pravih Mažarov. Očitajo mu robsko lojalnost. Nadvojvoda Evgen je prišel na njegovo ladijo in on je zaradi tega razpel črnorumeno zastavo, to je oni strašni greh, za katerega ga sedaj obirajo ne le opozicijski mažarski listi, temveč celo taki, ki imajo zvezo z vlado. Zares čudne razmere! Ma-
lemu studencu vile, katere so njega, Iva, premla-dile. Starec Stanac zaželi tudi sebi te milosti. Mladeniči odidejo ter se na ulici srečajo z maskami, katere nagovori, naj predstavljajo pred starcem vile. Maske res pridejo k studencu in Stanae, misleč, da so vile, prosi jih, da ga pomladijo. Vile mu obljubijo; obavijo obrede, namažejo Vlaha, obrijejo mu brado, zvežejo roke in odido. Jadni starec se skoro domisli, da je prevarjen, toda prekasno je. Navihanci so mu mej tem odnesli sir in odgnali kozliče.
Iz te igre se vidi, da je Držič skušal uvesti narodno komiko.
V komediji „Dunda Maroja" slika pesnik starega skopuha dubrovniškega Maroja, kako je poslal svojega sina s 3000 dolarji v Jakin, a odtod v Florenco, da nakupi robe. Ali sin, mesto da gre v Jakin, gre naravnost v Rim, kjer jako razuzdano in razkošno živi, dokler ne potrosi vseh očetovih novcev. Ko to stari Maroje zve, napoti se takoj v Rim, da reši dolarje, kolikor se jih še d&. V Rima opaža življenje svojega sina ter ga po dolgih in težkih neprilikah privede na pravi pot.
To komedijo je sestavil pesnik po načinu in vzorcu italijanskih komedij 16. veka. Dejanje v nji je vrlo zapleteno, komiški efekt pa je pojačen s tem, da nastopajo v igri ljudje iz raznih krajev, ki govori vsak v svojem dijalektu.	(Dalje sledi.)
žarska prevzetnost presega vse meje. — Proslavljanje Košuta se pa na Ogerskem še vedno nadaljuje in vladni listi si ne upajo tega niti z besedico grajati. Te dni je iz Vasova potovala deputacija v Turin, da izroči staremu puntarju diplomo častnega meščanstva.
Strahopetnost italijanske vlade in poslancev. „Italieu, list, ki navadno hvali vsako vlado, ki je na krmilu, sedaj hudo napada vlado in poslance očitajoč jim strahopetnost. Poslanci zastopajo le svoje okraje in nemajo nobenega pravega smisla za skupno domovino. To se je pokazalo, ko je učni minister hotel odpraviti nekaj nepotrebnih slabih vseučilišč, ki ne delajo nikomur časti. Poslanci dotičnih okrajev so takoj pretili, da pojdejo v opozicijo. Vlada se je jim udala, ker jej ni za druzega, da se na krmilu obdrži.
Židje v Rusiji. Židom na Kavkazu je bilo zaukazano, da v treh mesecih morajo ostaviti Rusijo. Židje so se obrnili do predsednika državnemu svetu, da se jim podaljša obrok. In njih prošnja je uslišana. Naznanilo se je jim, da lahko tako dolgo še ostanejo, da pride kak nov ukaz od ministerstva. Židje znajo vselej doseči, da se njih iztiranje odloži.
Socijalne stvari.
Zakaj se vpijanjajo ljudje?
Napisal L. N. Tolstoj.
III.
V tem tiči jedini vzrok razširjenosti vseh omam-ljivih rečij, med drugimi tudi tabaka, gotovo naj-razširjenejšega in najbolj škodljivega. Misli se, da tobak razveseljuje, da razjasnuje misli, da vabi k sebi le kakor vsaka navada, v nobenem slučaju ne provzročajoč tega aglušenja vesti, katero to stori na pr. vino. Toda treba je le pozomejše opazovati okoliščine, v katerih se zlasti pojavlja potreba kadenja, pa se prepričamo, da omamljenje s tobakom, isto tako kakor vino, vpliva na vest, da ljudje se z zavestjo zatekajo k temu omamljenju zlasti takrat, kadar jim je potrebno za njihov namen. Ko bi tobak samo razjasnoval misli in razveseljeval, ne bil bi tako neobhodno potreben, marveč potreben samo v gotovih slučajih in ljudje bi ne trdili, da so rajše brez kruha, kakor brez tobaka, in istinito ne dajali bi prednosti tobaku pred živežem.
Zanesljivo potrebo, omamiti se s tobakom v gotovih težkih trenutkih, zamore skusiti na sebi vsak kadilec. Spominjam se onega časa, ko sem še sam kadil, na trenutke, kadar sem najbolj čutil potrebo tobaka. To je bilo vsikdar takrat, kadar se mi ni ravno ljubilo, misliti na to, na kar sem mislil; kadar sem hotel pozabiti, nič ne misliti. Sedim sam, nič ne delam, vem, da mi je treba začeti delo, pa ne ljubi se mi. Jamem kaditi in sedim dalje. Obljubil sem nekemu, da pridem o petih k njemu, pa sem nekje sedel predolgo; pride mi na misel, da sem se zapoznil, toda ne ljubi se mi, misliti na to, torej kadim. Raivnamem se ter pravim nekomu neprijetne reči, in vem, da delam napačno, tudi vidim, da je treba nehati, toda hočem se iznebiti svoje jeze, pa kadim in se razvnemam dalje. Kvartam in zgubim več, nego takrat, ko sem hotel prenehati — torej kadim. Zapletel sem se v neprijetne okoliščine, napravil nekaj napačnega, zmotil sem se, toda ne ljubi se mi priznati svoje krivde, pa — dolžim druge in — kadim. Pišem in nisem popolnoma zadovoljen a tem, kar pišem. Treba je nehati, toda rad bi izpisal, kar sem se namenil, pa — kadim. Pričkam se ter vidim, da se z nasprotnikom ne razumeva in ne moreva razumeti drug druzega, toda rad bi mu povedal svoje misli, pa — se pričkam dalje in — kadim.
Prednost tobaka pred drugimi omamljajočimi rečmi je ta, da pijanost po opiju, vinu, razprostira se na vsa ganutja in dejanja, ki se vrše v dosti dolgi dobi, v tem ko samore biti omamljenje s tobakom namerjeno na vsak posamezni slučaj. Ako hočeš izvršiti nekaj, kar se ne sme — zapališ cigareto ter se omamiš toliko, kolikor je bilo treba, da si mogel izvršiti, kar bi ne 6mel in zopet si svežji ter moreš jasno misliti in govorili; ko pa čutiš, da si storil nekaj, kar bi ne smel storiti, pa pride na vrsto zopet cigareta in neprijetna zavest slabega ali nepriličnega dejanja je razgugana; lahko jameš delati kaj drusega in poprejšnje pozabiš.
Do kake stopinje pa kadenje oglušuje vest, to je mdči videti skoro na vsakem tobakarju. Vsak kadilee, ko se uda svoji strasti, pozabi, ali pa pre-sira prve sahteve društvenega življenja, katere za-
hteva od drugih in katerih se drži tudi sam, dokler nima vesti omamljene s tobakom. Vsak, le količkaj izobražen človek prizna, da se ne sme, da je ne-prislušuo in protičlovešku, če na svoj lastni užitek vznemirja mir, priljudnost, a pred vsem pa zdravje drugih ljudij. Nihče si ne dovoljuje politi izbe, kjer sede ljudje; delati hrupa, kričati, ali zasmrajati ozračja, sploh izvrševati take stvari, katere so nasprotne ali škodljive ljudem. Toda iimed tisoč to-bakarjev se niti jeden ne vzdrži, da ne bi zasmradil z dimom sobo, kjer dihajo zrakjženske in otroci. Dasi tudi še, kadar hočejo prižgati, navadno vprašajo navzoče: ,Ali vam mar ne bo ljubo?" toda vsi vedo, da se navadno glasi odgovor: „Naj se vam le ljubi" (brez ozira na to, da nekadilcu ne more biti prijetno dihati skaženo ozračje in gledati smradljive ogorke na pladnikih, skledicah, svečnikih in pljuvalnikih). Toda, ko bi tudi nekadilei mogli prenašati tobačin dim, vendar on otrokom, katerih nikdo ne vpraša za dovoljenje, ne more biti prijeten, niti koristen. Med tem pa vendar človekoljubni, v vsem drugem olikani ljudje, kadč pri otrokih, pri obedu, v malih sobah ter kaz£ ozračje s tobakovim dimom, ne čuteč pri tem niti najmanjšega očitanja vesti.
Navadno govore, tudi jaz sem govoril tako, da kadenje pomaga pri duševnem delu. O tem ni dvomiti, če se gleda le na množico duševnega dela. Človeku, ki kadi in radi tega neha strogo ocenjevati in tehtati svoje misli, se res dozdeva, da se mu je rodilo v glavi mnogo misli. To pa nikakor ni res, da bi se mu rodilo mnogo misli, marveč le to, da je postal nesposoben ocenjevati svoje misli.
Kadar človek dela, čuti v sebi dvoje bitij: jedno — dela, drugo — ocenjuje delo. Kolikor strožje je oeenjevanje, toliko ličnejše in boljše je delo, in nasprotno. Če se pa obsojujoče bitje nahaja pod vplivom mamila, potem bo dela sicer več, toda cena njegova bo dokaj manjša.
„Če ne kadim, ne morem pisati. Ne gre mi izpod peresa, začnem in ne morem nadaljevati," tako govore navadno, tudi jaz sem govoril tako. Pa to pomeni? — Inu to, da ali nimaš kaj pisati, ali pa, da to, kar si hotel kmalu napisati, ni še dozorelo v tvojej zavesti, da se ti kaže le v nekakej megli, kar ti govori tudi kritik, bivajoč v tvoji duši, če ni omamljen s tobakom. Ko ne bi kadil, pustil bi začeto delo in počakal, da nastopi čas, ko se ti bo to, kar misliš, zjasnilo; potrudil bi se, vglobiti se v to, kar se ti kaže zmedeno; preudaril bi proti-dokaze, kateri ti silijo v um in napel bi vso svojo pozornost na objasnenje svojih mislij. Toda ti na-pališ, v tebi sedeč kritik se omami in ovira tvojega dela se odstranjuje; to, kar se ti je zdelo malenkostno, dokler si bil trezen, kaže se ti znamenito; to, kar se ti je zdelo nejasno, se ti več takšno ne vidi; protidokazi, ki so ti silili v um, zginjajo in ti pišeš mnogo in hitro.	(Dalje slždi.)
Zagrebški peki *
so sklenili dne 15. t. m., da odslej ue bodo več sprejemali pod nobenim pogojem starega peciva nazaj. Dosedaj so ga in so skušali ga prodati kakor že koli. Kupovalo ga je seveda največ revno ljudstvo, gotovo ne v najbolji prospeh svojega zdravja. Kruh, ki je celi dan in celo noč bil na javnem prostoru v gostilni ali kavarni, v dimu in smradu najraznovrstnejših pijač in ki ga je tisoč rok premetavalo in pretiskavalo, ne more posebno goditi zdravju. Nesrečna konkurencija, ki povsod rodi nesorazmerje mej produkcijo in konsumpcijo, ki tudi tu provzročuje, da se kruha Beprimerno več napeče, uego se ga vporabi, je temu zlu vzrok, kateremu bi bilo prav, da se tudi pri nas opomore. — Dalje so sklenili peki, da ob nedeljah in praznikih ne bodo pekli drugim kruha. V vprašanju nedeljskega po-svečevanja je 8 peki trda in težka stvar. Uprav zato, da bi vsaj ne imeli b tujim kruhom posla ob nedeljah in praznikih in da bi jim tedaj ti dnevi ostali celi v izpolnitev krščanskih dolžnostij in v odpočitek, so zagrebški peki sklenili imenovani sklep.
Katoliška delavska društva na Španskem.
Poročali smo že, da so se v Valenciji pod predsedstvom prevzvišenega nadškofa zbrali odposlanci vseh katoliških delavskih društev. Mej drugim so sklenili te-le važne stvari:
1. Ustanovite se katoliška delavska društva in zavetišča in druge podobne zveze po vseh španskih škofijah. Kolikor se jih ustanovi, bodite, kakor vse dosedanje, pod vodstvom škofijskega odbora.
2.	T» odbor mora posebej proučavati vse, kar more pomagati v duševni in gmotni blagor delavcem.
3.	Ta .odbor sicer ne bo kratil svobodnega do-lovanja nobenemu društva ali zvezi, vendar pa bo vrhovni nadzornik nad vsemi.
4.	Škofijski odbori bodo podložni oblasti iu ukazom »narodnega odbora", ki se ima ustanoviti.
5.	Narodni odbor katoliških delavskih društev na Španskem imej namen, ohranjati jedinost mej raznovrstnimi škofijskimi odbori; nadzirati in voditi delavee celega naroda; ustanavljati škofijske odbore, koder jih Še ni; pomagati obstoječim in vzdržavati jih v pravem duhu; pospeševati ustanavljanje podobnih društev, zavetišč in središč katoliških delavcev; ubogati sv. očeta in po njegovih naukih pomagati, da se reši socijalno vprašanje, da se namreč pomaga delavcem, in da se v ljubezni in v slogi združujejo vsi razni sloji človeške družbe; vplivati, da javna oblastva podpirajo nravno in gmotno zboljševanje delavcev.
Temu poročilu, ki ga povzamemo iz „Semana cat.". pristavljamo le še, da je naš slovenski katoliški shod tudi sklenil katoliška delavska društva, a dosedaj so le še na papirju. Neobhodno potrebna so; — tedaj vzbudimo jih!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. julija.
(Ali je to pošteno?) Zadnja „Soča" piše med novicami: »Na Sv. Goro prišlo je v nedeljo po s*. €irilu in Metodu veliko romarjev; poleg teh videli smo tudi velečast. g. dr. Mahniča s kakimi osmimi gojenci malega semenišča. (Morda jih je bilo pa vendarle več ? Vred.) Ob 7. uri daroval je g. dr. Mahnič sv. mašo, med katero je tudi propovedoval. Ker ni bilo ne na predvečer in ne tisto jutro ni-kake propovedi, se je ljudstvo radostno približalo oltarju, da bi poslušalo. A žalibog, ljudstvo ni moglo poslušati in se je užaljeno zopet oddaljilo, ker pro-poved bila je — nemška. — Romar." Kdo ne pozni! strupenega zelja v teh par vrsticah? »Soča" ve dobro, da so v malem semenišču dijaki obeh narodnosti j. Letos je bilo v semenišču 3 4 Slovencev in 27 Lahov. Naravno je, da se v sedanjih razmerah morajo posluževati pri skupnih pridigah nemškega jezika, ker obiskujejo tudi nemško gimnazijo. Vsako leto gredo semeni-ščani na božjo pot na Sv. Goro, kjer imajo skupno obhajilo, mašo, pridigo in blagoslov. Tudi letos prišli so 9. t. m. na Sv. Goro, in sicer skoro vsi, (in ne osem ali kaj več), kjer se je priljubljeni jim vodja dr. Mahnič pregrešil z nemško pridigo. To je užalilo posebno nekega romarja, da je dal od-duška svoji žalosti v „Soči", katera pomaga žalovati »pobožnemu" romarju, da se je moral vrniti s Sv. Gore, ne da bi bil slišal božje besede. Ali je pač kaj mar »romarju" in pobožni »Soči" za božjo besedo? Dvomimo, — ali nameravala je nekaj, o čemer nas prepriča i »Narod", objavljajoč v sobotni številki omenjeno novico. S takim nepoštenjem se nam je boriti v našem časopisju!
(Zrelostne preskušnje) na ljubljanskem ženskem učiteljišču so končane. Od 56 kandidatinj je prestalo preskušnjo z odliko 7 gspdč. (Antonija A u g u s t i u , Gabrijela C i d r i c h , Olga G a s p e-rin, Roza Hribar, Angela Milčinski, Ivana Piller, Jakobina Tomec), 2 (privatistinji) sta padli na jedno leto, 6 (4 privatistinje in 2 domači) pa na dva meseca.
(Štipendije za učiteljski tečaj za deška ročna dela) na Dunaju so dobili in sicer 1. od vsi. deželnega odbora: gg. Rozman Florijan s Krškega, Schober Ivan s Koprivnika, Hrovat Rudolf iz Orehka, Crnagoj Frančišek s Smartnega, Repič Peter z Unca; 2. od sl. kranjske hranilnice: gg. Ivanec Frančišek iz Leskovca, Nagu Feliks i? Leskovca, Piš Rudolf iz Cerknice, Kleč Avgust ii Ljubljane, Hume k Martin z Rake.
(Vtopljenec.) Včeraj dopoludne potegnili so v Vodmatu pod Ljubljano — pri Krennerjevi suknar-nici — iz Ljubljanice novorojeno dete, katero je že pred kakimi tedni morala nečloveška sati v vodo vreči, breidvomno, da bi sramoti pred ljudmi odšla; mlado trnplo bilo je že toliko snedeno, da se določno ne da več spoznati.
(Darila za konje) se bodo delila na Štajerskem tako-le: Dne 21. avgusta v Rotteumannu, dne 22. avg. v Šladmingu, dne 24. avg. v Severju. Dne 26. avg. v Mooskirehen-u, dnč 30. avg. v FirŠtenfeldu, |
dne 31. avg. v Gnasu, dne 12. sept. pri sv. Lenartu ua zap. železnici, dnč 18. sept. v Šmarju, dne 19. sept. v Žalcu, dne 9. sept. v Ljutomeru in dnč 11. sept. v Ptuju.
(Trtna ušj se je pokazala pred par dnevi v Trnavi pri Djakovem na znamenitih vinogradih Strossmajerjevih. Dosedaj še ni bilo čutiti nikoder v celi okolici tega zla.
(Častni občan.) Občina Bišeški vrh pri sv. Bol-fanku v Slov. Gor. na Štajerskem imenovala je častnim občanom prečastitega gospoda dr. Jožefa Muršec-a lavantinskega in sekovskega konz. svetovalca, vmirovljenega profesorja v Gradcu kot vele-zaslužnega rojaka za domačo cerkev in šolo.
(V Solkanu) odprla se je dne 15. t. m. nova brzojavna postaja.
(Iz Gorice.) Dne 15. t. m. je sklenila c. kr. realka šolsko leto. V ponedeljek se začnejo zrelostni izpiti na gimnaziji in potem na realki. Na realki je bilo vseh učeneev (s pripravnico) 285 dijakov, od teh je bilo 46 Slovencev. Srečno dovršilo je 220 dijakov. — Vreme se je zvodilo in zdaj imamo zopet južno. — Umrl je na Pontebi preč. gospod arhipresbiter oglejski Anton Veliscig včeraj dne 14. t. m. Bolehal je že dolgo in trpel. Nazadnje je šel iskat zdravja v gore, ali ni bilo Bogu milo, da bi se vrnil k svojim vernim, ki so izgubili dobrega dušnega pastirja. Pokojnik se je tudi mnogo let trudil za olepšanje in popravljanje veličastne oglejske bazilike. Radi časti oglejske cerkve je bil imenovan za apostolskega protonatorja in podeljeno je to dostojanstvo tudi naslednikom. N. v m. p. — Po gorenjih Brdih je toča napravila mnogo škode.
(Iz bosanske Dnbice) dne 16. julija. Suša je pri nas jela hudo pritiskati zadnjih 14 dnij in vročina je bila skoro neznosna. Dne 14. t. m. pa smo dobili lepega dežja in je upati, da se letina zopet popravi. — V nedeljo dne 9. t. m. je bila naša nova cerkvica blagoslovljena po domačem g. župniku B. Popoviču. — Tudi pri nas nesreča ne počiva. Enoletnemu otroku se je pri peči vžgala obleka, da je umrl vsled opeČenine, mati se mora sedaj zagovarjati pred sodiščem. — Pred 14 dnevi je utonil v reki Uni mlad mož, vojak, ki je prišel ravno na odpust za nekaj dnij domov. — Dne 9. t. m. je gospoda okrajnega sodišča v Kostajnici napravila veselico pri nekem Tirolcu naseljniku na prostem; pri plesu pa je sodniku spodrsnilo, da je padel ter si zlomil desno roko.
(Dalmatinske novice.) Skladišče novega zader-skega gledališča je dne 12. t. m. zgorelo. Škode je 4000 gld. Ravno dve uri prej je ostavilo hišo društvo laških igralcev. — Posestvo Fontanella v Zemuniku pri Zadru so kupili trapisti. Te dni pridejo trije trapisti-duhovniki in več lajikov. Okoličani se jih jako vesele. — Dne 4. t. m. se je v Erveniku ustrelil Kranjec Josip Šutaj, vodja žan-darmerijske postaje. Vrhu odeje nad glavo je dejal podobo sinjske Matere Božje, 6 svečic si užgal, vlegel se na postelj in si iipalil puško v glavo. — »Seljačko-gospodarsko družtvo Dalmacije" se je dne 9. t. m. utemeljilo. Za predsednika so izvolili E. M. Vuzio, za podpredsednika A. prof. Nimiro, za tajnika in blagajnika J. K. Movaka. Bog daj srečo! — Srbski šovinizem, koder le more, najgorje napada Hrvata. Gorjč duhovniku, ki službuje v kraju, koder je mnogo pravoslavnih, če je le na sumu, da je hrvatskega političnega mišljenja. V Sibeniku imajo zaradi tega obilo prestajati čč. oo. frančiškani. Zabavljic nebrojuo, poleg tega pa so zadnje dni ctlo napadli samostan in hoteli s silo pregnati redovnike. Toda ni šlo. In vendar so Srbi in njihovi privrženci, s Šupukom na čelu, nakopali v občinskem odboru toliko dolga Sibeniku, da je groza. Leta 1873 je bilo preostanka 8000 gld., s koncem lanskega leta pa dolga do 300.000 gld. Zato se vsi poštenjaki vesele, da je sedanja občinska uprava razpuščena, — V Komiži se vedno bolj čuti potreba, da se luka popravi. Pristanišče je leseno; svetilnika ni nobenega; obal je popolnoma nevre-jena; luka je neobhodno potrebna očiščenja; luko-bran je prekratek in v vedni nevarnosti. Sevdda vsled tega ves promet zastaje. Sami domačini imajo 33 brodov male plovbe, 230 ribiških brodov in 40 dolgih ribarskih ladij; tujih ladij jako veliko prihaja v Komižo, a le prečesto morajo čakati druga na drago, da morejo v Inko. Pomoči je treba!
(Ne čitajte liberalnih časopise?!) „La vera Roma" ad 9. julija piše: »Veliko zlo je, da katoličani čitajo liberalno časopisje. Vsakdanje čitanje
vznese jih nevede kdaj v nasprotno mišljenje. Privaja jih nazorom, dejanjem, ki se dogajajo v revolucionarnem svetu, naperjenim proti katoliški zavesti; namenjenim dvigniti sv. vero iz njenih temeljev, vcepiti duhovom, činom in nravi nova načela, nove težnje, nove šege brez Boga in cerkve iu poštenja. S tem sredstvom je okužila revolucija muogo značajnih mož in zavirala razvoj značajne mladine. Zlo porečuje slab vzgled mnogih katoličanov stare korenike, ki čitajo umazane liberalne časopise javno, po ulicah, v omnibusib, kavarnah, povsod brez vsa-cih ozirov, da celo z nekakim ponosom. Pohujšanje je veliko in trpi uže dolgo. Cas je, da preneha ta razvada. Tisti ki so prisiljeni službeno ali iz drugih vzrokov čitati liberalne časnike, čitajo nnj jih v uradu in doma, ne javno. Posnemajo naj liberalce kadar iščejo kacega spisa v katoliškem časopisu. Oni prečitajo le zadevne vrstice in brž vržejo so-vraženi časopis v koš ali kam drugam. Sramotno, da moramo katoličane poživljati v to. Zagazili smo. Obžalovaje moramo reči: Večo skrb imajo liberalci, da ohranijo in vcepijo svoje nazore z vzgledom svojim otrokom in svojim podložnim, nego katoličani". — Uvažujmo i mi Slovenci te nauke! Ne bomo se kesali.	Liga + 25.
Društva.
—	(Vabilo k VIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila iu Metoda v Sežani v sredo, dne 2 6. julija 1 8 9 3. leta. Vspored: I. Sveta maša ob 10. uri dopoludne v župui cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri i 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. L. Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). — Splošni vspored. Dne 25. julija: 1. Ob 8. uri zvečer priredi v Ljubljani na čast skupščinarjem prva ljubljanska podružnica »Zabavni večer" na vrtu Hafnerjeve pivarne, Sentpeterska cesta št. 47. Dne 26. julija: Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 615 zjutraj. 3. V Sežano dohod skupščinarjev od goriške strani (s tržaškim, oziroma goriškim vlakom) ob 9*03 dopoludne. 4. V Sežano dohod posebnega vlaka iz Ljubljane ob 9 30 dopoludne. 5. Sveta maša v župni cerkvi ob 10. uri. 6. Ob 11. uri zborovanje po spredaj naznačenem vsporedu na vrtu gospoda deželnega poslanca R. Mahorčiča. (Ob neugodnem vremenu se zboruje v sobani.) 7. Po zborovanju skupni obed na istem vrtu (eventuelno v salonu). Couvert gld. 1'20 brez pijače. Radi obeda se ie zglasiti pri načelništvu ženske podružnice v Sežani (prvomestnica gospa Marija Mahorčičeva). 8. Izlet v Divačo ob 3 20 popoludne, kjer bo obisk krasno razsvetljene „Cesarjevič Rudolfove vileuice. (Vstopnina 1 krona.) 9. Odhod iz Divače v Ljubljano ob 8. uri. — P. n. prijatelji slovenskega šolstva, če-stito narodno ženstvo in sploh vsi dobrotniki naše družbe po slov. ozemlji so uljudno povabljeni. — Družbino vodstvo uljudno opozarja ua dohod in odhod železničnih vlakov, in na posebni vlak iz Ljubljane v Sežano {jja in nazaj, ki ga priredi J. Pav-lin-ova potovalna pisarna v Ljubljani, pri kateri naj si blagovole udeležniki pravočasno oskrbeti vozne listke, koji se pa dobivajo tudi pri vseh podružnicah družbe sv. Cirila in Metoda. — Povratna vožnja ie s posebnim vlakom iz Sežane isti dan ob 3'20 popoldne do Divače, tu prihod ob 3'38 popold., odhod ob 8 00 zvečer; prihod v Ljubljano ob 1T00 zvečer. Sicer je pa nazajvožnja dovoljena v štirinajstih dneh z vsakim osebnim vlakom (brzovlakom ne) z dvakratnim poljubnim prenfihljajem proti naznanilu. — Čas odhoda v zvezi k posebnemu vlaku imajo sledeče postaje isti dan (26. julija), in sicer: Maribor 253 zjutraj, Celje 4-18 zjutraj, Trst (najpripravnije skozi Hrpelje) 7 50 zjutr., Gorica 7-15 zjutr.. Pulj 5 30 zjutr., Reka 5 35 zjutr. — Dan preje (25. julija) pa: Kamenik 4'43 pop., Zagreb 9 24 zvečer, Celovec 9 06 zvečer, Beljak 1105 zvečer. — Cas povratka v zvezi od posebnega vlaka je pa v isti noči iz Divače proti Gorici ob 8 21, proti Trstu in Pulju (skozi Hrpelje) 7 58, iz Šempetra proti Reki 10 22, iz Ljubljane proti Zagrebu in Mariboru 11 56, proti Trbižu 12 05, proti Kamniku 718 zjutraj. — Udeleženci z goriške strani, ki se žele udeležiti izleta v Divačo s posebnim vlakom, morajo si oskr-brti vozne listke takoj zjutraj ob dohodu v Sežano pri prireditelju vlaka.
—	(Vabilo) k slavnosti blagoslovljenja briz-galne gasilnega društva v Dolu dne 23. julija t. 1. Vspored: 1. Ob 5. uri zjutraj budnica. 2. Ob polu 10. uri zjutraj zbiranje udov na marofu, in potem odhod k sveti maši. 3. Ob 4. uri popoludne blago-slovljenje brizgalue, potem 4. odhod na raarof. 5. Začetek kegljanja in streljanja na dobitke v prid gasilnega društva. 6. Prosta zabava. Odbor. — Društva, katera z železnico prideio, prosijo se, čas in postajo, na katero pridejo, (Zalog ali Laze) naznaniti.
—(Bratovščina presvetega Reš-njega Telesa) priredi letošnjo razstavo para-mentov. katere je za opravo ubožuih cerkev izdelovala. 23., 24. in 25. t. m. v navadnih prostorih tukajšnjega uršulinskega samostana. Udje in dobrotniki bratovščine se uljuduo vabiio k tej razstavi, ki bode imenovane dni odprta od 9. do 12. dopoludue iu od 3. do 6. ure popoludne.
Telegrami.
Beligrad, 16. julija. Včeraj se je odkril v navzočnosti kraljevi Gavrilovičev spomenik. Postavili so mu ga učitelji, ker je vse svoje premoženje, milijon dinarjev, podelil zakladu za učiteljske vdove. Oavrilovič je bil poleg liističa in Blaznovca v regent-stvu po tem, ko je bil knez Mihael umorjen.
Sofija, 16. julija. Knez Ferdinand je za nekaj dnij odpotoval v Varno, da ogleda dela v gradu Sandrovo, kjer bode kneževska dvojica stanovala po letu.
Feterburg, 16. julija. „Birževja Vjedo-mosti" so izvedele, da je Rusija pritrdila avstrijskim predlogom zastran nove trgovske pogodbe in se torej trgovska pogodba z Avstrijo poprej sklene, nego z Nemčijo. Kmalu se začno pogajanja o trgovski pogodbi z Rumunijo.
Pariz, 16. julija. Kongres delavskih sindikatov je sklenil generalni štrajk, ki se začne že pred oktobrom.
Pariz, 17. julija. Bivši načelnik kolonialnega urada Etienne se je izjavil proti nekemu časnikarju, da on smatra prisvajanje Sijama za jedino pravo rešitev te stvari. Pred Anglijo se Francozi ne morejo vedno umikati, kakor se to godi v Egiptu.
Berolin, 17. julija. Državni tajnik Mal-tzahn baje izstopi iz državne službe. Naslednik njegov bode baje državni podtajnik Schraut ali pa Huene.
London, 17. julija. ,,Times" se poroča iz Bangkoka, da mnogobrojne angleške rodbine s premoženjem ostavljajo Sijam.
Umrli so:
16 julija, lila/. Pire, posestnik, 75 let, Študentovske uliee »t 13, ostarelost.
V bolni šnici:
15. julija. Terezija Petru:, dekla, 29 let, jetika.
15. julija. Jožef Kainz, knjigovez, 25 let, jetika.
Tuj c i.
16. julija.
Pri Maliču-. pl. Langer, učiteljica; Komljanec, profesor; HSgler iz Kočevja. — Naeke, trgovee, iz Toplic. — Ertl, poročnik v pok.; Buchta, stotnik; Herman, podintendant, iz Gradca; Koppstein, trgovec, iz Siofoka. -- Gutrnan, potovalec, iz Frankobroda. — Hamilton iz Trsta. — Goldsteiner, inžener, ■i rodbino; Goldman, Schwarz, Krnstein, trgovci, z Dunaja.— dr. Voves iz Radovljice. — Kotz, vladni svetnik, iz Monako-vega. — dr. Beck, odvetnik, iz Merana. — Hlavaček, posestnik, iz Prage. — Sestre Brudar iz Novega Mesta. — Mesckko, poročnik, iz Maribora.
Pri HUotui'. Gellia; Frankel; Waydman , inžener, z Dunaja. — Kristl s sinom, Fischbacb, baroninja Sartorio, Nordlinger z rodbino, Hallbauer, Bech, Struppi in Vidali iz Trsta. — VVortman z Reke. — Sclnvimer iz Temešvara. — Devetak iz Kobarida. — Krainc z Višnje Gore. — Razboršek dekan, iz Bleda. -- Hartman, stavbeni svetnik, iz Prage. — Jochman, posestnikova soproga, iz Ajdovščine. — Gasser z rodbino, in Grobmayr iz Tržiča. — Heltay iz Vel. Kaniže. — Ladstatter iz Gradca. — pl. Gerstner, zasebnik, iz Dugosela. — Michič iz Gotenice. — Gerstner iz Pulja.
Pri avstrijskem, caru: Ettel iz Št. Vida. — Lauter s hčerjo iz Št. Jurja. — Hribar iz Postojine. — Putschek iz
Gradca. — Schmoliner iz Ljubljane. — Leitner iz Trbiža. — Vojsk iz Ptuja.
Pri Južnem kolodvoru: Šapla i rodbino iz Šturije. — Keppler, odvetnik, iz Nemčije. — Palladin in Mankoč iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Gojšnik iz Kočevja.
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiuiiiinninmi
Spominjajte se
1
| .katoliškega sklada'!
ob raznih prilikah! I
.M
iiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiinniuiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiirntitHniiiiiniiimuiiii
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
17
7. u zjut. 2. n. pop. 9. u. »več.
Stanje
zralcomortt toplomera v mra po Celziju
7244 733'S 735-0
17-8 28 8 15-4
Veter
Vreme
si. jzau. si. szap. si. vzh.
oblačno
jasno
2
.53
b-* S ^OJ 5
Sg
1-50 dež
Srednja temperatura 20-7°, za 1-6° nad normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 15 julija 1893.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 453.569.000 (—12.186.000) Kovinski zaklad „ 280,015.000 (— 2,964.000) Listnica	„ 165,628.000 (—10,580.000)
Lombard	„ 21 887.000 (— 3,383.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 19,832.000 (+ 9,066.000)
Državnih bankovcev je
v prometu gld. 312.516,000 (+ 22.000)
Zahvala.
Med boleznijo in o smrti najine preljub-ljene in nikdar pozabljene hčerke
so uama od tolikih stranij dohajali izrazi sočutja, da nama ni mogoče vsakemu posebej izreči dostojne zahvale.
Zato pa prosiva vse one, ki so nama z darovanjem krasnih vencev, pismeno ali pa ustno izražali svoje sožalje, da sprejmo tem potom najino presrčno zahvalo in zagotovilo, da nama ostane njihova tolažba v vednem, hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 18. julija 1893. 36i i	Ivan in Hedvika Šubic.
6*
>—5
Prodii se ias proste roke
nova hiša
stoječa blizu farne oerkve pri sv. Lovrenci ob Temenloi, pošta Trebnje, s cementom urita, iinajoča tri sobe, vežo, kuhinjo in klet: pripravna je za prodajalnloo, gostilno (gostilna je tudi zdaj) ali za penzijoniste. Oddaljena je dva in pol kilometra od železniške postaje in pol kilometra od postajališča.	360 2 — 1
Natančneje pove posestnik Josip Zupančič ravno tam
Poletno stanovanje
v Doleh pri Borovnici obstoječeče in 4 elegantnih sob ln kuhinje se po ceni takoj da v najem.
Kaj več povo lastnica Marija BorStnik, hišna posestnica v Ljubljani, Kurja vas št. 4.	352 3—3
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(los) 24 zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
:xxxxxxxxxxxxxxxxx
6°|0no bolgarsko državno f 3 hipotekama posojilo *
1892.1. v zlatu.
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah Kuščuk-Varna, Kaspičan-Solija Kistendil Jf in pristanišči Burgas in Varno. Popolnoma davka in pristojbin prosto za zdaj in za zmeraj. Povračljivo al pari v polletnih žrebanjih v 33 letih. Se ne more konvertovati do 1898. leta. Mejnarodni naložni papir, kutovan na Dunaju, v BerolinuAmsterdamu in Genfu.
X Se obrestuje po sedanjem kurzu s
50 14
g
99
630 °/t
Menjalna delniška družba
M E R C T H«
št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B.
X X X X X
X g
X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
IV (HIKAG O!!
----k najznamenitejši 2i
Kolumbovi svetovni razstavi
• "v '.s'.".-.".-.
. ;V»*«V r"n »"»V^B
V* V* V ,•„
i
«X>X!
priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do Chikage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'—, dom1. in II. razred gld. 370"— in višej.
ii:i=:p?:iiSij^m^narodna potovalna pisarna
t:jQS J*aulin v Ljubljani.
Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej.
Bi Dunajska borza.
Dni 18. Julija.
Papirna renta 5*, 16% davka ....	97 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97 .
Zlata renta 4%, davka prosta.....1 IS
4 % avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	»82 „
Kreditne akcije, 160 gld........331
London, 10 funtov stri........124
Napoleondor (20 fr.) ....... .	9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100.........61
60 30 55 15
70 80 91 90 20
kr.
Dni 17. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld. 55	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	70	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	„	25	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	„	--	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ 4l/i *	—	*	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	25	„
St. Genois srečke, 40 gld.......67	„	75	,
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18.	„	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	30
Salmove srečke, 40 gld........—	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—
Ljubljanske srečke........ .	23	„	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103	„	75
Papirnih rubeljev 100 ............130	„	50
kr.
Sf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H ERC U B"
Vlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih (flavnlc.
t