Januš Golec: Zlafo in ffugo Celo osmino v Malem Šmarnu ono leto pred prevratom sem pomagal spovedovati na Svetih Gorah nad Št. Petrom. Prve tri dni je imelo nacl deset duhovnikov dovolj dcla od zore do pozno v noč. Skozi nadaljno osmino sva ostala na Gori sama s šentpeterskim g. >kaplanom. Zjutraj. in sploh predpoldne so prihajale procesije iz Hrvatske ter skupine romarjev iz raznih krajev, katere sva opravila zlahka dopoldne. Kosilo nama je pripravila dobra mežnarjeva mamca in za popoldne sva se povabila kar sama v kako bližnje goricc in nočila sva zopet v duhovniški hiši na Gori. Pri vsakcm pohodu na popoldanski zlct naju je vprašal g-orski ceikovnik, po vsej Sloveniji ter Zagorju dobro znani C.cnck: »Kam, gospoda?« Ko je čul najin cilj, je zamrunral: »Nič za nas.« Šele pri razodetju, da sva namenjena v Černclčev vinograd, je godel polglasno: »To pa to! Vesta, gospoda, nocoj bo temno kakor v rogu. Da bo zgledalo lepšc in da mi nc bi kedo očital, češ, Cenek je posilen, ostanita v gorici do mraka. Prinesel bom za vaina svetilko in bom dcležen na lep na.in izborne Oskarjeve sedemnajšice.« Ostalo je pri dogovoru in že sva bila mimo Osojnikovega križa v smeri proti podružni cerkvici sv. Vida na Bizeljskem, !kjer kraljuje na prijazni višini gostoljubni Černelčev vinograd. Postrožba je bila vsestransko imenitna. Niti zadrževati uaju ni bilo trcba, še prenaglo se je zmračilo in je pricokotal stari Cenek z veiiko svetilko. Si nismo segli v roke, dokler ni prišel svcčar p.a svoj račun. Poslovili smo se od gostiteljev pozno v noč. Na nebu ne meseca, ne zve_d, pač pa gosti oblaki, katcri so nekako tiščali neprodirno temo na zernljo. Vreseli smo bili in smo so na videz čudili Cenekovi dalekovidnosti in skrbi za popolno varnost vrnitve h gorski Materi božjL Pot od Št. Vida na Gore ni dolga, v lemni noči se le vleče in je naravaost opasna radi prcpadov, kotanj v kolovozu, križišč ter vijug. Kljub goreči sveči v veliki svetilki nama je naročal Cenek, naj štokava s palicama v hrib ob desn. strani, da ne bo kateri zašel preveč na rob kolovoza. Popolna varnost poti se nam je obetala za Osojnikom na Vrhuncah. Dobro smj kresali v treh za svctilko ter iskaH s palicami hrib iz bojazni pred prepadi. Človek sc hitro privadi temi in še tako grapasti poti, čo ima pred seboj tako zanesljivega vodnika, kakor je bil mežnar Cenek. Skraja smo molčali, pa kmalu je začel svc- čar s svojimi brlantami z vero,v ponočne stra- hove. Sam Bog znaj, 'kaj vse jp že doživel Cenck strahovitega ikrog gorSke cerkve ter njenih opu- ščenih podružnic, v mežnariji in osobito še y, duhovniški hiši, kjer je pregnal iz ene sobe strašno ropotajoči strah že toliko resnih ter res priznano ikorajžnih duhovnikov. Cenekove storje so mi bile več ali manj znane in seve razpotegnjene ter ovenčane z njegovo bujno domišljijo. Bližali smo se posestniku Osojniku na Vrhuncah. Cenek je postal, popravljal leščerbo in nam pričel zagotavljati, da bo povedal eno o kamenitem Osojnikovem ikrižu, iki je znana radi starosti le bolj priletnim so_edo_n gorske Matere božje. Cenek je pripovedoval takole: »Če bi svetil mesec in zvezde, bi videli koj za Osojnikovim plotom njegov znameniti ikužni in ikameniti ikriž pred gozdom, za katerim pričnejo Sv. Gore. Vidva itak poznata križ in tudi vesta, da ima uklesano letnico 1642. Postaviti ga je dal šentpeterski župnik Gregor Bedal pod cerkvenima ildjučarjema C. Ulčnikom in B, Zemljičem. Popraviti ga je pustil župnik J. Fundeš. Kameniti in bolj debeli gornji del križa je bil posliikan na štirih straneh. Deževje, zima in solnce — vse to je tekom stoletij spralo slike, da jih danes ni več videti. Sigurno je, da je kameniti križ kužno znamenje. Ko še ni bilo Osojni>kovega križa, je davila, razsajala in naravnost kosila obupani narod — Btrašna črna kuga. Ljudje so prirejali romanja na Goro po golih kolenih in prosili nebeško Mater, naj oJvrne s svojo najmogočnejšo priprošnjo pri Bogu šibo božjo — črno kugo. Tiso.era in iiscčera krvava kolena p^vio•*«*>; romarjev iz Slovenije ter Hrvatskc so ganila na Marijino priprošnjo neskončno božje usmiljenje. Marija je razodela poprej imenovanemu gospodu župniku Bedalu, naj postavi na vrhu Vrhunc tlk ob robu gozda kameniti križ s slikami zaščitnikov romarjev in priprošnjikov proti kugi. Fundež ali temelj za težko kamenito soho naj bo globok ter tlakovan z zlatniki, ki naj bodo odkupnina za ikugo. Kakor hitro bo izkopana temeljna luknja ter v njej ^lato, bo morala ludi črna smrt v njo. Zaklenjena bo grozna morilka pred pobegom v svet s težkim kamenitim križem, kateri stoji še danes in zapira kugi pobeg. V Sušici ua Bizeljskem je prebival p^cd dobrimi 50 leti studenčni mojster Jurij Nerat. Mož je razumel svojo stroko, kakor v tej naši okolici ne nikdo prcd njim in ne za njim. Če so ga iklicali, da izsledi vodo ter izkoplje vodnjak, je prinesel s seboj čarobno šibo. Z leskovo šibo v roki je obšel ikorakoma mesto, kjer bi naj izvirala voda. Po čudežnih tresljajih ter migljajih leskovke je natančno povedal, kjer bodo morali in kako globo!ko kopati, da bodo pri vodi. Ne sanr-j voclne žile, šiba mu je razodevala z vso sigurnostjo, kam so naši predniki pred divjimi Turčini zakopali ter skrili zlato in srebro. Ljudje so govorili javno, da se je dokopal s pomočjo čarovniške le&kovike do celih loncev čistega srebra in zlata. Copernik Jurij Nsrat je imel neko. opravke tudi na Vrhuncah. Slučajno ga je zaneslo tudi mimo Osojnikovega križa. Možakar je nosil .udodelno šibo vedno pri sebi za obodi škornjev. Ko je stopil v bliž'no križa, mu je skočila palica kar sama od sebe izza oboda in se začela ikrivuljiti in tolči po kamenju krog znamenja. Iz skrivnostnega obnašanja leskovke je razbral, da gre nekaj metrov pod zemljo za zlato na mernike. Dedec je znal dobro, da čepi in se vica na zlatu črna smrt. Da bi bil kos zlatu in fcugi, si je preskrbel v kresni noči praprotovega semena in si je zbral svcto noč za dvig zaklada. Čarovna šiba mu je razodcla, da mora zamahniti s krampom prvič v zemljo pri ikrižu, ko bo odbila nva enajst, pri prvem udarcu na dvanajst mora biti zlato v njegovih žepih, sicer bo imel opravka s kugo. Nerat se je držal natanko razodetih ter zaupanih navodil. iiopal je s krampom od enajste nočne nre do pol dvanajstih, da so frčale in skakale iskre od ikamenja in mu svetile pri težavnem poslu. Bil je že tako globoko, da je čul cinketanje cekinov, če je zadel s krampom ob kamen. Še par prav krepkih mahljajev, zaklad bo odkrit, dvignjen in hajdi z njim na dom v Sušico. Pri zadnjem udarcu v zemljo je odfrknil izpod krampove konice kamenček in priletel nočnemu kopaču v obraz. Ded se je ustrašil nenadnega udarca v lice. Mesto da bi bil vzel prilet kamenčka za pokoro in kot povod za pobožen vzdih h gorski Materi božji, je grdo zaklel. Ni mu še bila kletvica prav z jeziika, že je puhnilo neznosno smrdeče izpod križa ter izkopane luknje. Smrdljivi puh je bil tako strupen, da se je kopač pri priči zgrudil ter je obležal mrtev. PoIjubila ga je na smrt črna kuga, katero je samo nekoliko osvobodil s kletvijo, mesto da bi jo bil držal s pobožnim vzdihljajem zaikopano v zlati kletki pod križem. Ko je odbila ura polnoči in so zatrjančili pri fari v Št. PetruJk polnočnici, se je stresla zemlja krog križa in od Nerata izkopana luknja se jc zasula sama. Na sam Božič, ko so šli ljudje od zgodnjo maše iz Št. Petra nazaj v Vrhunce, so našli ,Turija Nerata mrtvega tik Osojnikovega križa. V obraz je bil črn kakor najbolj sajast pisker. Čeravno je bila pasje ostra zima, jo že neznosno ?mrdel, iker je bil okužen od črne smrti . . . Zlatniki s kugo vred so še danes pod <križem. Za nesrečnim Neratom se do danes ni upal nikdo nad zaklad, ki čaka na dvig ter vstajenje izpod roke čudodelniika in svetnika.« Ob ikoncu zakladne storje je Cenek postal, nama posvetil v obraz in se nasmehnil zmagoslavno. Bili smo že res blizu skrivnostnega Osojnikovega kužnega znamenja tcr skoraj na cilju povratka. Cenek je še vedno stal z leščerbo v roki in najbrž čaikal na kakD pohvalno priznanjc iz najinih ust za povest o zlatem zakladu, o katerem je znano, ikje se skriva in samo čaka na odrešenje. Odprl sem usta in vprašal pripovednika: »Cenek, koliko ste pridjali k starodavni bajki še vi iz svojega? Kaj bi bil kopal rajni Nerat krog Osojnikovcga križa, kjer je sama živa skala?« Mežnar je zabuljil v mene z nevoljo, dvignil z levico svetilko, z desnico svojo palico in dostavljal k storiji: »Pozabil &em povedati, da je imel Nerat nasajen ikramp na leskovo toporišče. Tako opremIjen ikramp pre-bije ¦kremenita skalovja kakor repo, samo je treba kopati v znamenju križa in sicer takole.« Hotel je pokazati v temi križni zamah s palico po zraku, a je zadel z vso silo po svetilki, jo razbil na drobne kose in niti konca svečo nis-mo mogli najti. Nobeden od nas treh ni imel vžigalic. Stali smo na pašniku nekoliko pred Osojnikovim križem. Pri iskanju sveče smo ^e vrteli v krogu in sukanje v popolni temi spravi človeka iz pravega tira. Treba bi nam bilo zadeti samo pravo smer po kolovozu preko bukovega gozda in v dobrih petih minutah bi bili pri prvi ikrčmarski bajti na Gorah. Stari Cenek je že hodil tam tisoč- in tisočkrat ob vsaikem časn. Ono noč se kot vodnik ni mogel zmotati s pašnika do križa in gozdnega kolovoza. Šli smo in šli, da nam je lil pot po hrbtu, nikjer kamenitega križa, ne gozda in ne lesenih bajt. Hodili smo navzgor ter navzdol, se plazili po bodečem trnju, ikjer je bil g. kaplan ob očala, nobenega izhoda in upanja, da bi pogodili pred svitom pravo pot. Smo postali, zamižali, da bi prepodili nekako omotico, zaklašturili povsem drugam, kakor smo stopali poprej, že zopet smo bili v vis-oki praproti ali med trnjem. Parkrat smo sklenili, da bomo sedli na tla, saj ni bilo mrzlo in bomo počakali na zoro. Nekaj nerazumljlvega nas je gnalo le naprej, a za Boga nismo mogli s pašnika, praproti in trnja. Po dveurni blodnji je zalajal k sreči Osojnikov pes. Pasji lajež je razbistril toliko Cenoka, da se je razpukšal ter res pravilno uganil, da se motamo tik pred plotom Osojnikove domačije. Mežnar ,je zbudil na najino odločno zahtevo dobre ljudi, ki so nam postregli z lučjo in smo bili prav ikmalu na Gori. Ura je kazala dve čez polnoč. Cenek se je nacejal s slivovko ter z vinom, z g. kaplanom še slin nisva imela in sva morala z neznosno žejo pod odejo radi jutrajne sv. mašo. Edini krivec naše dveurne blodnje je bil Ce_iek s svojo storjo o zlatem zakladu, o kugi ia z uscdnim dostavkom o čudežnem, na loskovem toporišču nasajenem krampu, >ki seka skalovje liki rcpo. Mežnar jc seve trriil, da nam je bilo blodenje usojeno in sta nas zvodila zlati zaklad in s kamenitim križem zaklenjena črna smrt! Drugi dan smo ugotovili na licu no.ne zmešnjave, da saio zgrešili pravo pot ikoj po razbitju svetilke. Hodili ter klatili smo se dve uri v različnih kolobarjih edino po Os-ojnikovem pašniku, ki je obrasten z običajno praprotjo in bodečim kopinjem, trnjem in brinjem. Celo kaplanova v noči zgubljena očala smo našli. Gorski mežnar Cenek še baje danes krama pri mlajši duhovščini, ki pomaga na Gorah, s pravljico o zlatem zakladu in črni ikugi pod kamenitim Osojnikovim križem. Verjetno3f storje skuša podpreti z istinitim dostavkom o naši takratni blodnji po Osojnikovem pašnikii, *lci je bila ofitna kazen božja za nevero o čudežni moči krampa, kateri jc nasajen na leskovo toporišče.