39. številka. Ljubljana, v sredo 18. febrnvarja. XXIV. leto, 1891.
slovenski mod.
Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeraan za avstro-oge r Bk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
0 našem volilnem gibanji.
i.
Državnozborske volitve imamo pred vratmi, ali vender se doaedaj še ni nikjer razvnela posebna agitacija. Naš kolega pri »Slovenci" se je sicer razvnel ter vidi v vsakem človeku, ki mu na Ljubljanskem trgu nasproti pride — kandidata. Neprestano pisari, da prihajajo kandidatje na dan prav kakor gobe po dežji. Nasprotno je resnica! Naše volilno gibanje odlikuje se ravno v tem, da nemarno kandidatov, ko je pri nas malo nezavisnih mo?, ki bi bili gmotno tako utrjeni, da bi mogli s svojim premoženjem preživeti sebe na Dunaji, na Kranjskem pa mnogoštevilno svojo rodbino. To je žalostno, ali vender resnica!
„Slovenec" so je sedaj razvnel za jeduega samega kandidata, kar ravno dokazuje, da tudi v njegovem taboru ne rastejo kandidatje, kakor gobe po dežji. Unema pa se za kandidata, gospoda vodjo Povšeta, kojega hoče po vsi sili pod blagoslovom gospoda Andreja Kalana uriniti gorenjskim kmetskim občinam. Mi o ti kandidaturi, na kateri nam blagoslov gospoda Andreja najmanj dopade, danes še ne bomo pisali, dasi bi bdo za nas slovenske »liberalce" v resnici mikavno, z visokega Olimpa opazovati, kako bi se vodja Povše po gorenjskih livadah bojeval z orjakom Hohenvrartom, kojemu je baje sam kanonik Kljun svetoval, da naj na Gorenjskem kandiduje, in da naj se ne ruje z radikalnimi Ljubljanskimi elementi! Sedaj pa načelnik našega „Katoliškega političnega društva11 na Gorenjskem ponuja kandidata Povšeta! Kakor rečeno, mi danes o tem nočemo pisati, ko smo od zadnje razprave o višji dekliški šoli Ljubljanski navajeni, kako sc ima tolmačiti jeklena beseda takih jeklenih značajov!
Pustimo za sedaj gorenjske kmetske občine! Kak program naj imajo naši bodoči državni poslanci, o tem se je Že razpravljalo v »Slovanskem društvu". Z omenjenim programom strinja se tudi naš list, ker se za sedaj, žali Bog, kaj več doseči ne da, in podpiral bode kandidate, o katerih se ve\ da se bodo možato zastavili za omenjeni program. Sicer pa upamo, da v posamičnih volilnih okrajih
ne bode hudega boja, ko je na jedni strani premalo
•»..■ -----—^agjg -       ■    — ' - ■
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Brezkončna zima; „Tnaumonat"; „hal'fftka" ; pust in post; „Sokolova" mankaruda; popeluična sreda za kandidatu; korso; maskarada „Trlasko^a Sokola"; (iraško teto panje; ljudska fitetev; slovenska kri in mašine za fabrikucijo Nemcev: lahonska nesramnost; „habemus papaiu'.)
Pač res ni treba posebne duhovitosti, da se piše in kramlja o vremenu. A letošnja zima je pa že taka, da si jo človek lahko privošči še jedenkrat, ker je že res nedostojno, da se kar nič ue zmeni, da se malo umakne. Severni naši sosedje Nemci celo, ki so zime bolj vajeni, nego mi, ki smo že vender nekoliko bolj na jugu, imajo za februvar izraz „Thauraonat", kar bi človeka opravičevalo misliti, da se bode že vender stajala ledeua skorja, s katero nas kakor z jeklenim oklepom objemlje neskončna zima.
Pač se po dnevi na solnci semtertja malo otaja ledena odeja, a po noči pa zopet zamrzne in treba bi bilo, da bi si človek navezal pristne „ha-
kandidatov, na drugi strani pa mirno, — in naj gospodje pri „Slovenci" še tako zavijajo svoje oči — v glavnem jeden in isti program, po katerem nam se je v Dunajskem parlamentuna na prvem mestu bojevati za našo narodnost.
Prepričani smo, da se bodo tega boja udeležili vsi slovenski državni poslanci, in konečno bi ne mogel drugače postopati še celo dr. Mahnič, če bi ga kaki zapeljani volilci v parlameut poslali. Zate-gadel je za nas, če se oziramo na volilne okraje, najvažneje uprašanje, če morda v kakem okraju ueso razmere take, da bi ne premagal narodni nasprotnik, če bi se mi mej sabo prepirali, ter splezal do mandata človek, o kojem se ve, du bi v državnem zboru pobijal vsako zahtevo slovenskega naroda. Kakor smo skrajue strogosti glede upiašauj, tičečih se naše narodnosti, izrekamo vender svoje načelo, da moru v takem okraji vladati mej nami skrajna jedinost, da se Nemec ne okoristi, kakor so je časih poprej že pripetilo.
Če se torej ozremo po volilnih okrajih, kažejo se nam posebno tužne razmere v tako imenovanem BTrebanJ8kem" okraji. D j sedaj se v tem okraji prav odkritosrčno še ni oglaBil nit' jeden kandidat, in volilci plavajo v nekaki temi, tako, da preti v dan volitve nastati zmešnjava, da bode vsako žu-! anstvo izvolilo si svojega kandidata Zadnji čas je, da se napravi red v tem volilnem okraji, in on-dotni narodnjaki so svoji narodnosti na ljubo zavezani, da se prej ko mogoče zjedinijo za kandidata, kojega bodo vsi narodni volilni možje soglasno volili. Kdor si pa upa priboriti zaupanje svojih vo-lilcev v tem okraji, ta naj odkritosrčno objavi svojo kandidaturo, in da naj ue kandiduje na svojo pest na skrivnem in nekako pod zemljo. Več kot je takih kandidatur, tem večja je nevarnost, da bi konec no v tem okraji — kjer je bil že jedenkrat na sramoto slovenskemu imenu izvoljen nemškutarski Dragutin Deschmann — ne pridobil si zmage ljubljenec nemškega ,s eh u I ver e i n - a", kandidat nemških Kočevcev, nemški okrajni glavar v Kočevji, na kojem ni drugo slovensko   nego   imd.   V očigled taki kandidaturi,
li takse" na noge, ter se drsal po posamičnih krajih. V mestu gre še, izvzemši one kraje, kjer je po zanikrnosti nekaterih hišnih gospodarjev ua trotoarih še vedno gladka ledena skorja, kar pa se nahaja k sreči le na redkih mest h Bolj kritična pa je stvar v predmestjih ali zunaj mesta. Vender pa bi tudi v mestu bilo že čas, da se zaradi ravnopravnosti povsod naredi konec ledenim gričem in hribom, ki se semtertja Se nahajajo po trotoarih, potem se bode varno in dobro hodilo vsaj po glavnih ulicah. Da je letošnja snega obilna zima globoko segla v metitni žep, je istmu, a reci moram, da se je pri nas prav murljivo skrbelo dozdaj za pospravljanje snega, naj se torej tudi zanaprej strogo pazi, da stori tudi vsak hišni gospodar svojo dolžnost.
O letošnjem predpustu govoriti še zdaj, ko Brno se že popolnoma navzeli postnega duha, zdi se mi malo pozno, vender pa naj bode ob osmini pepelnične srede. Izostal sem bil pretekli teden, a ni me pobodil pust, akoravno sem ga tudi jaz prav pošteno slavil in praznoval na izvrstni „Sokolovi" maskaradi. Z veseljem opažih sem čez dolgo vrsto let — če se ne motim jih je že več od 15 preteklo, da sem videl zadnjo „Sokolovo" maskaiado — da
kojo bodo podpirali z znanimi sredstvi, poneha vsaka šala, in nam, ki se pred vsem in na prvem mestu borimo za slovensko narodnost, rodila se je dolžnost, da resno pretresamo položaj, ki je nastal vsied kandidature kočevskega okrajnega glavarja. Ta mož si je v Dragi pridobil toliko zaslug /a bolno kočevstvo, da se ne čudimo, če so ga Ko-čevci posadili na svoj Ščit. Da so pa upa ta okrajni glavar kamlidovati v okraji, ki je po svojim prebivalstvu večinoma slovensk, to pa je skrajna predrznost! Ta predrznost je pravo izzivanje, in slovenski volilci, če imajo le količkaj pojma o svoji narodnosti, imajo zvršiti tukaj prav prijetno nalogo. Ta naloga obstaja v tem, da ga soglasno zupode čez meje kočevske, kjer lahko preobrača svoje kozolce, in kjer nam je toliko škodoval, kolikor je mogel!
Zategadel kličemo volilcem omenjenega okraja, da naj ne prej kot mogoče zjedinijo o jednem kandidatu, in da naj bo v disciplini jedini, tako da konečno ne premaga slaboten Kočevček mnogoštevilnih prepirajočih se narodnih volilcev, ki bi se obdali z neizbrisno sramoto, da bi na Dunaji drugi DeBchmann zastopal njihove interese! To je najvažnejše, kar se za danes pisati da o volitvi v tem dolenjskem okraji. Opozorili smo na nevarnost, vse drugo pa je položeno narodniui volilcem v rok<». Njim naj je skrb, da se nam ne bode treba sramovati njihove volitve !
Politični razgled.
Notranje «1 I«*.
V Ljubljani, 1H. fcbruvarja. I>fžft i 'iu>xho Peke Vol it ve. Glavni znak letošnjih državuozborskih volitev je ta, da se povsod pojavlja velika razcepljenost mej raznimi strankami. Ne le večje, temuč tudi manjše frakcije se cepijo. V mnogih okrajih bode po več protisemitskih kandidatov. V nemških okrajih pa posebno zmerno liberalce že ob volitvah nazaj potiskajo nacijonalci. Vse kaže, da se bode po volitvah kmalu levica razcepila, jeden del pojde z vlado, drugi pa proti vladi. Isto tako se kaže, da se utegnejo Poljaki razcepiti in potem ne bode nobene večje Btranke v državnem zboru. To cepljenje baje pospešuje tudi vlada, ki hoče tako vse stranke oslabiti, da bode ložje po svoje gospodarila.
:—     .. -- ..." 'MJttfcasBBB11 j
se je je ta zabava obdržala sveža in priljubljena, da je popolnoma opravičila moja morda malo pretirana pričakovanja. A to le glede dam, kajti moški postali Bino vsi skup nekol ko preveč blazirani io resni, kakor da bi vsak izmej nas bil kandidat za državni v.bor. Saj pa tudi ni čuda, če se predpust in pa državnozborske volitve trčita tako skuptj, kakor se je to zgodilo letos. Za marsikaterega kandidata pa, ki zdaj še nekako poskočno rogovili po predalih naših domačih listov, utegne priti prej ko Be nadeja pepelnična sreda, ko bode pogorel, ter se potem lahko pepelil z lastnim pepelom.
Tudi korso, katerega je nekdaj napravljala Ljublianska nemška gospoda, umrl je ž1* pred leti na sušici in pustui torek ni se skoro dosti razločil na ulicah od druzih dnij. Saj celo v večjih in ži-vahnejih mestih hira ta stvar in je celo v živahuem Trstu še le pustni torek nekoliko poživil dolg čas in monotonijo, ki se je kazala debeli četrtek in pustno nedeljo, katera dva dneva sta bila druga leta izredno živahna.
Veselilo me je posebno videti, da je tudi bratski „Sokol Tržaški" tako sijajno nastopil s svojo maska rado, ter se vredno pridružil na tem
se vedno v večjem številu izseljujejo v Ameriko. Krivo temu je, da je po severnem Ogerskem zavladala velika beda, ker vlada ničesar ne stori za te kraje, temveč vgo pozornost obrača le Budimpešti in pa pomadjarjenju Slovanov. Oblaitva skušajo s silo zadržavati izseljence, kar vzbuja nevoljo mej prebivalstvom.
Vnaiijc države.
i dopolnilne volitve v Bolgariji.
V nedeljo bile so v Bolgariji dopolnilne volitve za bolgarsko zbornico. Bilo je voliti 21 poslancev in so povsod zmagali vladui pristaši. Poslednji imajo sedaj v zbornici ogromno večino, o kaki pravi opoziciji se jedva govoriti more. Bolgarska opozicija je tako desorganizovana, da pri volitvah skoro ne more nahtojnti. Njeni glavni vodje bo v inozemstvu ali se pa za politiko dosti več ne brigajo.
Jiol</arija in Jtasija.
Na rusko noto zastran nihilistov je bolgarska vlada že odgovorila. Prepis odgovora izročil se je tudi drugim diplomutiškiin zastopnikom. Odgovor je baje strogo stvaren in se vsemu izogiblje, k*r bi utegnilo žaliti Rusijo. Zaradi tega je ta odgovor napravil najboljši utis v diplomatičnih krogih. Mapatl na holifarskaja kneza.
Po mnogih listih bila je zadnji čas širila se novica, da se je nameraval napad na kueza. Iz Serije se sedaj o tem poroča, da so se v neki kavarni tri osebe steple in je pri tern jeden bil ranjen z Dolom. Ranjenec je iz maščevanja ovadil SVOJa nasprotnika, da nameravata napad na kneza in ministre. Policija |a je hitro zaprla, ali preiskava je pnkazala, da je bila ovadba neosnovana in da je ovaduh nameraval umoriti jednega izmej dotičuikov. Sedaj so zaprti osobi izpustili, ovaduha pa zaprli. M a krt/on i j it.
Bolgarslcl emigrant B »hderov izdal je knjižico o statistiki Makedonije. V tej knjigi dokazuje, da je Makedoniju (.koro po vsem bolgarska. 0 Srbih pravi ta Bolgar, da so iiajzoprnejšt narod na Balkanu, Avstrijo pa dolžl, da hoče prisvojiti si Makedonijo. Čudno je pa, da je Benderov, ki tako slabo sodi o Srbih, vender za zvezo ž njimi, da se zabrani Avstri|i daljše prodiranje na Balkan. Govori pa tudi, da bodo balkanske doline prizorišče boju mej Rusijo in Avstrijo, največjo sovražnico slovanstva. Tej knjižari seveda jiosebne važnoBti ni pripisovati. Menda ;e njen pisatelj ž njo le hote! nase opozoriti, da se njegovo ime ne pozabi.
Grki v Bo/(/ariji.
V Bolgariji bo pojavlja neka nevolja proti giškemu prebivalstvu, ker Grki zatirajo Bolgare v Makedoniji. Bolgari bi se radi iznebili grških življev iz svoje dežele* kar seveda ni lahko. Več Grkov, kateri nemajo bolgarskega državljanstva, bodo najti Ž v kratkem odpravili iz Bolgarske s pretvezo, da so državi nevarni. Rusko noto zastran nihilistov bode Stamhulov znal dobro uporabiti tudi proti Grkom.
Dopisi.
Iz I j u Ui janske okolice IG. februvarja. [Izv. dop,] Kakor vsako leto, je tudi letos okrajno cestni odbor položil račun, iz katerega je razvidno, kakšno je bilo delovanje zastopa največjega okraja dežele kranjske.
Za pokritje troškov naložena je bila 10% naklada na vse davke okolice ljubljanske, kateri znašajo 123.436 gld. Dohodki znašajo torej okolu 12.300 gld.
Leto se je pričelo s primanjklajem 1592 gld.
polji starejemu bratu Ljubljanskemu. Želim mu prav od srca, da bi njegove zabave postale vedno bo lj priljubljene v vseh slovanskih krogih Tržaških, ter da bi mu nikdo ne odtezul svojih simpatij, katerih mu je za uspešno delovanje tako potreba. Ce se pulimo v politiki zaradi raznih nucel in obiramo drug dru-zega do obisti, na Kocijaluem, na zabavnem narodnem polji, moramo biti jedini, le potem dosegli bo-demo oni namen, ki ga želimo, da tudi razveselju-vaje se imponiramo našim nasprotnikom ter jim pokažemo, kaj premoremo, če smo složni.
Graški teti „Tagespošti" se dogaja, da stara reva časi zadremlje in se ji sanja pri belem dnevi. Tako je te dni donesia neko notico o kandidaturi nečega odličnega slovenskega prvaka za državni zbor, kateri pa še niti jedenkrat ni bil imenovan kot kandidat in bržkone tudi ne bode se potezal za to mesto, kakor bi to seveda tudi mi želeli. Iz tega se le lahko sklepa, kako slabo po-strežena je stara  teta  s političnimi pikantuostmi.
Ljudska štetev donaša polagoma na dan številke, ki so nam deloma povoljne, kakor na primer baš v Ljubljani, kjer se jo pokazalo, da je srce Slovenije zdravo, kajti, ko se mu je potipalo do živega, pokazalo se je, da slovenska kri ni voda,
— z uštetimi 1000 gld., — katere je odbor pri Ljubljanski kmetijski posojilnici dolžen bil.
Kakor podrobne točke tega računa kažejo, z denarjem ni štedil, kajti sami nadzorovalni troški znašajo 700 gld. brez drugih tu sem spadajočih pritiklin.
Izpisek iz dnevnika kaže, da je to leto cestni odbor posebno ni to mislil, kako bi župane in pri volitvah merodajee osobe zadovoljil. Odborniki imeli so od načelnika denar na razpolago. Odbornik opravljal je in prejemal cestna dela. Brez nadzorstva po-kladal je cestna račune, ne zmeneč se za zakon, kateri strogo veleva, da odborniki na svojo roko nikakega dela prevzeti ne smejo, in ako dela odbor izjemoma kako delo v svojem delokrogu, marajo biti troški po dotičnom županstvu potrjeni. V tej zadevi bil je pri načelniku v posebni milosti Ižanski odbornik. Le ta iu njegov cestar polagala sta račune brez županovega potrdila. Iz teh računov se mora sklepati, da je korake čez hišni prag storjene, zaračunal cestnemu odboru, ako je le pri tem mislil, da je cestni odbornik. Cestni odbor se je dalje posebno milostivega kazal taistim kra;ein, kjer stanujejo njegovi zaupni možje, — Dobrava, Šmarije iu Grosuplje se v tem posebno odlikujejo.
Da ima načelnik cestuega odbora razno drugih človeških slabostij tudi to, da se v računih moti, kaže tek. št. 225. Tu zaračuna Medvodskega cestarja mezdo za mesec november 1890, akopram se odbornik Kuvčič pod tek. št. 211 izkaže, da je mezdo tega cestarja za vse leto poravnal; ta napaka zasleduje se že kakih par mesecev nazaj.
Meseca oktobra pride načelniku na misel, da bi bilo potrebno most čez Ljubljanico Podpečjo popraviti. V to svrho skliče kar dva voza odbornikov, kateri so po dolgi razpravi dognali, da je skrajni čas popraviti most. Da se vse v domačem okvirji naredi, zaukaže se Dobrovskemu odborniku, da prevzame vso dobavo hrastovega lesa ne ceneje, ko po UO kr. kubični čevelj Ta les se bi po očitni dražbi gotovo za tretjino ceneje dobil, ko bi se hotelo studiti, a štedenja nema okrajno cestni odbor na svojem praporu. V pozno jesen se je začel most popravljati, kakor da bi prej nihče o potrebi popi ave ne vedel, in izdalo se je 776 gl J. 40 kr., ne da bi bila zgradba na pol storjena.
Hvaležno se spominja račun tudi zaslug nekaterih okrajuih slug, kajti dobili so razun nagrade za volilno ag t arijo tudi še plačila za neke nepotrebne oklice.
S tekočo številko 245 zaključi se slabo skrpani račun in ekshibit, potem ko je še kovačnica za poslovanje prevzela 75 gld. 65 kr.
Zanimivo je, kako se zadnii izdatek v cestnem računu glasi: „Smešani stroški, kakor na uos in popravek cestnega orodja in posebn« pota v cestnem oziru" 25 gld. —
Troškov je izkazanih 10.449 gld. 77 kr. Prihodkov pa 11.325 gld, torej več 875 gld 23 kr. Kolikor je znauo preoitatka v cestuem računu že dolgo časa bilo ni, — nekaterniki trdijo, da je tako ugodno bilanco prouzročil ugovor Ižancev proti proračunu za 1891. leto.
Pridejati je še, da tudi ni izkazano, je H dolg 1000   gld.  kmetijski  hranilnici  izplačun,   ali hodi
da jo je vedno več, da pa nemška in prisiljeno nemška pojema. Jasen govor številk je neovrgljivo znamenje za to. Drugod pa so semtertja imeli posebne mašine, da so fabricirali Nemce. Posebno v Dragi na Kočevskem morali so imeti velikausk tak stroj, ki bode menda razstavljen v jedni prihodnjih svetovnih razstav. Manjše take stroje poskušali so uvesti tudi v nekaterih sicer pošteno narodnih naših mestih, na primer v Kamniku, kjer je velika tovarna za smodnik tudi ustvarila nekoliko prav pristnih Germanov iz navadnih slovenskih prepohlevnih duš. Vender pa so se, kakor čujem, skrhala in polomila nekatera kolesa na tej mašini in je vsled tega nekoliko že Hkoro izdelanih Nemcev se kar na jedenkrat zopet spremenilo v Slovence, na veliko žalust onih, ki so gonili veliko kolo te čudne mašine.
Da so Lahoni predrzni iu nesramni, je znauo, vse pa vender presega nesramnost, a katero si je upal nek poštni odpravnik nazaj poslati neko vabilo za zabavo, katero je poslala čitalnica v Kastvu bratskemu društvu, pod naslovom : Hrvatskoj čitaonici, Poute (otok Veglia). Ali tamošnjemu poštnemu odpravniku bržkone ni bilo po volji, da je hrvatska čitalnica v Poutu. Prečrtal je imena naslova ter zapisal: »retour — di ritorno", zraven pa pristavil
tisočak senožeti in njive kupovat. Premnogo bi se še dalo o delovanji tega odbora poročati, toda čakajmo, kaj bode deželni odbor na neko pritožbo v tej zadevi odgovoril.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 17. februvarja.
Predseduje župan gosp. Grasselli. — Na-vzočnih je 22 odbornikov. — O vero vatel je in a zapisnika imenuje g. župan mestna odbornika Ravnikarja in Velkovrha. Župan naznani, da je pisarna reda Marije Terezije poklonila mestu izvod knjige, v kateri se nadaljuje zgodovina reda, za kar se jo župan zahvalil. — V volitveni komisijon za državnozborske volitev izvolita se : podžupan V. Pet riči č in mestni odbornik Klein. — V naborni komisijon izvolita se mestna odbornika: P rose nc in V a I e n ti n č i Č. — V komisijon za od-merjenje vojaške takse mestna odbornika: Klein inTerček. — V klavnično ravnateljstvo: dr. Stare. — V odsek za imenovanje nekaterih ulic in trgov : dr. M a j a ron — V odsek za reorganizacijo mestnih uradov: mestni odbornik Gogo I a. — Pravnega odseka poročilo o gosp. Martin-a Terpotca ponudbi glede ceste pri njegovi hiši na Resljevi cesti se odloži, ker je treba še nekaterih poizvedel). — Za stavbiuski odsek poroča dr. Stare ob oddaji mestne vožnje. Došle so tri ponudbe, mej katerimi je najceneja ponudba g. E. Predoviča, torej easvetuje odsek, naj se njemu odda mestna vožnja od 1 1891 do konca 1. 1893. — Mestni odbornik Knez se temu nasvetu protivi. Ponudba g. Predoviča bila je naknadna Ako pri erarji kdo napravi naknadno ponudbo, potem se, ako se na isto sploh ozir jemlje, Emirom obvesti najcenejši ponudnik. To pa se o tem slučaji ni zgodilo, in lahko bi prišlo do tega, da bi g. PredoviČ cene mestnemu magistratu kar narekoval, kar pa nikakor ne gre. Odbornik Knez torej uasvetuje, naj ge odda mestna vožnja gosp. Jakobu Zupančiču, ki je bil pri prvi dražbi naj-ceneji ponudnik. —
Mestni odbornik P eter ca ta nasvet podpira kajti lahko je, ko se izvedo cene, staviti še cenejšo ponudbo. Ako se hode tako postopalo, ne bode nihče več ponudbe stavil, češ, vsaj itak no dobim. Gospod Jakob Zupančič bode bolje nadzoroval voznike, nego g. PredoviČ, kajti živi že nekako v pen-zijonu, dočim ima g. PredoviČ drugih poslov dovolj m se za voznike ue briga.
Mestni odbornik Vel ko vrh misli, ker nima g. Jakob Zupančič toliko konj, kolikor jih je za mestno vožnjo treba, da si jih bode izposoje.val od posestnikov kmetovalcev Ljubljanskih, in o tej zadevi se je govornik esvedočil pri odkidavanji snega na Resljevi cesti zadnje tedne, da so Predovičevi vozniki tudi vrlo za lopato prijeli in metali sneg na vozove, hlapci drugih voz pa samo poleg stali in nič ne delali. Zato podpira odsekov predlog.
Dr Tavčar misli, da je ponudba g. Jak. Zupančiča le naperjena proti doBedanjema podjetniku PredoviČu. Mesto bode imelo vsekako slabšo vožnjo, uko jo izroči novemu podvzetniku. Stare podjetnike treba ohraniti, zato podpira odsekov predlog.
naslednje nesrumne besede : „ Ago ni/, zao te prima di nascere" (umirajoča pred porodom) iu ,perche e morta" (ker je umrla). Vse to pa je znsolil še s svojim podpisom. Radovedni smo, kako se bode izreklo slavno poštno ravnateljstvo v Trstu nasproti tei očitni nesramnosti I
Končno naj Še izrečem svoju zadoščenje nad tem, da smo v nedeljo mogli VBkliknuti „habemus pupam", da smo končno vsaj začasno zopet dobili krčmarja v našo čitalnično restavracijo , ki bode morda imel dar privabiti ljudi, a jih tudi znal obdržati, ne pa odganjati. Zadnji čas je bilo že kar človeka groza, če je zašel zvečer v čitalnično restavracijo, zdelo se ju človeku kakor v kakem zakletem gradu, iz vseh kotov zijala je nasproti grozna praznota. Od pepelnične srede pa do pretekle nedelje je bilo pa kar zaprto. Nadejam se, da se zopet zberemo v kratkem skupaj, vsaj kar nas je bolj konservativnih, ki se navzlic tseinu našemu radikalizmu nekako najraje držimo starih historičnih prostorov, vsaj tako dolgo, dokler nam ne zgradijo novih — ako jih bodetno sploh doživeli! Novi krčmar naj le skrbi, da bodetno radi prevajali njegovo ime na slovensko 1 Ah as ver II.
Pri glasovanji je 7 glasov za predlog mestnega odbornika Kneza, da bi dobil vožnjo gospod Jakob Zupančič, 10 glasov pa za predlog odsekov, naj se vožnja izroči zopet gospodu PredoviČ u; propala sta torej oba predloga. *
Mestni odbornik Gogo 1 a pojasni izid glasovanja s tem, da nekateri odborniki neso glasovali za noben predlog. Treba je bilo, ako je prišla naknadna ponudba, poklicati najcenejega ponudnika, tako dela erar.
Gospod župan Grasselli opomni, da to doslej pri magistratu ni bdo običajno.
Mestni odbornik Gogola nasvetuje, naj se vrne poročilo mestnemu magistratu, da o g. Predo-vičevi ceneji ponudbi g. Jakoba Zupančiča obvesti in ga vpraša, prevzame li za to ceno mestno vožnjo. —- Predlog obvelja z 12 glasovi proti 10.
Dr. Stare poroča nadalje v imenu stavbiu-Bkega odseka in nasvetuje, da se oddaja stavbin-skega lesa izroči gospej Ivani Tavčar, oddaja kamnoseškega dela pa gospodu Alojziju Vodniku, kot najcenejšima ponudnikoma. — Obvelja.
Mestni odbornik dr. Stare poroča o računu za lani narejeni atfaltski tlak v klavnci in drugod, katerega je izvršila tvrdka ,The Neuehatel Asplialt Compauv Limited" v Švici, in nasvetuje, da se znesek 2130 gld. 13 kr. izplača. — Vsprejeto.
Mestni odbornik Hraskv poroča za stavbiu-ski odsek o računih za betonske kanale, katere sta lani izvršili združeni tvrdki Baron Pittl & Brause* vvetter in Kranjska stavbinska družba in nasvetuje, da se proračunjena vsota do 10% izplača Obvelja.
Mestni odbornik II ras k y nadalje poroča za stavbinski odsek, naj bi se prej imenovani tvrdki izplačalo 217 gld. še po vrhu, ker je imela mnogo več posla, ko je bilo treba odstraniti stari rimski kanal tik igrišča.
Mestni odbornik Knez se temu protivi, kajti v stavbinskth pogojih za izvršitev se še celo skale neso vsprejele, da bi bilo zanje posebej plučevati, iu te so gotovo trdnejše, nego rimsko zidovje. Zato naj se predlog odkloni.
Poročevalec Hraskv naglasa, da je bilo podjetnikom poleg odstranjenja rimskega zidu še mnogo druzih del izvršiti, da je torej zahteva tvrdke po-popolnoma upravičena. — Pri glasovanji se predlog mestnega odbornika Kneza odkloni, predlog stav bioskega odseka pa vsprejme z 12 glasovi.
Mestni odbornik M urnik poroča za stavbin ski odsek o prošnji za plinovo razsvetljavo na Karlo vški cesti. Poročevalec pravi, da so prosili vsi posestniki, na Čelu jim g. J. Kosler, za plinovo razsvetljavo, katera se bode napeljala od konca sv. Florijana ulic do Kurlovškega mostu, kjer bosta zadnji dve svetilki. Poročevalec nasvetuje, da se na tej cesti napravi plinova razsvetljava, ki bode stala 1107 gld.
Mestni odbornik Benedikt podpira ta predlog, posebno gorko pa vitez Z i 11 e r o r, ki na-g'aša, da je javna varnost ondu v slabem stanu zaradi tega, ker ni razsvetljave, d očim je na sv. Petra cesti do cerkve, v Trnovem pa do mostu.
Mestni odbornik P eter ca obrača pozornost na jako zapuščeno Dunajsko cesto od južne železnice do sv. KiištofV, kjer je le slaba razsvetljava. Vitez Zitterer podpira predlog.
Mestni odbornik M urni k se ne protivi upe-ljavi plinove razsvetljave na Dunajski cesti, a treba je poprej, da stavbinski urad napravi proračun. Ako je odbornik P eter ca s tem popravljenim predlogom zadovoljen, bode tudi on glasoval zanj. Gosp. Pet*?rca pritrdi in vsprejme ti se odsekov in popravljeni g. Peterce predlog.
Mestni odbornik Mu mi k poroča za stavbni ski odsek o nakupu igrišča (Ballhaus). Ta zadeva bila je že dvakrat v mestnem odboru obravnava. Seunikovi dediči ponujali so o svojem ča*u 3500 gld. prispevka, a odstopiti bi se jim moralo toliko sveta na cesti, da bi bili s to svoto komaj ta prostor le količkaj ugodno plačali. Seunikovi dediči so sedaj svojo pouudbo umaknili, trdeč, da se je z novo cesto, katero je stavbinska družba otvorila, položaj predrugačil. Gospod Zenker pa je ostal pri prejšnji ponudbi, da odstopi 154 metrov za 200 gld., ako inu mestni magistrat izpolni njegove zahteve. Deželni odbor je z ozirom na javni interes vsprejel ponudbo mestnega magistrata za nakup igrišča in ceno določil na 4500 gld. Poročevalec nasvetuje, naj se nakup igrišča za imenovano svoto sklene, oziraje »e na to, da dobi mesto, ko se odstrani igrišče, lep prostor. Ponudba gosp. Zenkerja naj se
tudi vsprejme. Seveda mora skleniti prodajo igrišča še  deželni zbor in sklep potrditi  presvetli cesar.
Odbornik dr. Gregorič uprava, zakaj se ni vaprejela ponudba Seonikovih dedičev in je mesto tako izgubilo 3000 do 4000 gld.
Poročevalec M urnik odgovarja, da je bilo to jako umesten sklep, kajti Seunikovih dedičev ponudba ni bila za mesto nič vredna, hoteli so toliko sveta in to na cesti, kolikor bi bili dali za nakup igrišča. — Vsprejme se potem predlog, da se kupi igrišče od dežele kranjske za 4500 gld.
Dr. Gregorič  nasvetuje  konec javne seje.
Mestni odbornik Klein interpeluje, zakaj mizarji neso še dobili svoje kavcije nazaj, katere so uložili za dela v mestni vojašnici.
Predsednik podžupan V. Petričič odgovarja, da se to uprašanje ne dotika mestnega zbora.
Potem se javna s°ja sklene in določi nadaljevanje današnjega dnevnega reda na prihodnji petek ob 6  uri zvečer.
Domače stvari.
— (Gospod Ivan N. K e s m a n) znan je v rodoljubnih krogih po vsem Slovenskem Njegovega imena sicer ni čitati pogosto v časnikih, ker mu prija bolie tiho delovanje.    Zato je pa za pro bujo naroda našega v nekater.li krajih  storil tako veliko, da se v tem oziru ne  more ž njim USpO-rejati skoro ni kdo drugi   Nagib za njegovo tiho, a intenzivno delovanje bila mu je neizmerno globoko v srcu ukoreninjena ljubezen do slovenskega naroda. In o tej ljubezni podal nam je zopet novih dokazov. Ni še dolgo tega,  da smo   poročali  ob izdatnem dam,  kateri  je  njegova plemenito misleča soproga položila na oltar domovine;   včeraj   zabeležili smo jednak čin požrtvovalnosti gospoda RestnftOa samega. Pristopil je namreč družbi  sv. C rila in Metoda za pokrovitelja darovavši je J 100 gld., poleg tega pa je daroval še za Bledeče narodne namene: „Bratov-ščini hrvatskih Ijudij" v Istri 10 gld., slov. otroškima vrtoma v Trstu 10 gld.;  slov. otroškima vrtoma v Gorici in Podgori   10 gld.;  zavezi slov. učiteljskih društev za B iztiskov „Vrtca" za leto 1891. 13 gld. v ta namen, da se jeden iztiR jiošilia šolski knjižici v Mošnje pri Radovljici, na Koroško, Štirsko, Goriško in v I->tro pa po jeden; za „Mir" v Olovci 2 gld.;   za   upis   petih  pridnih slovenskih dijakov Celovške ali Beljaške gimnazije v družbo sv. Mohorja 5 gld ; podporni zalogi slov. vseučiliščnikov v Gradci  10 gld. ; podpornemu  društvu  slov. vtiiko-šolcev na Dunaji 10 gld!;   dijaškima   kuhinjama v Cel ji in na Ptujem a 3 gld ,  vkup  6 gld ; dijaški kuhinji v Mariboru 4 gld.; za upis petero beneških Slovencev v družbo sv. Mohorja 5 gld. Vsega vkup daroval je torej g. liesman 183 gld.    Naj blagemu rodoljubu Bog to stotero povrne in naj bi mej Slovenci, ki so imovitejši ko on,  našel  mnogo posnemovalcev !
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Novoizvoljeni odbor imel je dne 15. t m. sejo, v kateri se je konstituiral. Načelnikovim namestnikom je odbran dež. sod. svetnik g. J. Vencajz, tajnikom in knjižničarjem g dr. Majaron, blagajnikom notar g. J Gogola. V odsek za društveni list so izvoljeni gg. : drž pravd, namestnik dr. J. Kavčič, dež. sod. pristav g. A. Leveč in dež. sod. svetnik g. J. Vencajz. Uredništvo „Slov. Pravnika" se je tudi nadslje izročilo g. dru. Maja r o u u.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 2. štev. nastopno vsebino: 1. Polica o zavarovanji za smrt v prid imetolju pa zapuščiua zavarovateljeva. 2. Dr. F.: O rabi jezikov v naših uradih, sosebno pri sodiščih. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: «) Odločeb bivših oblastev za odkup in uredbo zemljiških bremeu ni moči izpodbijati v redni pravdi. b) če biva pri kakem sodišči notar, odvetniki nimajo pravice zahtevati povračila stroškov vožnje k obravnavi, ampak samo stroške uadomestovanja. e) Vzlic izvenredni reviziji smeti je nastopiti dokaz s pr -sego. d) Odločevati prepire o posesti glede javnega blaga pristoja sodiščem. Kazensko pravo : Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (§§ 33. in 292. kaz. p. r.) XIII 4. Iz upravne prakse: n) Kedaj je smeti zvrše-vuti virilni glas po občinskem redu za Kranjsko ? b) Kedaj postane pristojbino dolžan pristojbiue prosti dopis, ki se sodno rabi? Kaj znači sodna upotreba?
5. IV. redna glavna skupščiua društva „Pravnika".
6. Književna poročila. 7. Razne vesti.
— (V Zagrebu) bil je včeraj doktorjem prava promoviran g. Krešimir K vate mik, prak
tikant pri finančni prokuraturi. Bila je to stota promocija na vseučilišči Zagrebškem, kjer je b lo doslej promoviranih 5 doktorjev teologije, 81 doktorjev juris in 14 doktorjev filozofije.
— (Hr! pa.) Kakor doznajemo, se je prikazala liri pa tudi v našem mestu in se nam naznanja več slučajev. A tudi po drugod pojavila se je te dni prav hudo, tako v Monakovem, ker se je zelo razširila mej prebivalstvom.
— (Iz Opatije) so nam piše: Včeraj zvečer (14. t. m.) bila jo tukaj močna burja. Na Punti Kolovo pogorelo je več oral gozda. Danes (15. t. m.) dopoludno je zopet v okolici začelo v gozdu goreti in gori ves dan. Gasilci imajo mnogo dela in truda, toda do 5. ure popoludne se jim ni posrečilo, da bi zadušili požar. Danes popoludne smo imeli v hotelu „Slefanie" veselico na korist zakladu za oiepšanje nabrežja v Opatiji in za podporo dekliški šoli v Vo-loikem. Udeležba bila je mnogobrojna. Tudi cesa-ričinja udova Štefanija in nadvojvoda Oton počastila sta vesel cd. Z Reke došlo je bilo mnogo gostov.
— (Živo srebro na Kranjske m.) Po izkazih, katere povzamemo uradnemu listu, s > na Kranjskem trije rudniki, v katerih se pridobiva živo srebro. Pr\i je svetovnoznani rudnik v Iliiji, ki je za rudnikom v Almudenu na Španjskeui in Novem Almu-denu v Califomijl največji na svetu. Znamenita jo velika množina živega srebra na primerno malem prostoru. L. 1497 .se ie bilo slučajno prišlo na živo srebro Zlaj pa ima rudnik država od I. 1580 v lasti. Dalje nahaja se živo srebro še pri sv. Ani na Lju-belu in pri Litiji. V vseh treh imenovanih kranj škili rudnikih delalo je 1. 1889 skujiaj 12JO delavskih moči (1077 moških, 75 žensk in 08 otiok). Pridelalo se je 733.952 kv. žive srebrne rude v vrednosti 860.052 gld. Od tega pride na Idrijo 92*59 °/0, na sv. Auo 5 49 °/0 in na Litijo 1 93 °j0. idrijski pridelki oblajali so so večinoma lastni prodajalni zalogi na Dunaji, ostala dva ruduika pa sta speč da svoje blago doma in jiošiljala tudi v inozemstvo, posebno na Nemško in na Angleško.
— (Ak ado m i čn o društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi dne 21. t. m. (sobota) svoje IX.. redno /borovo, sejo z nastopnim vs|)oredon: 1. Čitanje zapisnika. 2 Poročilo odborovo. 3. Olan Fran Janko vi ć Čita raspravo* nO početku č'ove-škega rodu". 4 Volitev dveh namestnikov. 5. Slučajnost'. Lokal: VVieninger's Bierhalle, L, Nsgler-gaase 1. Začetek ob '/a 8. uri. Slovanski gostje dobro došli.    K obilni udeležbi v«bi odbor.
— (Zopet dovolj e ni poštni debi t.) Ministerstvo notranjih zadev dovolilo je zopet poštni debli v Beletngradu izhajajočemu, listu „Narodni Dnevnik" za dežele zastopane v državnem zboru.
— ( P o d g o ra i n ne P i e d i m o n t e !) Pod tem naslovom piSe „Nova SoCa** : Čitateljem našim je znano, kako krepko se je bilo uprlo občinsko starešinstvo v Podgori {»roti znanim nakanam neke Goriške sinjorije, ki skuša polagoma dati naši deželi italijansko lice h tem, da razna krajevna immia pieuareja po italijanskem kojiitu. Podgora je nastala kar čez noč Piediuioute, Dornberg-Monte-spino, Kionb^rg Moncoiona, IM-nborg Montecerchio, Triglav Tricorno itd. — Na pritožbo Podgorskega županstva razposlalo je namestništvo vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, kupčijakim zbornicam in mestnim županstvom v Trstu, Gorici In Rovinj i okrožnico, s katero se prepoveduje v vseh uradnih spisih raba novoskrpanega imena Picdimoute m sploh vseh takih krajevnih imen, ki so bila na jednak način ukrojena po laškem kopitu. Namestništvo se je tudi dogovorilo s poštnim iu brzojavnim ravnateljstvom, da se bodo zavračale kot pomankljivo v naslovih v ie pošiljatve, ki bi bile poslane v Pieli-monte, Montespino itd., sploh pod vsakim naslovom, ki ne nosi uradno vprejetega krajevnega imena. Lej> uspeh je dosegla podgorska žujianija s svojo pritožbo, s katero je jedenkrat za vselej sapo zaprla naši Goriški sinjoriji, kuteri so postala na potu celo slovenska krajevna imena. Slava jej!
— (Zdravljenje po K o c h o v e m načinu) se v Tržaški bolnici vrši s povoljnim usjiehom. — Kakor poroča „Tr. Tgbl.", je zdaj 30 bolnikov, ki se zdravijo na ta način, kateri se vsi počutijo povoljno.
— (Požar na parobrodu.) Na Llovdo-vem parobrodu „Medusn", ki je ravno došel iz CalcutM v Trst, nastal je v ponedeljek v jutro požar. Gašenja udeležile so se parobrodue in pri-stanišč.ue brizgalnice in pozneje poklicala se j > na pomoč tudi mestna požarna hramba. Ker sta shrambi
št. 1 in 2 na parobrodu polni vode, je škoda znatoa in utegne znašati kacih 100.000 goldinarjev.
— (Opuščena kaznilnica.) S koncem aprila meseca bode se opustila popolnoma kaznilnica v Glini na Hrvatskem. Kaznenci, pohišje in orodje se oddajo v kazndnico v Lepoglavi, čuvajsko osobje pa se razdeli po ra/.nih kaznilnicah.
— (Labuđi pri Sisku.) Letošnja huda zima prignala je labude, te lepe, v severnih krajih na prostem se nahajajoče tiče, daleč na jug. Te dni prikazala se je tolpa blizu Siska in so bili trije ustreljeni ob Savi.
— (Račun posoji za šesto upravno leto nam posojilnica dohodkov 8G.G91 85.221) gld. G4 kr., skupnegn
niče v Črnornlji) kaže, da je imela ta gld. 50 kr., izdatkov prometa 171.921 gld.
14 kr., čistega dobička 2257 gld. 33 kr.
Jiitr"i .Toiir-fixe.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Cetinje 17. februvarja. Večja četa Ma-lisorov udrla je na črnogorsko ozemlje. Nastal je boj, v katerem sta bila dva Črnogorca teško ranjena, od napadovalcev jeden ubit, drugi ranjen. Vlada zahtevala bode od Porte zadoščenja.
Pariz 17. februvarja. Freycinet naznanil je v ministerskem svetu dispozicije za velike manevre, katerih se bodo udeleževali štirje voji. Vrhovno poveljstvo bode imel Saussier, generalnemu štabu načelnik je Miribel.
ELolonj 17. februvarja. Osebni vlak, ki se je odpeljal včeraj zvečer, trčil je vsled megle na Brtihlskem kolodvoru s tovornim vlakom. Več voz zdrobljenih, \vč oseb poškodovanih, jeden zavirač mrtev.
Dunaj 18. februvarja. Cesar odpustil 86 kaznjencev v raznih kaznilnicah ostalo kazen, znižal kazen 13 kaznjencem, ki so se uporabljali pri deželnih kulturnih delih iu odpustil 7 9 kaznjencem popolnoma ali pa deloma poostrila za ostalo dobo zapora.
Travnik 18. februvarja. Včeraj ob 43/4 ure popoludne bil tukaj močen, štiri sekunde trajajoč potres. Mer mu je bila od se-vero-vzhoda proti jugu zapadu.
Ka lira 18. februvarja. Zastopnik Francije, Aubignv, oficijalno protestoval proti na-redbam glede domačih sodišč, ki pomenijo, da hoče angleška akcija zopet uplivati na dežele notranjo upravo.
Razne vesti.
* (Svetovna razstava v Madridu). L. 1892. odprla se hode svetovna razstava predmetov, kateri se tičejo Amerike in njenega odkritja do danes. S to razBtavo stavila se bode 400 letnica odkritja Ameriki.
* (Ne8eča po smo tki.) V Solnogradu pripetil se je te dni naslednji nesrečni dogodtjej Neki gospod ponudil je svojemu prijatelju, aristokratu, smotko, nevedoč, da je takozvana rnzjiršujoču se šaljivu smotke. Dotični unsiokrut, utakne mej živahnim ra/govoiom, kakor so prigaja, smotko z goitčim koncem v usta, katera se je v istem tre-uotku razplfiila in nar skspludiialtt v usta, ter ga Opasno ranila na jeziku
* (Upur v ženskem za vodu). V Atenah Bpuntale so ne učenke žei.s ega zavoda, ker so jim dali nove nepovoljne Učitelje po padci mini-teistva Trikupisovegs. Učenkam to ni bilo všeč ter so poslale do ministerstvu pouka prošnjo, da se zopet nastavijo prejšnji učitelji. Vodile so svojo stvar tako odločno in vstrajno, da je minsterstvo obljubilo, da jim izpolne željo.
* (Stradanje za stavo). Slavni ameri-Čanski Stradaloi umetnik Tanuer, ki ima posestvo v ohlizji Clintona v MoouiHki državi pozval je svojega ne mauj slavnega tekmeca Succja na originalen nsčin Predlaga namreč, da bi so ob priliki velike svetovne ra/.stave v OhfcagU postila za Btavo 90 dnij, ali  pa če je  to Succiji ljubše, tako
dolgo da jeden njiju pogine od lakote. Jedino živilo mej stradanjem bi bila voda.
""(.Desetletni ubijalec in samomorilec.) V Cannu igral se je desetletni dečak J u les R. 8 svojim jednajstletnim tovarišem Leonom J. Mej igro sta se razprla, na kar je prvi potegnil iz žepa nož ter svojega tovariša zabodel nekatere-krati tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. V strahu zarad posledic svojega zločinstva obesil se je mladi ubijalec na bližnjem drevesu ! Žalostna ilustracija sedanje moderne mladine!
Piccoli-jeva esenca za
pospešuje in ureja s svojim razmetačujočim učinkom probavljenje. 1 steklenica 10 kr., zabojček z 12 stekl. gld. 1'36. 3 (81-4)
Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-3)
murni mr
»tuj I
/.» vnie lelo 1.4(0; ta pol lota
gtđ.9.30! k* Mri let« gj<l. 1.1».
■cu4,d saajec
Tujci:
17. ffbruv»rJN. Pri fflnllel: (Jholewka, Graben iteiner s Heatro z Du nuja. — Schvvarz, Fleischnmin, Miiller z Dunaja. — Ta-ghani iz Trsta. — Preč lz Karlovca. — Fabris iz Vidim. Puh i ing iz Gruden. — Osrli bach iz Hamburga. — \Vanka iz Lima. — Desidor, Kisa iz Budimpešte. — Ranzoni iz Berlina.
Pri Stlonui Donzer, VVVnzol, Galitzeustein, Epstein, Sclimid, Blocbman z Dunaja. — VVebs iz Velike Khuizo. Buchta iz Pnlja. — Lowy iz Pečuha. — Otfslauder iz Frankobroda. — Siiber iz Solc. — Vitsche iz Prage.
Pri  bnvnrakvan   dvoru: Perz iz Ljubna.
Pri J«±n«'in kolodvoru: Sajovic iz Litijo. — Cclestiiia iz Podnarta. — Ceseta iz Vidna.
Umrli so v ljtiS»ljanl :
IV. fubruvarjai Andrej Otrin, delavec, 69 let, Opekarska cesta št. 9, za oslatiijenjem. — Cecilija Karstn>t, gostija, 68 let, Krakovsko ulice it. 22, za otrpnunjem pluč. V deželni bolnici:
15. februvarja: Jožef Ropar delavec, 6 8 let, za kapjo.
Tržile cene r IJiitrl jaiti
due 18. februvarja t. 1.
		rl.	kr		rl.	kr.
' Pftenica, hktl.    . .		. 6<;r>		Špeli povojen, kgr. Surovo maslo, „	1—	«1
!Itož,		. 20			—	70
Ječmen,	•	.   4 76		Jajce, jedno :   .   , .	' —	3
O es,	• •	.   3 SI5		Mleko, liter ....	1 —	H
Ajda,		. 5	90	(»ovoje         tmtitO, kgr.	[ -	00
Proao,	» •	l r,	04	Telečje           B „	—	02
Koruza, Krompir, Leća,		.    B 2'		Svinjsko ,	1—	r.«
		. 2	0	Koštrimuvo    „ „	—	30
	• *	. 10	—	PiŠanec......	—	6/5
Grab,	•	. 12			—	22
i Fižol,	9	. i 9	—	Seno,   100 kilo .   . .	l	90
Mas! .i,	ktfr.	. —		Slama,   „     „   .   . .	2	13
Vlast,	i	. • —	68	Drva    trda, 4 □motr.	7	40
špeh frišen ,		■ !—	r.i	„     nu')ik;i, 4       „ i	6	
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mrn.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
17. febr.	7. zjeitraj. 2. popol. 9. zvečer	74ti'ti mm. 74 :V 7 mm. 741-1 mm.	—10 0° C 0 8° C — &•()« C	ti. svz. hI. bvz. hI. tih.	d. jas. jasno jasno	0 UO a»
Srriinj.t  temperatura —4*7°, za 2-6° pod norinaloin.
2D"u.23.aosl£a, boiza
dne" 18. februvarja t. I. (Izviruo telrgrafičmt poročilo.)
včeraj — dano«
Papirna renta.....gld.  92 2fi _ f;l<!. 92 15
Srebrna renta......,     92 20 —   .    92 10
Zlata renta......,    110 25 —   „110 25
5°/0 marčna renta.....102— —   „   l<>2 —
Akcije narodne banke   .   .     „   988 - —   „  988 —
Kreditno akcije.....„   30' 25 —   „  308 50
London.........114 80 —   „   M 485
Srebro........„ --- — _
Napol......... „      9 11 —   .      9 13
C. kr. cekini...... ,       r>45 —   , ,-»45
Nemške marke.....„     56 32'/, —   .      6 8^
4°/0 državno srečke iz I. 1854 25» gld. 132 gld. — kr. Državne srečko iz I. 18H4             10j, 182   n   — „
8gerska zlata renta 4%.......105    „   30 ,
gerska papirna renta 5°/0...... 101    ,   — m
Dunava reg. srećke 5°.'0 . . . 100 gld. 121 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4,/,''/0 zlati tast. listi .   .   113   „   — n
Kreditne »ročke......100 gld. 183   ,   — „
Rudolfe ve srečke..... 10   „       20   „   50 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     120   . 16<   ,   20 w
Trauiway-druAt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 220   „   — .
Vsak slovenski gospodar, šHSšp
7   gospodarski list „Kmetov»leo"  s  prilogo  „Vrtnar",  pošljo   naj svoj
naslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v LJubljani,"katera mu dopošlje prvt> številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja (GO—16)
Priporočilo.
UKOjam si najiskrcnoje priporočati svojo no novo otvorjeno
službeno posredovalnico
li**. Sv. I^oti*«, oetatti Mt. 2
z zagotovilom, da bodem častnim naročilom najsolidneje stregla. ^ veleapoStovanjem
(71-3) Katarina Egy.
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ o »♦
♦ Na najnovejši in najboljši način X X umetne (33—lo> X-
p ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- o> t> vmii|a in vse sobne operMolje9 — odstranil je ♦ J sobii« bole^lue z usmrtenjem živca J
I zobozdravnik A. Paichel, I
♦ poleg Hradockega čovljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦
I olje iz kitovih jeter
nn|ćla(«|Š«, nttjMveiejJie In ltajupli vnvJAri vrHle   naedlclnaluo   olje   Is   klto%ili Jeter.
Mtnr«iprever|eiio NriMlaivo proti knAlJu. ■ Iitatl pri pluenib bolesnih, »krofelfnlh it«l.
Mala steklenica 5u kr., dvojna steklenica »O kr.
kitoTlh
(793—31)
ll**rg<>iiNko OorMcli-evo olje li |eter v trioglatih steklenicah 1 |(1U.
t    Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" I       Ludovika Grečel-na
m  -v I. jitl»l|iini. uu IMcHUiem i i-^-ii 11. |
V odvetniško pisarno želi ustopiti
22 let star, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika.
Tontolbe \ sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Krčma „Pri Loza rji"
(,.Zur S tad t Munchen")
v Sofjfen^Vi uLlica-l^. št- ±S % zf% iiisliiiu lil4kvom se da značajnemu kremarju, kateri zamore kavcijo uložiti, v %tiliii|» na rm*iin.
ilne marci« t. I. pri zakuj)oilajii!ci
(PJ6-1)
Podrobnosti se Isvetio* <lo i
14 »ro I li I.cik'm -Iii v l.meiol
pošten trgovsk pomočnik
z dežele in z dobrimi spričevali lit* ilinrra t. I.
Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Sloven-skega Naroda". (los—9)
L. Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva so v lekur nah
Veliko priznalnih pisem  jo ua
Ooinio in hitro upli vaje čo  sredst\o proti
liiirjlni (if......,
*nl;«'iii iia pod- ^
plutih, petah iu >"^^> drugim trdim ^r^JSy' o
L. Schwenk-a lekarna
» s [471) Meldllng.Dunaj.
Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis,
>^ \r <Sr[f   in IftVTne vae manj vredne ponaredbo
ki je tu zraven; torej uaj  bc pazi
Pristnega imajo v I.|ul»-11 hiii J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Gre&ei: v Kudlolfoveui
S. pl. Sladu vir, F. I laik a; v Kamniku J. Močnik; v Ci-lovt'l A. Egger, W. Thuriuv/ald, J. Birnba-cher; v Breiali A. Aich-inger; v Trgu na Koroškem) C. Meuner; v Beljaka F. Scholz, Dr. E. Kumpf-, v Gorici G. li. Pontoni; v WoIFh-berga A. Huth ; v Kr« nji K. Šavoik; t Knd-goni C E Andrien; v l<lri|i Josip VVarto; V Koilovliloi A. Roblok; v CelJI J. Kupferschmid.
^1
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N u 11 i
LaBtuina in tisk „Ndrodne Tudcariie".
^187
39