Poštnina plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in petck ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7*50 Din, xalno?emstvo20Din Raun prl poštnem ^kovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 DU Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkife brezpogojno le do 10. dopoldne. - Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvaŽnjejo le po možnostj. Stev. 65. Celje, petek 11. avgusta 1933. Leto XV. Sokolsko letno telovadišče na Glaziji Celjski Sokol je prekoračil svoje 43. leto. Za seboj ima lepo in zanimivo preteklost. Dolgo dobo je vršil v eni najbolj eksponiranih pokrajin, na ka- tero je pritiskal nemški pohlop z vso svojo znano brutalnostjo, vaŽno nacio- nalno politično poslanstvo. Rodil se je v naših skromnih razmerah. Od leta 1895. do 1910. je našel gostoljubno streho v okoliäki ljudski šoli, ki se je nahajala tam, kjer stoji danes poslopje Delavske zbornice v Celju. Telovadnica je bila majhna, napravljena iz kleti in iz prostorov v pritličju. Bila je vlažna, zatohla, nezdrava. Vendar je postala pretesna za stalno naraščajoče število sokolskih telovadcev. V razvoju dru- štvenega življenja je nastala kritična faza. Celjskemu Sokolu je bilo treba dobiti dobro telovadnico, ali pa bi za- čel hirati. V oni dobi je bila pač smela misel postaviti Celjskemu Sokolu — lastni dom. Bili smo brez sredstev, sredi med neizprosnimi. Soviniatičnimi narodnimi neprijatelji. Ko bi imeli še toliko denarja in bi hoteli z zlatom preplačati stavbišče za Sokolski dom v Celju, bi ga ne dobili, še manj pa bi dosegli od takratnega mestnega občinskega sveta stavbno dovoljenje. Ne škoduje spomniti, da se je n. pr. borila Celjska posojilnica 6 let za stavbno dovoljenje za zidanje hiše na Kralja Petra c. 16, kjer je — izvrSujoČ na- cionalno - gospodarsko kolonizacijo — potem dobilo 9 slovenskih trgovcev svoje prostore. OkoliSki krajni šolski svet je kupil leta 1903. svet nasproti sedanjega Zdravstvenega doma. Zaman je čakal na stavbno dovoljenje za zi- danje nove okoliške ljudske sole. Prej je prišel prevrat — nego stavbno dovo- ljenje. Te razmere omenjam, da se morejo spoznati nepoznavalci celiskih razmer izpred vojne s težkočami, ki so se stavile ob vsakem koraku našemu življu, še prav posebno pa Celjs«emu Sokolu, ki je bil trn v peti nekdanjih celjskih moRotcev. Leta 1908. smo začeli z zbirkami za Sokolski dom in leta 1910. je bil otvor jen. Postavili smo ga tik ob mestni meji sredi industrijskega Gaberja, ki ie bilo takrat po pravici na slabem Rlasu glede osebne varnosti. Po otvo ritvi Sokolskega doma pa so se turn razmere v kraikem spremenile v ko rist naše nacionalne stvari k*kor tudi splošno v vsakem oziru. Küub strogi prepovedi največjega delodaialca, da ne sme noben njegovih delavcev^ pre stopiti praga Sokolskesr« drn^., ie SARGOV KAL0 DO NT dnevno naraščalo Stevilo sokolskega naraščaja in ta je izvedei v svojih rodbi- nah pravo revolucijo duhov. Ob prevratu je vršil Celjski Sokol važno nalogo. Nastopal ie odločno, toda viteSko. Na njegovo zastavo je prise&lo zvestobo nad tisoč mož in več sto oficirjev broječa avstrijska posadka, ki se je s tern udala — Cel|skemu Sokolu pred polomom soške fronte. Nemško avstrijski oficirii so na naš poziv odložili kokarde Fr?nca Jož«-fa I. in jih nadomestili s slovensko trikoloro; odstraniti so morali s svojih prs vsa vojna odlikovanja. Prevrat se ie izvr- šil po zaslugi Celjskega Snkola brez takih zapetljajev in poul'fnih boiev, kakor so bili na žalost v Ptuju in Ma- riboru. Komaj pa se je umirila prevratna revolucija, Že je pozval rog Celjskega Sokola svoje čianstvo k nadaljevaniu dela, ki ga je prekinila svetovna vojna. In znova je začelo novo, polno sokol- sko življenje. Od tedai vrSi Celjski Sokol važno nalogo, ki mu jo nalaga- jo sedanje izpremenjene razmere. Z isto vnemo, kakor je prej vzgajal dr- žavne revolucijonarje — vzgaja sedaj dobre jugoslovenske d'zavljanp. Kolik razmah je zavzel njegov delokrog, pove število telovadečih pripadmkov, ki j h je vseh skupaj okoli 1000 in ki telo- vad'jo v 4 telovadnicfih. Vendar zoppt preživha CHjski Sokol v svoiem življeniu nevarno fazo, kakor jo je tedaj, ko mu je postala telovad- nica okohSke ljudske sole pretes.ia. Tok življenja išče tudi za telesno vz^o- io novih potov, išče svetkbe in solnca Tež šče telesne vzgoe se je preneslo iz telovadnic na prosto v solnfno na- ra^o. Celjski Sokol mora dob'ti mo- derno urejeno letno telovadiSče, ali pa bo začel hirati na bolezni, ki ji pra- v'tno: zaostalost. Občinski svet mesta Celja ie, uva- ?.iij'->č važno^t Sokola, odstonil Glwzijo Celiskemu Sokolu v uporabo. Sedaj <• toii ta pred težko nalouo — ured'tve G^zije za sokolske telesno vztjojne namene. In kakor so se n^kdaj lotili voditelji Celjskega Snknia z navdu- šenjem in žrtvovanjem smele naloge postavitve Sokolskega doma, ima Celj- ski Sokol srečo, da mu stoje danes na čelu enako navdušeni in požrtvo- valni borci, ki so si nadeli nalogo, da zgradijo do pomladi prihodnjega leta Celiskemu Sokolu neobhodno potrebne lesene stavbe na G'aziji, ki bodo stale nad 100.000 Din. Za sedanje case je to ogromna vsota. Ali Celjski Sokol je tudi močna sokolska edinica z mnogimi iskrenimi pripadniki in §te- vilnimi simpatizerji. Ni dvoma, da bo široka javnost podprla akcijo Celjskega Sokola in mu omogočila zbirko za ta namen. Kakor slišim, se bo organizi- rala zbirka po kamnih po 100 Din. Vem, da je v celjskem sokolskem druš- tvu najmanj 50 takih članov, ki bodo lahko in radi subskribirali najmanj 5 kamnov po 100 Dm, najmanj 100 čla- nov po 2 kamna in 200 članov po 1 kamen. Kakor čujem, se bodo subskri birani kamni lahko plačevali v obro- kih. Celjski Sokol se do obrnil s pros njo tudi do lesnih trgovcev, industrij- cev opeke in cementa ter na ministr- stvo za šume in rudnike za prispevke v naravi. Akcijo Celjskega Sokola bo podpi rala Celjska sokolska župa, ki bo po- trebovala letno telovadišče za svoje tečaje in prireditve. Pa tudi Širša naša nacionalna javnost bo odprla srce in roke, ko bo zvedela, da namerava Celjski Sokol napraviti na svojem letnem telovadišču igraliSče za dfco v lepih, z rožnatim grmičjem okrašt. n h predelkih. Niti maio ne dvomim, da bo zbirka Celjskega Sokola, naj jo zasnuje ka- korkoli, polno uspela in bo doprinešen ponovno dokaz, da se urestvči ideja, ako je oprta na akcijo, ki jo vodi že lezna volja in požrtvovalnost. Celiski Sokol ne zbira za se Zbira za narod, ki bo imel od tega koristi. PomaKajmo Celiskemu Sokolu, da bo vzgojil clo- movini §e mnogo tisočev zdravh, iu na^kih in plemenitih jugoslovenskih državljanov. Zdravo! Jože Smertnlk. TUGOMER PREKORŠEK : Izkopavanja v Potočki zijalki na Olševi Ob turistovski poti na vrh Olševe ni mogoče prezreti vhoda v veliko podzemsko jamo Potočko zijalko. Last je bila bližnjega kmeta p d. Potočnika, jame pa, ki ne vodijo globlie, ampak samo zijajo v notranjost gore, imenuje narod tam okoli zijalke. Jama je do- mačinom le dolgo znana. Služila je za zavetišče vojaškim beguncem, doma- čini so hodili v njo po olševsko mle- ko, neko belo mehko sigo, ki jo upo- rabljajo za zdravilo, pastirjem in po- zneje turistom pa je nudila zavetje ob hudi uri. Solčavani so jamo dobro po- znali in so tudi vedeli, da so v njej kosti, ki so jih pa vsled njih ogrom- nosti pripisovali aidovskim ljudem in Žalženam. V jeseni I. 1928. je celjski profesor g. Srečko Brodar zasledil paleolitsko postajo Potočko zijalko, začel s kopa- njem in se vrnil z obilnim materijalom v Celje. Od tedaj se vrši vsako leto pod njegovim vodstvom sistematiČno raz- iskovanje. Raziskovanje financira Mu- zejsko društvo v Celju, ki je tudi ku- pilo Potočko zijalko in svet okoli nje ter s tern osiguralo nemoteno delo. Nahajališča, ki vsebujeio ostanke iz starejSe kamene dobe, so na zahodu in tudi v zahodnih A'pah pogoste ; na vzhodu jih skoro ni. V naäi državi je do zadnjega bilo zrano le eno naha- jališče : Krapina na Hrvatskem. Tu je I. 1899. zasledil geolog Gorjanovič- Kramberger sledove človeka in pozneje tudi dele človeškega okost a. Najeba medvedph kosti v Potočki züalki bi imela sama na sebi bolj lo- kalen značaj, njen pomen se je dvig- nil s sledovi človeka. Razni koSčeni in kameneni artefakti (ročni izdelki), ki so se pri izkopavanju našli, iasno pri- čajo, da je v jami živel in se tam gi- bal v pradavnini človek. S tern dej- ^tvom je postala Potočka zijalka važno iialeohtsWo nahajališče v vzhodnih Alpah. Gradivo, ki se ie našlo v vi- DR. FR. MIŠIC: Pokrajinsko lice mesta Laškega Savinja, Lahomščica, Rečica in 7A- kovca, piramidasti Hum, Tvnovoc, LahomSek, Malic, Oljka, Zgramen in Strmica z zadnjinu ostanki nekdnj slovečih vinogradov, dvc impozantni cerkvi, prastara sv. Martina tik pod Starim gradom in dvostolpna sv. Mi- haola na mizasti planici vi-h Oljke, Humu nasproti, in dve manjši, mič- ni in idiliCni Marija Gradec in sv. KriStof nad SteniCnikom na Zgram- nu, potcm pa senčno zdraviliščc nad I'adioaktivniini toplicami, okusni in elogantni vrtovi, drevoredi in izpre- hodi na obeh obrežjih Savinje in dva mosta Crez njo: vso to so epitheta ornantia, pravo pokrajinsko lice naj- manjsega in najmlajSega, a najzani- mivojšega in najbolj mikavncga me- steca naSega, ki Se imonuje Laško. Razposajena in poskočna, včasih celo hudobna in brozsrčna, so bliža Savinja laški pokrajini. Malo nad Debrom in JagoCami blizu Rifncga gozda in Gnnade, so prodno zagleda ostro obrobljeni Hum, srdito rohni in drvi še enkrat, zadnjikrat, skozi stis- njeno strugo, črez čeri in pe&i; potem pa se takoj uleže njena notranja si- . lovitost. Ob krasnem pogledu na Ja- | goCe, na Svecnikovo pec, na Blai?o- slovljoni studenec, na Blažovo skalo, Valentiničovo klop, na vos žar in car pošumljenega, a strmega ugaslega ognjonika Huina, Siniholsko gore in sv. Katari no na Kuro'diom sc za trc- nutek ustavi, odpočije in umiri, ka- kor bi slutila, da se bliža mestecu, lepemu, zalomu mestecu. Potem pa radovedno in hitro zdrkne skozi ozko, skalnato, pa vendar zeleno te- sen, kjer cveto tri metre nad želez- niškim tirom v skritom kotičku ri- jasti sleč (rhododendi-on furugine- um); nato se vali počasno, resno in dostojanstveno mimo starodavnega mesta; zdi se ti, da stoji in si ogJc- duje krasni prizor. Le tam, kjer jo rnotijo debeli, kamniti stebri držav- nega in železniškega mostu, vidiš, da se nekoliko nejevoljno pomika dalje. Tam spodaj pod drugim, pod želez- niškim mostoni so vsak splavar pre- križa in znioli do Marije na Gradcu vsaj en očenaš za vse one svoje to- variše, ki so že tod utonili. Toliko skrite sile in moci ima laška Savinja v sebi v ostrem kolenu, skozi katero mora zapustiti to prijazno mest.no lice. V pomladnih in jesenskih dneh nosi ta krepki otrok Savinjskih pla- nin z lahkoto in eleganco na svojem hrbtu celo vrsto gibčnih dvojnih splavov, zarjavele savinjske »mor- narje« in »karmoniče«, ki skupa> z njo, njej in njenemu trudu večnohva- ; ležni, hitijo v dolgi in veseli vožnji i skozi Zidani most, do Roglice, do Za- ! greba, do Beograda — s koi-oško nie_ je v osrčje Jugoslavije. Mesto samo leži tik ob Icvom bregu Savinjo v šii-oki kotanjasti debri — odtod srednjeveško nemško ime Tüf- fer — na vznožju visokega in str- mega Iluma pod Gorico, ki nosi so danes ostanke starega gradu. Nekaj onega sijaja in jugoslovenskega po- leta, ki ga tri zlate zvezde v polu- mescu kot simbol celjskih grofov danes izžarevajo v grbu kraljevino Jugoslavije, vre in se siplje še vedno iz tega častitljivega »Tabora« in nje- govega »Branika« izpod Huma po Go- rici, po vrtovib, pa posebno še po Kgodovinskih znamenitostih cerkvo in župnišča črez vso laško pokrajino, ki sinibolično z grbom s tremi zlati- mi 1 ilijami dokazujo svojo voljo, da so tradicije velikih Jugoslovenov iz 15. stoletja nikoli ne izbriScjo. Mimo enega ali vsaj dveh hišnih ogljev moraš, ako si hočeš ogledati natančnejo prelestno pokrajinsko sliko, ki se ti v celoti prvič prikaže, ko stojiš serdi savinjskega mosta. Ob Savinji, na elegantnein Masaryko- vem nabrežju so napravili dvoje reč- nih kopališč, ločeno eno za moške, drugo za ženske, onim vabljivim dre- voredom in trinadstropnim hišam nasproti, kjer so skrite »toplice«, ki jih poleti lahko z »Nabrežja« dosežea s čolnom. Tako elegantnega, duhte- cega in zracnega vrta kakor je vrt ho- tela »Savinje« tik nad Savinjo ob Masarykovem nabrežju, savinjski splavarji in reka sama ne vidijo, tu- di Co prevozijo vso dolgo pot od Ljub- nega pa doli do Železnih vrat. Ob podaljšku Masarykovega nabrežja na »Trubarjevo« in »Aleksandrovo« sto- ji novi grad laški, resno in dostojan- stveno kakor njegovi uradi, z zani- mivini portalom s tremi lilijami iz srednjega veka. To je prvi »ogel«, stari »Breg«; tod dospeš do drugega, ki ga tvori skrita gostilna sv. Bar- bare. Zašcitnica sajastih rudarjev jo upraviCeno dobila tu svoje posvetno zatoCiSCe, saj ima Laško ˇ bližini tri premogovnike: Drobni dol, Brezno in Hudo jamo. Ko zaviješ miino sv. Bar- bare levo navztlol, vidiš takoj, da je tu ona široka »deber«, sedaj »Trg uje- dinjenja«, s katere ponemčenim ime- nom je nekoč Mihael Tiffernus zane- Stran Ä. »Navn..Doba« 11. VIII 1933. Štev. 65. Veselite se! Evo ga ! — ¦^** odličen bonbon - ¦ nežen — prijeten — fin — jF/ ^A' hraniv - osvežujoč -- veselje fCf/f^V za staro in mlado, za odrasle in za otroke Vsi ga boste jedli — vsi boste klicali : Kdor je Kdor je M počuti se bolje ta je dobre volje Sinski postaji Potočki zijalki je načelo celo vrsto znanstvenih problemov, ki bodo človeSko znanje o kronologiji diluvijalne dobe, a tudi o pračloveku samem izpopolnili. To je pomen, ki ga ima Potočka zijalka v znanstvenem svetu. Pol, ki vodi s ceste Solčava Logar- ska dolina k Sv. Duhu, se vije ves čas skozi gozd in je bila Se vsa v send. Tu pa tarn se je posebno jasno videla Olševa s Potočko zijalko, pod njo pa dolg jezik izmetanega in iz- kopanega kamenja. Po dobri uri hoje se prikaže sv. Duh, malo planinsko naselje v višini 1250 m. Preko seno- žeti in ob strmem polju pridemo k cerkvicl. Oko pohiti po krasni pano- rami Savinjskih alp od Ojstrice preko Planjave in drugih vršacev do Grin- tovca. Vsi se kopljejo v beli solnčni luči, podnjimi pa ležita še mračna lepa Logarjeva dolina in mrzli Matkov kot. Oko se skoro ne more napiti vse kra- sote obzorja, ki jo nudi poletno jutro. Zglasili smo se še pri Strelčevih, kjer prebiva ekspedicija. Strelčeva mati nam je postregla z izvrstnim kislim mle- kom. Vpisali smo se tudi v spomin- sko knjigo, ki je tu že od I. 1894. Kmalu bo potekla 40 letnica Savinjske podružnice SPD., ki je knjige takoj po ustanovitvi izročila v varstvo Strelčevirn. Čitamo domača in tuja imena, ki so posebno pogosta, odkar se vrši izkopavanje na Olševi. Nale- tell smo na sledečo pesem : Po Šudru in blatu Čez les in peči Potočko zijalko Smo gledat prišli. Kjer na§i pradedje Iz bajnih še dni So jedli medvede, Pustili kosti. In kar na smetišče Zmetali so tod, To verno zdaj išče Njih pozni zarod. Obilo Vam sreče Naj zraste Iz smeti, Na katerih kultura Vsa naša stoji. 1. P o v ö d e n. sel slavo Laškega daleč preko mcj svoje jugoslovensko domovine, v ka- teri ga je bil vzgojil Korošec Matija Stih. Mikavnost pokrajine in njenili zgodovinskih znamenitosti se preko obširnega visečega Slomškovega tr- ga, ki hrani dokaze iz keltskih, ilii- skih, rhnskh, avarskih in nemško- slovanskih dob, stopnjuje, čim vise dospeš in čim bolj se širi tvoj obzor. Na »Braniku« Starega grada ali pa Še le vrh Huma se ustaviS in teclaj vidiš pregledno in od zgoraj prekras- ni pokrajinski okvir, ki ga je stvar- nikova roka potegnila okoli blesteCe slike laškega mesta. V razposajeni mladosti in ognjevitosti vriskajo in kipijo vise in vise, odsevajoč s svo- jimi silhuetami v svetlih valovih Sa- vinje, holmi, hribCki, gorice in gore, Smihel s Kosleljem in dvema impo- zantnima stolpoma, Krištof na Zgramnu nad SteniCnikom in Strmi- no, corkvica »Naše ljubo gospe« na Gradcu, Tmovec, Lahomšek, Zagaj. Božja milost siplje rodovitnost in zdravje na to prelepo, žal preozko in pretesno pokrajino, ji vsako leto v tej subalpinski legi mesec prej nego drugod poklanja veselo pomlad z zakladom najlopših in najredkejših pomJadnih cvetlic na Humu, Borov- cu in JJranšici, izpod sive skale pa vro vse leto topli vrelci, prinažajoc od matere zemljo zdravje vsem, ki ga iščejo v tej blagoslovljeni pokrajini. Od Sv. Duha gremo skozi smrekove gozdove. Od časa do časa je sum vsi- pajöcega käfhenjä pričal^ äa v žijalki še kop'ijejo. Kmälü pndeffiq dö av- strijske meje, kjer jo je prej pot pre- koračila ter tekla po avstrijikem o- zemlju. Sedaj obstoji nova pot, ki jo je napravila eksped cija s podporo Sa- vinjske podružnice SPD. Pot ne pre- stopi nikjer državne meje, tako da sta sedaj dostopna zijalka in vrh 01- ševe izključno po naSi zernlji. Pot je lepo izpeljana v 21 ključih. V zijalki smo našli ekspedicijo, ki köpf je täkoj pri vhodu. Liubeznivi g. prof Brodar nam je vse razkazal in razložil. Bil je tako prijazen, da nam je dal na raz- polago podatke o letošnjem delu. Sesta ekspedicija na OlŠevi dela že od 28. junija in se letoSnja Ukopava- nja približujejo koncu. EKspedicijo vodi g. prof. S. Brodar iz Celja, ki so mu v pomoč 1 dijak, 5 delavcev in en pastir. Kljub razmeroma slablm vre- menskim prilikam je delo napredovalo. Prekopali in preiskali so nad 400 m3 materijala. Psi raziskovanju sta bili odkriti 2 novi ognjiSči ob katenh je bilo večje Stevilo kamenih, kakor tudi koščenih artefaktov (ročnih izdelkov). Nad 200 jamskih medvedov so iz- kopali letos. Ves izkopani materijal se preišče, nakar ga sesuiejo po bre- gu preko 300 m globoko. Omenjeni pastir pazi, da živina ne pnde pre- blizu. Rezultati najdb so važni. Slika življenia pračloveka se je ra'.grnila in raziasnila. Problemi, ki so bill do se- daj Še nerešeni, so povečini našli svojo rešitev. Nobenega dvoma ni več, da jo olševski paleolitik mlajše stopnje in je Potočka zijalka kot taka edin- stvena v vseh Alpah in v višini 1700 m. Življenje ekspedicije poteka enako- merno v vsakodnevnih naporih. Na- stanjena je pri Sv. Duhu pri Strelčevih. ' Vsak dan mora peš dobro uro do zl- jalke. Skromnö hranö irf vodo si riösi s šebbi. Oia\/ha telaN/ä pri delu je ve- lika rhrtdŽina fhtfterijala1, ki gä mordjo odstraniti. Vsako desko, ki io rabi|o, pa morajo pnnesti v to viSino. Treba je resnično ljubezni in požrtvovalnosti znanstvenika, ki leto za letom pre- življa velik del počitnic v tern skrom- nem zatišju ob težkih in trdih raz- merah. Jugoslavia Še pač ne zna do- volj ceniti velikega dela in težkih na- porov moža, ki je znanstvenemu svetu prikazal, da je ta košček zemlje naš in da je glede svojih najdb edinst- ven. Odkar vodi v Logarsko dolino dobrä avtomobilska cesta ter dova- žajo celjski avtobusi turiste in izlet- nike od blizu in daleč v ta biser na- s'h planin, je poset O'Seve in Potočke zijalke zelo olaišan. Tu pri Sv. Duhu in na Olševi se čuti turist še doma in na svojem, dasi nima nobenega svo- jega zavetišča. Tarn doli v Logarski dolini, kjer je SPD poleg Piskerniko- vega zavetišča zgradila v veliki svoji požrtvovalnosti in aktivnosti Tiller- jevo kočo m Planinski dom, pa go- spodarijo mogočno in šumno letovi- ščarji iz naSih malih in velikih mest. Poln gostov je Logarjev dom, piena- polnjen je tudi Plesnikov hotel. Poleg njih si je razpel svoj šotor še pnsten jugoslovenski »kafedjiia«, ki peče dobro kavo, da je tako slika Logar- ske doline dopolnjena. Tuiski promet v naših planinah in dolinah ob vzno- žju naših planin je dobra in koristna stvar, treba ie, da ga pospešuiemo z vsemi močmi, a pri tern ne smejo skromni in tihi luristi povsem poza- biti nase, ker je treba tudi njim, ki so ta plannski svet odprli in ga po- svetili naši domovini, dati pnmerne strehe, da ne postanejo tujci na svo- jem. DOMAČE VJSSTI d ObČlnske volitve v mestih. Za- konski načrt o mestnih občinah bo po vesteh iz Beograda piedložen IMarodni skupščini na jesenskem zasedanju. Vo- litve v mestna zastopstva bodo najbrž že decembra a!i pa spomladi prihod- njega leta. Po novem zakonu o mestnih občinah bodo volitve v mestna zastop- stva v dravski banovini v Ljubljana, Mariboru, Celju in Ptuju. d Vzemlte ubogo rudarsko deco v oskrbo! Iz Trbovelj je izšel naslecinji apel na našo javnost: Naiveč trpi pod težkimi razmerami v rudarskih revir- jih mladina, ki ie izpostavljena naj- hujšemu poma.ijkanju. Vse človeko- Ijubne akcije ne morejo za traino pre- prečiti telesne propasti delavske mladine. Treba je misliti na drugo odpomoč. Obračamo se na premožnejše posest- nike dravske banovine s prošnjo, da sprejmejo po enega ali dva otroka v oskrbo, in to če le mogoče preko zime, ko bosta glad in beda najhujša. Rudarski otroci so dobri in nadarjeni, zato bi se jim morala nuditi prilika, da bi redno obiskovali šolo v dotičnem kraju. Velika opasnost preti tudi ohi mladini, ki je dorasla Soli. Ta je iz- postavljena še hujši nevamosti, ker ji preti poleg telesne propasti še moralna. Roditelji bi radi oddali tako deco v uk, ali težke materialne prilike j'rn tega ne dovoljujejo. Zato se obračajo rudarji tudi na obrtnike in trjiovce dravske banovine s prošnjo, da bi sprejeli v uk dečke in deklice iz naših rudarskih revirjev in s tern pripomogli naSi deci do boljšega kruha. Vse post-stnike, obrt- nike in trgovce, ki bi se odzvali na- šemu pozivu, prosimo, da to sporoče Sokolski župi Celje. d Ponovna pocenltev kruha v Za- grebu, Mestno načelstvo v Zagrebu je odredilo, da se morajo cene kruha znižatl. Cena belega kruha je določena ha 3"5Ö, polbelega na 3'25 in črnega ha 3 Din kg. d Pisateljica Ana Wambrechtsa- merjeva t V Gradcu je umrla v sta- rostl 36 let pisateljica Ana Wambrecht- samerjeva, avtorica romana »Danes grofje celjski iri nikoli več«, ki izhaja v graški »Tagespost«. Pokojnica se je rodila v Planini pri Sevnici, kamor je vsako leto rada zahajala. Z njo je legla v grob nadarjena pisateljica in iskrena prijateljica našega haroda. d Obrtnikl! Udeležite se velikega obrtniškega zborovanja v nedeljd 13. avgusta ob 10. dopoldne v dvorani pivovarne »Union* v Mariboru. Gre za Vaše koristi in stanovska dolž- nost slehernga je, da se tega zboro- vanja udeleži. d Zado^oliStvo vlada v hiši tam, kjer se pije Kathreiner Kneippova sladna j kava s pravirn: Fcanckovim: dodatkoml Zdravniki pravijo: Skodelica Kathrei- nerja s: Franckom: je skodelica zdrav- ia . . . ! d Dunaj>;ka vremenska napoved za soboto 12. avgusta: Vročina bo še trajala, ponekod bodo nevihte. Celje in okolica c Vellk izlet na Mrzllco priredi v nedeljo t m. pododbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Celju. lz- leta se bodo udeležila vsa društva, ki spadajo pod ta pododbor. Zbirališče bo ob 6. zjutraj v Št. Pavlu pri Pre- boldu, odkoder bo odhod na Mrzlico, kjer bo mladinsko zborovanie, na ka- terem bo govoril poleg drugih tudi narodni poslanec g. Milan Mravlje. Pričakuje se p ecejšna udeležba. Advokat Hočevar Mirko naznanja, da je OTVOR1L svojo advokatsko pisarno v Celju Razlagova ulica 3 c Služba božja na Okrešiju v Sa- vinjskih alpah bo v nedeljo 20. t. m. za planince in izletnike. Frischaufov dom na Okrešlju je znana planinska postojanka, pač ena najlepših v naših gorah. Dohod na OkreSelj ni naporen niti iz Karnniške Bistrice čez Kam- niško sedlo, Še lažji pa je iz Logar- ske doline, saj je od tamošnjega Pla- ninskega doma do Okrešlja le 2 uri hoda. Pridite 1 c PrJlužnostna vožnja v Logarsko dolino z odprtim avtobusom bo v soboto 12. t. m. Odhod ob pol 13. od pravoslavne cerkve v Celju. Cena vožnji le 30 Din za osebo. Javite se takoj podružnici SPD v Cel|U, Pre- Sernova 6, ali pri podjetju A. Balda- sin, Gabene 8 c Čiahl SPD, ki hočejo na izlete s polovično vdzovnico, nai se javijo po- družnici SPD v Celju, Pre§ernova 6, ob sobotah do opoldneva. Do sobote 12. t. m. naj se javijo vsaj 3 Clani, ki bi hoteli na Gorenjsko. Henkel-jeva soda za pranje In čiščenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko odloči vso umazanino ter Vam prihrani trudapolno predpranje. Pazite vedno na ovitek z znakom leva. c Bonbončkov dan bo priredila žen- ska podružmca CMD v Ct'lju v nedeljo 3. septembra, kakor vsako leto. Na ta dan še sedaj opozarjamo vso celjskö narodno javnost. c Iz srednješolske službe. G. Miro- slav AdlešiČ, suplent na drZ. realni gimnaziji v Celju, je za SoUko leto 1933 34 dodeljen II. drž. realni gimna- ziji v Ljubljani. c Iz železniške službe. Z odlokom prometnega mmistra je premeščena blagajničarka gdč. liermina Tašlerjeva iz Celja v Novi Sad, blagajničarka gdč. Eliza Hirschfeldova pa iz Novega Sada v Celje. c V kolonijl Kola Jugosl. sester, ki bo od 18. avg. do 2. sept, v Ba- karcu, je še nekaj mest prostih. Pri - jave sprejemata ga. Mar-ica Sernečeva, Gregorčičeva 1 in ^a. Ana Zupančičeva GreKorčičeva ulica štev. 5. Vsa poročila sedanjih letovalcev se glase enodušno, da je sedaj v Bakarcu krasno. Morje je toplo, vro- Čina pa ne prehuda, ker jo blaz' pri- jetna sapica od morja in gor. c Iz Zermatta v Švlcl smo prejeli obvestilo, da so se sestri gdč. Mohor- čičevi iz Ljubl|ane kot prvi Slovenki in zasebni uradnik g. Andrino Kopin- iz Celja 5 t in. povzptli na vrh Mat- terhorna (4505 m). Vsi trije so tri dni prej v družbi g. Franca Zanggerja, sina veletrgovca iz Celja, dosegli tudi vrh Mont Bianca (4810 m). Obe težki turi so izvedli brez vodnika. c Dobrodelnl koncert v mestnem parku. V nedeljo 13. t. m. ob pol 11. dopoldne bo priredila celjska železni- čarska godba pod vodstvom kapelnika g. Albina Peterman.i v mestnem parku dobrodelni koncert v prid slepega eelj- skega skladatelja g. Edvarda lnterber- gerja. Na sporedu je 10 točk, med temi 8 skladb g. Interbyrgerja. c Izpoved in obhajllo pravoslavne- ga svečeništva arhijerejskega namest- niStva zagrebškega bo v torek 15. t. m. v Celju. V (zvezi s tern bo v ponede- ljek 14. t. m. ob 19. bdenije v cerkvi sv. Save, v torek 15 t. m. ob 6. zju- traj bo jutrenje, ob 7. pa liturgija in obhajilo celokupnega svečeništva. Pri liturgiji bo pel cerkveni pevski zbor iz Maribora. c \i PZMN Sokola v Celju. Javljam vsem bralom naraščajnikom, ki so se vpisali v lahkoatletski tečaj, da se vrši tečaj zopet redno ob ponedeljkih ob 18. v Sokolskem domu v Gaberju. Predsednik. c Kubanski kozaki bodo predvajali v nedeljo 13. t. m. ob 18"30 na sport- nem igrišču pri »Skalni kleti« bojrio igro s konji »dzigitovkö« ter peli ruske narodne pesmi. c Na kmetsko - mladinskem zbo- rovanju v Celju dne 6. t. m. je na- vzoče pozdravil v irhenu pododbora Zveze druStev kmetskih fantov in de- klet v Celju g. Aleksander TurnSek iz St. Pavla pri Preboldu in ne g. Slavko Turnšek s Polzele. c Smrt pod avtomobllom. V torek 8. t. m. okrog pol 9. dopoldne še je dogodtla v celjski okolici zopet smrtna avtomobilska nesreča Ko je šla 43 letna posestnica Eliza Pukmajstrova iz Voj- nika po državni cesti v Celje, je pri Štev. 65. »Nova Doha« 11. VI11. 1933. Stran 3. k'apelici, kjer se odcepi cesta na Zg. Hudinjo srečala avtobus, ki je vozil iz Celja proti Vojniku. Pukmajstrova se je umaknila na desno stran ceste. V tern pa je privozil za njo neki tovorni avtomobil iz Maribora, natovorjen z zaboji radenske kisle vode, težkimi okrog 4000 kg. Gost prah,. ki ga je bil dvignil avtobus, je šoferju tovornega avtomobila zastiral razgled. Avtomobil je podrl Pukmajstrovo na tla in Sel itz njo. Pukmajstrova je obležala na Cesti z zdroblieno lobanjo, iz katere so brizgnili možgani. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Prepeljali so jo v mrtvaš- hico okoliškega pokopališča. V Četnek j šo jo položili k zadnjemu poČitku. c Traglčna sinrt znanega berača. V sredo 9. t. m. pop. je neki avto- mobil na cesti na Ostrožnem povozil gluhonemega berača Martina Točaja, znanega pod imenom »Tina uki«, pri- stojnega v ViSnjo vas. Točaj si je zlomi! desno nogo, dobil pa je oči- vidno tudi notranje poškodbe. Prepe- ijali so ga v celjsko bolnico, kjer je v četrtek 10. t. m. ob 18*30 umrl. Truplo bodo obducirali, da doženejo pravi vzrok smrti. c Avtomobil v cestnem jarku. V torek 8. t. m. popoldne je vozil celjski avtoizvošček g. Franc Ramskugler ml. nekega potnika z avtomobilom z Zi- cJanega mosta v Celje. Na nekem klan cu med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami je srečal osebni avtomobil g. Kuneja iz Celja, ki je zaradi kupa gramoza na cesti krenil v sredino ceste. Oosp. Ramskugler je zaradi tega zavil popolnoma na desno. Pri tern je avto- mobil zdrknil čez cestni rob, se tri- krat preobrnil in obležal v jarku. Ka- roserija se je popolnoma razbila, g. Ramskugler pa je dobil k sreči sarrio lažje poSkodbe na glavi in obeh rokah. Gosp. Ramskuglerja, ki je sedaj v do- mači oskrbi, je prepeljal v Celje avto- izvoSček g. Pristovšek, poškodovani avtomobil pa avtomehanik g. OŽek s tovornim avtomobilom. c Dve nesrečh V četrtek 10. t. m. se je vsekal 24 Ietni natakar Alfred jReich iz Celja pri cepljenju drv s se- kiro v levo roko in se močno poSko doval. Istega dne je padla dveletna gostilničarjeva hčerka Marra Berger- jeva iz Gosposke ulice v Celju na ko- zaree, ki se je razbil. Stekleni drobci so ranili otroka na obrazu. Ponesre- čenca se zdravita v celjski bolnici. c V celjski bolnici je umrla 8. t. m. 19 letna posestmkova hčerka Frančiška Goriškova z Rečice pri Laškem. N. p. n. m.! c Eksplozlja v tvornici »Pyrota«. Ob zaključku lista smo izvedeli, da jc popoldne v tvornici pirotehničnih iz- deikov »Pyrota« na Ostrožnem, ki jc test g. Janka Bovhe, pri polnjenju raket eksplodirala raketa. V hipu so plarneni objeli ves objekt, a so ogenj kmalu pogasili. Pri eksploziji je bilo ranjenih pet delavk in eden preddelavec. Vsi so dobili opekline. Najtežje po- škodbe ima I9letna Justi Binclova iz Vojnika. Ponesrečenke so prepeljali v celjsko bolnico. Ranjeni preddelavec se je sam peljal s kolesom v bolnico. c Okradene kopalke. V zadnjem ča- su je bilo v damskem kopališču izvrše- nih več tatvin. V četrtek med 12. in 13. je neznan storilec ukradel ge. Schneiderjevi iz Gradca iz kabine v damskem kopališču 4.000 Din vredno platinasto žensko zapestno uro s šestimi briljanti in denarnico z 20 Dm, ge. Hönigmannovi iz Celja pa iz iste ka- bine denarnico s 50 Din. c Zahvala. Stanovanjski najemniki zgradbe Pokojninskega zavoda v Celju se najlepše zahvaljujemo krajevni upravi za ves trud, ki ga je imela, da je izposlova'la pri centrali zavoda znižanje najemnin za 10 odnosno 15 odstotkov. Enako se zahvaljujemo tudi centrali Pokojninskega zavoda v Ljub- ljani za blagohotno naklonjenost in socialno uvidevnost, ki jo je pokazala s tem, da nam je baš v teh težkih časih olajšala naša bremena^ — V Celju, 9. avgusta 1933. — Stanovanj- ski najemniki Pokojninskega zavoda v Celju. c Na mesto cvetja na grob svo- jemu umrlemu članu in odborniku Francu Lečniku je darovala dijaška družina »Sloga« v Celju Pod- pornemu društvu za uboge učence drž. realne gimnazije v Celju 100 Din. c Izguba in najdba. Dne 9. t. m. pop. je bilo izgubljena na levem bregu Savinie pri železniškem mostu okrog 800 Din vredna zlata Ženska ura z verižico, istega popoldne pa je bila na Mariborski cesti v Gaberju najdena vojaška izprava na ime 37 letnega Franca Sedlarja iz Zagorja. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobito na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Vsakc nedeljo koncert. Pričetek ob 4. popoldne. Gostilna pri Mostu. c Nocjometni čevlji, žoge in druge potrebščinc za nogomet pri tv. Kra- mar & Mislej, Celje. Sport SK Jugoslavia (Zagreb) : SK Celje (K nogometnl tekmi 13. t. m. v Celju) Vodstvu SK Celja je uspelo pridobiti renomirano zagrebško »Jugoslavijo« ža prijateljsko nogometno tekmo, ki se bo pričela v nedeljo 13. t. m, ob 1730 na Glaziji. Nedeljski gost SK Celja je prvo- razredno zagrebško moštvo, ki se je v V jutriietii solncu vrh «»ore „[e polt iudovi»» kpo m nezno. ELIDA Creme cle clmniie heure minuli sezoni skupno z Viktorijo in Železničarji borilo za prvenstvo Za- grebškega nogometneiia podsaveza. Na prvrnstveni tabeli zagrebSkih klubov je SK Jugoslavia na petem mestu. takoj za V kiorijo. »Jugoslavija« bo nastopila v Celju pojačena s tremi no- vimi igralci, ki so v preteklem prven- stvenem tekmovanju igrali v drugem klubu» odnosno se zaradi prepovedi igranja niso mogli boriti za barve SK Jugoslavije. Moštvo predvaja igro kratkih in niz- kih pasov ter igra po znanem w—sis- temu. Izvrstna sta ož a o.bramba in napad. »Jugoslavia« je izrazito kom binatorno moštvo. Vsi deli so povezani v homogeno celeto, tereh pridob vajo z lepimi in hitrimi potezami, a pred golom so odločnl Moštvo SK Celja bo imelo vsekakor nevarnega nasprotnika. Pričakujemo pa, da bo igralo v dobrem stilu in da bo na ta način dostojno reprezentiralo celjski nogomet. »Celje« bo nastopilo v svojr naj- močnejši postavi: Hilinger, Koprivšek, MikuS, Zupanc, Riko Presinger, Sto janovič.Gobec.Trifunovič.Manč, Fricko, Presinger in Ahtik. Celjski sportni publiki se bo nudil v nedeljo prvovrsten sportni užitek Zato v nedeljo vsi na Glazijo, da pod- premo SK Celje moralno in materijalno. To zanimivo tekmo bo sodil g. Svetek, ki bo gotovo skrbel, da bo tekma vseskozi prijateliska in fair. Da se spored poveča, se bo ob 16. pričela na Glaziji predtekma med re- zervama SK Celja in SK Olimpa, ki jo bo sodi! g. Seitl. t Nogometna Stkclja SK Celja. V soboto 12. t. m. ob 2030 strogo ob- vezen sestanek rezerve SK Celja v klubovi sobi v Zdravstvenem domu. t Nogomet v Laškern. V nedeljo 13. t. m. ob 16 30 se bo pričela na igrišču v Laškem prijateljska nogo- metna tekma med SK Retjem iz Trbo- velj in SK LaSkim. t Kasaške, motoclklUtlčne in ko- lesarske dirke v Mailboru. V nedeljo 13 in na praznik 15. t. m. bosta pri- redila ob priliki Mariborskega tedna Kasaško društvo v Manboru ter kole- sarski in motociklistični klub »Perun« kasaške, motociklistične in koleserske dirke na Teznu pri Mariboru. Oba dneva bodo po 3 dirke z enovprežnim, 1 z dvovprežnim vozom, 4 motociklistične in 4 kolesarske dirke. Rekordno šte- vilo 119 prijav za kasaSke, 60 za ko- lesarske in 30 za motociklistične dirke lamčijo za dober sport in dobro za- sedbo polj. Dirke se bodo pričele oba dneva ob 1430. OJ 1330 bo stalen avtobusni promet od Velike kavarne na dirkališče. Bera& A.: »Ali nisi bil prej slepec?« — Borač B.: »Da, toda vedno so mi pokradli denai* z klobuka in moral sem molCati!« MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roinan Prevel B. Rihteršič Šla sta v obednico in Gilbert se je že sklonil nad ranjencem, ko ga je Lupin dregnil v ranio: »Cuj!« Žmedeno sta se spogledala. V oblaCilnici1 je nekdo govoril. Tih, tuj glas iz daljave ... In vendar sta bila prepriCähä, da hi v sobi nikogar razen mrtveca. Nje- gove obrise sta videla v temi. In glas je govoril in govoril, neprestano, včasili .glasno, potem priduäeno, nestrpno. Lupin je čutil, kako se mu nabira mrzel pot na Čelu. Cegav je bil ta brezzvozni, skrivnostni glas z one strani groba? Sklonil so je nad slugo. Glas je umolknil, potem pa jo spet i/pregovoril. »Boljo nii posvoti!« je dejal Lupiti Gilbertu. Vzlic navidcznemu miru mu je bilo tesno pri sreu. Nervozen strah, ki se ga ni1 mogoče otresti, ga je vsega prevzel. Glas je prihajal iz mrliča, o tem ni bilo dyoma. In vendar je bil mrlič mi'tcv. »Oi-oza me je,« je zajecljal Lupin. In zmoraj isti gum, isti nosljajoCi glas! upln se Je zarcžal, pograbil mrliča in ga pro- iOZl 1. »Tolo jo!« jo dejai, ko je opazil svetlikajoC so predmet. »No, dosti Casa sem potreboval, da sem vse odkril.« Na tleli jo ležalo slušalo telesonskega aparata, V1>v pa je tokla pod mizo. Lupin je vzel sluSalo k ušesu. Takoj se je skriv- nostni glas vnovič začul. Slišalo se je, kakor da bi vec oseb govorilo v eni sapi. »Ali ste še tarn? . . . >Ne odgovarja več? StraS- rio. . . . Umorili so gft! ... Ali ste äötatn? . . . Kaj se je zgodilo? . . . Pogum! . . . Pomoc se bliža! . . . Poli- cija! . . . Vojaki . . .« »Hudiča!« je zäklel Lupin in zagnal sluSalo na-tla. Resničnost so mu je razodela kakor strašna pri- kazen. Žo tedaj v začetku in med prenašnnjem po- hištva Leonard ni bil dovolj zvezan. Posrečilo se mu je vstati in snoti slušalo — nnjbrž z zobini. Potem je poklical engienski telefonski urad na pomoč. To so pomenile besede, ki se jim je Lupin po odhodu prvega čolna tako zelo čudil: »Pomoc! . . . Morilci! . . . Umorili me bodo! . . .« In zdaj je prihajal odgovor. Poličisti so na potu. »Policija! Rošimo se!« je zaklical in zbežal skozi jedilnico. Gilbert ga je zadržal: »Kaj pa Vaucherey?« »Ne morem mu pomagati.« Toda Vaucherey, ki so jo že zbudil iz nezavesti, je moledoval: »Mojster, no pusti me tako grdo na cedilu!« Lupin so jo pomišljal vzlic nevai-tiosti. Potem je z Gilbertovo pomoejo pobral ranjenca. Tedaj pa so začuli zunaj trušc. »Prepozno,« je dejal. V istem irenutku so napadalci vdrli vrata v vežo. Skoeil je proti sprednji terasi, toda ljudje so že hi§o obkolili in plezali od vseh strani vanjo. Morda bi so bilo njemu in tudi Gilbertu posrecilo uiti1 in priti do brega, toda potem bi ju sprejelo sovražnikovo stre- ljanje v colnu in to bi pomenilo toliko kakor sinrt. Zaklenil je vrata in zaprl zapah. »Obkoljen'i smo, izgubljeni!« jo jadikoval Gil- bert. »Molčl!« je dejal Lupin. »Saj so nas videli, mojster. Cujte, že trkajo.« »Molöi! . . . Niti besede . . . niti kretnje!« Ostal jo hladnokrven. Njegov obraz je bil miren. Izdajal je, da nekaj premišlja. Čez nekaj tiTnutkov, ko so napadaloi že obdelo- vali vrata in razbijali ključavnice, je rckcl tovarišu: »Pojdf za mano!« Vrnil so je v salon in tiho odprl okno in polkno. Ljudje so hodili mimo, da je bil noopažen beg ne- mogoč. Tedaj je začel na ves glas kričati: »S(sm! . . . Sem! . . . linanio ga! ... Na pomoč! . . . Söm! . . .« V/.ol je revolver in ilvnkiat usirelil ined vejevje. Poteln se je vrnil k Vauchereyu in si namazal roke in oln-az s krvjo iz njegove rane. Nato se je spet obr- nI] k Gilbertu. Zgrabil ga je za ramo in ga vrgel po tleh. »Kaj mi hoeote? Kaj mislite?« Zaii])aj mi,« j© dejal Lupin odločno. »Reäil vaju born iz jece. Toda zato moram biti sam prost.« Ljudje so tekali sem in tja in kriöali od spodaj proti odprtemu oknu. »Sftm!« je kričal Lupin. »Imam ga! Na pomoč!« Gilbertu pa je tiho rekel: »Dobro premisli! Ali mi moreš še kaj povedati? Kaj takega, kar mi bo v pomoß?« Gilbert se je besno branil. Prevec je bil razbur- jen, da bi bil inogel razumeti Lupinov naßrt. Vau- cherey, ki je bil bolj odprte glave in jo zaradi rane izgubil upanje na rcäitev, jo vzkliknil: »Miruj vendar, idijot . . . Samo da se mojster izmaže! To je glavnol« Nonadoma se jo spomnil Lupin predmeta, ki si ga je vtaknil Gilbert v žep, ko ga jo bil vzel Vau- chereyu. Zdaj ga je'hotel imeti. »Ne, ne, nikoli!« je zaäkrtal Gilbert in posreßilo se mu je, da se mu je iztrgal. Lupin ga je vnovič vrgel po tleh. Nenadoma na sta se na oknu prikazala dva Plovoka. Zdaj je Gil- bert popustil. Izrocil je Lupinu skrivnostni predmet. Stran 4. »Nova Doba« 11. VIII, 1933. Štev. 65. r i 44 „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Izposojevalnica gramofonskih plošč po 2 Din in gramofonov po 10 Dm Prodajamo plošče od 10 Din naprej Dopisi Konjice Javni nastop Sokolske čete v Špi- taliču bo v nedeljo 13. t. m ob 15 s prirnernim telovadnim sporedom. Po telovadbi družabni sestanek. Sokolsko društvo Konj'ce se udeleži nastopa korporativno. Odhod ob pol 14 izpred Narodnecja doma čez Čajžo. Udekžite se polnoštevilno te prireditve, da sg tej agilni sokolski četi oddolžimo za njcno delo in veliko agilnost. Na sokolski razstavi v Mariboru ob priliki Maiiborskcga tedna je So- kolsko društvo KonjicG prav častno zastopano z najrazličnGJšim materija- lom iz zgodovinc društvcnega delo- vanja. Razstavljcn jg tudi sokolski lutkovni oder z dvcma scenama iz domačih lutkovnih igric. članstvo opn- zarjamo, da v velikem štcvilu obišče sokolsko razstavo. Vožnja jg polovična. Gospodarstvo Hmeljarjem! Priv. agrarna banka v Beogradu je po prizadevanju g. ministra dr. K a- merja in g, narodnega poslanca Ivhna Prckorska dovolila nadaljni krcdit 200 000 Din za obiranjc in sušenje hmelja pod istimi pogoji, kakor pri prvcm krcditu v zncsku 500 000 Din Interesenti naj se takoj javijo zaiani podpisa potrebnih listin v pisarni Savinjskc posojilnice v Žalcu. Žalec, 7. avgusta 1933. Hmeljarsko društvo za Sloven'jo. XU. poročilo Hmeljarskepra druStva za Slovenljo o stanju hmeljsklh nasadov Ž a 1 G c, 10. avgusta. Ob najlepsem vremenu naprcduje okobuljenje obilega cvetja prav lepo. Seveda bi mirne in zmerne padavme koristilc riG Ig hniGljskim nasadorn, nego tudi vsem drugim kulturmm rastlinam. Dne 6. t. m. jg občG zbo- rovanJG hmeliarjev določilo mezdo za hmeljsko obiritnJG, ni pa bilo še mo goče doloeiti dnova, ko sg bo pnčelo občG obiranje hmelja. Najbrž bo to okoii 18. t. m. Deistvo, da )G žg pri sptlo ni-kaj tuji^ njikupovalcev, kaže, da je zanimanje za naše novo Llago preccj veliko. Društ eni odbo , jzredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veietrg. Ivan Ravnikar, Celje Smešnice Otrok: »AH je ljubi Bog kertaj bo- lan?<< _ Mati: »Kako mores kaj ta- kega vprašati!« —, Otrok: »Evo, v časopisu stoji, da jo gospod.Bog po- klical k sobi doktorja Brenclja!« »Ali je ta Tizianova slika zares pristna?« — Prodajalec: »No, seveda! Dajem Vam triletno garancijo.« * * Mirko, sin trgovca, prinese svojo prvo spriče-valo iz solo domov in ga izroči očetu z besedami: »Tu, papa, ti pošilja učitelj obračun.« Žena: »O, Jožo, moja mama mi je povedala, da je skoro umrla od sme- ha ob veselih zgodbah, ki si jih si- noči pripovedoval.« — Mož: »Kje pa tiči Tvoja mama? Jaz vera še ve.se- lejše zgodbe . . .« »Toga Koritnika ne morem trpeti.« — »Zakaj pa ne?« — »To jo one vr- ste človek, ki ti v obraz prijateljsko j potrka po hrbtu in ti da za hrbtom ! udarec v obraz!« »Čul sem, da odpade na deset za- kanov komaj eden srečen. Kaj pra- viš k temu?« — »Tega še ne morem vedeti, saj sem šele tretjič poročen.« Trgovttka oomočnica mlada, še komaj izučena, se sprejme 1. IX. pri Cüi Rožič, Celje, Kralja Petra cesta 31. Dijaka sprejme učiteljska rodbina. Naslov v upravi lista. Nova spalnica iz trdega lesa, moderno izdelana, se pod roko zelo poceni proda. Naslov v upr. lista. Učenka iz Celja se sprejme. — Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje. Sprejme se dijakinja v polno oskrbo k boljši rodbini. Govori se tudi nemSko. Vprašati : Celje, Miklošičeva ulica 10, pritličje. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, pri- tiklin in boljši lokal se odda takoj; sta- novanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, se odda s 1. X. 1933. Naslov v upravi lista. Oddajo se kletni prosiori v hi§i, Razlagova ul. 8 s 1. IX. 1933., primerni posebno za vinsko trgovino, Ponudbe na Združenie trgovcev za mesto Celje. Leaona uta 950 m dolga, 6*15 m široka, rabljena, dobro ohranjena ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Prvovrsten bruseč kovin se išče za takojšnji nastop. P mudbe na Publicitas, Zagreb, llica 9, pod »Plemenita kovin a«. Štirisobn«» stanovanje zelo lepo in solnčno, s kuhinjo in pritikli- nami se odda s 1. sep enibiom v Zvezni tiskarni v Celju. Spremem 2 dijakinji (dijaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanje s kopalniro, glasovir, n< mSi\a in fraucoska konverzacija Celje, MiklošiCeva ulica 5/1. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNIEA DRflVSKE BANOVINE CELJE9 prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- gd na knjižioe in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem jn vso = davöno moöjo — Franjo Dolžan Celje Za k re si I o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora) navedene stroke tpadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solldni Na prodaj zaradi selitve več dobro ohranjenih glinastih peči, štedilnik, sestavljiv kurnik, pultt za trgovino, stela2e itd. Cesar, Celje, Cankar- jeva cesta 7, 11. nadstr. Papir vsake vrste in pisarniške potreb^čine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Vranc LeskovšeK Celle, Glavnl irg 16 Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Sprejme se gospodična na hrano in stanovanje Vprašati pri ge. Olgi Rudolf, Ctlje, Gospo- ska ulica 3. V0ZIÖK1 in x DECJEvÖPßEME KRAMAfisMISLEJ CELJE LEO INKRET IN STAL ACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hisne instcTlacije, vsakovrstue crpalne na- prave, sanitarne napravc (utnivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d.t kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vtstna l^vrsba — Točua postiežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Vlnho Biihovpc, cbl. feonces.mestn* tesars^i mnjstBP na Livi nni r^llll lzv'šu)c vsakovrstna tesMrsKa dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UvljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun stev. 14.737 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilamo varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOW TRG (viast.»i p^lači prikolodvoru) Prihrankom raiakou v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodista, ter naložbam rerkvenega in obcin- skeya denarja posueca posebno pažnjo Hranilnica daje poso- lila na zemljišča pü risjnižji obrestni merl Use prašnje rešuje brezplacno Za hrsnilne vloge jamCi polcg premoženj« hranilnicc še mesto Celje z vsem premozenjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnlk. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.