Vezljivost kot razvojna kategorija
Andreja Žele
IZVLEČEK: Namen prispevka je opozoriti, kako se s spremenjeno (razširjeno ali zoženo) rabo glagolov spreminja tudi njihova pomensko skladenjska vezljivost (obravnavani so glagoli, ki še niso vključeni v Slovar slovenskega knjižnega jezika). Vezljivostni vidik bo torej pri posodabljanju oz. preurejanju slovarskih člankov glagolov moral imeti vodilno vlogo.
ABSTRACT: The article discusses variant (broadened or narrowed) use of verbs and the subsequent changes in their semantic and syntactic transitivity (for the verbs not included in the Dictionary of Standard Slovenian). For this reason the issue of transitivity should be put in central position in the process of modernization or re-editing of dictionary entries for verbs.
0 Vezljivost je pomenskoskladenjski pokazatelj sprememb in razvoja glagolskih pomenov. Pomensko in strukturnoskladenjske spremembe znotraj posameznih glagolov pa morajo biti tako razlagalno kot gradivno predstavljene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
1 Najpogostejša sprememba glagolske vezljivosti je iz enovezljivih glagolov v dvovezljive glagole. Primerjalno koristne so vezljivosti glagolov, ki se jim pogostnost povečuje šele v zadnjih dveh desetletjih, zato niso bili vključeni v Slovar slovenskega knjižnega jezika.1 Nekateri enovezljivi so šele postopoma, s pogostejšo uporabo, postali dvovezljivi, npr. abstinirati (abstinirati glasovanje), balirati (balirati železne odpadke/hmelj/krmo/seno), blefirati (blefira veselje), diplomirati fdiplomirati iz zgodovine/na zgodovini, še vedno redko diplomirati zgodovino). fikcionizirati (fikcionizirati pot).pamfletirati (pamfletirati dogodke), tumbati Ctum-bati neumnosti), proti obveznim dvovezljivim/ow//raf/ (foulirati nasprotnika), lastniniti/olastniniti (lastniniti/olastniniti kapital), onaglasiti (onaglasiti izraze), zai-meniti/pozaimeniti (zaimeniti/pozaimeniti sopomenke).praizvesti (praizvesti igro).
Glagoli so vzeti iz dodatka k Besedišču, ki ga je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ur. M. Humar 1994). To besedišče pa zaradi manjše pogostnosti ni bilo vključeno v Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Andreja Žele: Vezljivost kot razvojna kategorija
miksati/premiksati (miksati/premiksati material), preblefirati (preblefirati nastop), stekleniti (stekleniti steno), vprogramirati (vprogramirati v rom). zdogovoriti (zdo-govoriti intervju).
Samo enovezljive ostajajo nekatere glagolske tvorjenke (izpeljanke, zloženke), npr. diskati (diskati cel večer), klošariti (klošariti po mestu), samoohranjati se (dobro se samoohranjati).
1.1 Neke vrste vezljivostna posebnost so prednostno levovezljivi glagoli, ki namesto običajnejše predložnomorfemske vezave desnih (predložnih) določil vse pogosteje vežejo tudi premoprehodna tožilniška določila. Tako npr. pri glagolih premikanja, kot so teči/skočiti/plavati/voziti, v teči maraton, skočiti raznožko/skrč-ko, plavati žabo/metulja, voziti reli/formulo ena/slalom, voziti tovornjak/avto tožilniška določila (posebno pri športnih dejavnostih) označujejo in pomensko poudarjajo vsebinske udeležence oz. predmetna določila, tako da so okoliščine premikanja pomensko postavljene v ozadje. Tožilniško določilo pomensko poudarja vsebino dejavnosti tudi pri glagolskih tvorjenkah tipa diplomirati/magistrirati/doktorirati slavistiko ipd.
1.2 Samo levo vezij i ve pa ostajajo glagolske izpeljanke, ki še pomensko vključujejo notranjega udeleženca, npr. klošariti (klošariti po mestu), ali pa izražajo samo določen način premikanja, npr. razkomotiti se (razkomotiti se na kavču) ipd.
2 Glagoli, ki s svojo pomenskoskladenjsko vezljivostjo uvajajo novo predmetnost z udeleženskimi lastnostmi, so npr. igrati (se) (igrati (se) na računalnik) v pomenu 'obvladovati napravo', surfati (surfati po/v mreži) v pomenu 'pregledovati podatke' ipd.
2.1 Glagolom se z novo vezljivostjo dodajajo tudi novi pomeni ali podpornem, npr. pri kuhati v zvezi kuhati s kisom v pomenu 'pripravljati kaj s čim'. Ali pa se z novim pomenom vezljivost ukinja, npr. cvikati v slengovskem pomenu 'bati se' proti pomenoma cvikati karte, cvikati nasprotnika z nogami.
2.2 Opozorjeno bo na vedno pogostejšo nepolnopomensko rabo predložno-morfemskih glagolov premikanja z neobičajnim udeležencem, npr. hoditi v (hoditi v škornjih). iti k/podati se k (Krilo gre/se poda k majici), nositi se z/s (Jakna se nosi s kopuco) ipd.
3 Povečuje se uporaba glagolov tipa zaasfaltirati, zamoralizirati, zamuzici-rati, zmasakrirati, kjer domača predponska obrazila ohranjajo samo faznost.
4 Nekaj vzorčnih poskusnih redakcij glagolov, ki še niso v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ker so pogosteje uporabljani ali pa so se kakor koli aktualizirali šele v zadnjem desetletju:
lastniniti -im nedov. (iî) 1. dobivati, jemati kaj v svojo last: Zasebniki so začeli lastniniti državno posest 2. dajati kaj v last: Lastninil je za tujce lastninjen -a -o: lastninjena posest
olastniniti -im dov. (iî) 1. dobiti, vzeti kaj kot celoto z lastninjenjem: Olast-ninil je del družbenih posesti 2. dati kaj z lastninjenjem: Olastninil je posest za
Andreja Žele: Vezljivost kot razvojna kategorija
Transitivity as a Developmental Category
Transitivity is presented as developmental category in semantic and syntactic structure marking semantic shifts and changes for verbs in general. The semantic and syntactic changes of individual verbs should be evident from explanations and illustrations given in the Dictionary of Standard Slovenian. The article brings samples for possible treatment of transitivity in future revised and modernized editions of the Dictionary.
The following types are taken into account with regard to transitivity: 1) verbal derivatives such as analogizirati, balirati, namaskirati, zaasfaltirati, zamoralizirati,
otroke, otrokom, Olastninili so družbeni kapital s prenosom deležev na zaposlene olastninjen -a -o: olastninjena posest
analogizirati -am nedov. in dov. (î) ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi, primerjati: Medsebojno so ana-logizirali podatke, zmerjene temperature // kazati na enakost stvari, zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: Svojega stanja ne more analogizirati z njihovim // kazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: Pesnik analogizira življenje vrelcu analogizirati -a -o: analogiziran predmet, pojav
balirati -am nedov. (î) pod pritiskom povezovati v bale: Balirajo seno / Ba-lirajo železne odpadke s hidravlično stiskalnico // z delovanjem sile delati, da kaj dobi določeno obliko: Tam balirajo tudi krmo baliran -a -o: balirano seno
blefîrati -am nedov. (î) 1. kazati se drugačnega, kot biti v resnici, pretvarjati se: Zna dobro blefirati / Spet blefira prijaznost 2. delati se, da se nekaj zna, razume: Ne pozna stvari, samo blefira 3. delati se nepoučenega, neobveščenega, sprenevedati se: Noče izdati skrivnosti, ampak samo blefira blefiran -a -o: blefirana prijaznost, blefirano veselje, znanje
preblefîrati -am dov. (î) 1. narediti se, da se nekaj zna, razume: Preblefiral je celo srednjo solo 2. narediti se nepoučenega, neobveščenega: Preblefiral je vse obveznosti, zadolžitve, težavepreblefiran -a -o: preblefirano življenje
Viri in literatura
DANES, F., 1987: Vetné vzorce v češtine. Praha: Academia.
SAMARDŽIJA, M., 1986: Valentnost glagola u suvremenom hrvatskom književ-nom jeziku (disertacija). Zagreb.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana 1970-1991.
VIDOVIČ MUHA, A., 1978: Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - interna izdaja).
VIDOVIČ MUHA, A., 1986: Besedni pomen in njegova stilistika. Ljubljana: XXII. seminar S JLK, zbornik. 79-91.
Andreja Žele: Vezljivost kot razvojna kategorija
zamuzicirati, zamaskirati; 2) verbs that introduce an additional object, e.g. igrati (se) na računalnik, surfati po/v mreži; 3) transitive verbs of moving with the accusative teči maraton, voziti reli/formulo ena, etc. Attention is also drawn to the increasing use of prepositional verbs without their specific meaning, e.g. hoditi v škornjih, Krilo gre/se poda k majici, Jakna se nosi s kapuco, etc.