Izhaja vsak pondeljek, sredo tn petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri meseca 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak daa, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk« 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisljnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 Uro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — -on. . Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. i V TRSTU, Ponedeljek 3. januarja 1921. K c. c. post , ez pro- tet. °r. Ht-nrik Toma « T le« e 24 Maggio 8 Gorica dok UDI . OltASIliO SOCIAGISTIČflE ZVEZE V JUUJSKI BENEČIJI PRED STRANKINIM KONGRESOM Ktazhol v strani-i Prijatelj Regent na moj članek od 22. de* cembra m. L stvarno odgovarja, tako kakor je treba, da se razmerje stranke pojasni. Pravi, da reformistov ni v naših vrstah, t. j. v Julij* ski Benečiji. Moti se! Reformisti, kateri so 3voj reformizem javno in pošteno priznavali, bo res stopili v ozadje in prepustili vodstvo zastopnikom komunistične struje. Zato pa je ostalo v stranki Julijske Benečije vse polno reformistov: eni se hlinijo v stranki, ne 6e odpovedali reformizmu; drugi, se^ od* kritosrčno podvržejo disciplini in vodstvu stranke. Po mojem mnenju ne škodujejo enotnosti stranke oni reformisti, ki to pri* znavajo ter nočejo sodelovati pri vodstvu in zastopanju stranke. Škodljivi tudi niso tisti sodrugi, ki se pošteno priznavajo reformi* stom, a se podvržejo vseskozi disciplini. Pri* haja pa v poštev število takih pnstasev. Ako tvorijo neodločilno manjšino, nimajo vpliva pri vodstvu. Kadar pa je v stranki morda Večina takih pristašev, vrše tudi v okviru ko* munistične stranke vendarle svojo reformi* stično taktiko ter pregibljejo smernice in za* držujejo naraven razvoj in krepek nastop stranke. Ne vem, če v Julijksi Benečiji, ka* kor Regent ni prepričan, ni vse polno takih reformistov po naših sekcijah? Okrožje pagande Soške in Vipavske doline in Brd poznam po lastnem delu in dotiki s tajniki in sodrugi, ki vodijo sekcije, ter bi omejil j$.e* Jor^tolikoJ^nmmzma, favn^ŽarSdi tega, ker je ofgantzacffa Asa dosedaj prihajala od Regenta in od mene. Mislim, da se glede komunizma kot teorije in sistema precej strinjava. Vprašanje taktike do sklepa centralnega vodstva o razkolu, niti ni prišlo prav v razgovor med nama. Zdi se mi pa, da se odtlej ne strinjava več. Sodrug Regent je po mojem mnenju postal ekstre* mist. jaz pa vsak ekstremizem odklanjam isro odločnostjo kakor vsak oportunizem, po* sebej ekstremizem na strani komunizma, oportunizem na strani reformizma. V danem slučaju, imajoč pred seboj dejanske, gospo* darske, socijalne politične in narodnostne jgazmere v Julijski Benečiji, z vso odločnostjo odklanjam ekstremizem in oportunizem kot stranki v Julijski Benečiji enako in skrajno Škodljiva. Prijatelj Regent mi je dosedaj vedno pri* znaval, da sem položaj in razmere z vso toč* nostjo in resnostjo proučil in da sem tudi z neko gotovostjo sklepal na bodoče smeri in potrebno taktiko. Prijatelj Regent mi prizna* va, da sem bil vedno edin s komunisti, »ali smo bili mi z njim proti socijalpatrijotizmu«. Scdr. Regent se spominja, da sem tekom cele vojne, ko so skoraj vsi odločujoči sodrugi ali klcnili z duhom, ali bili pod vplivom narod* - nostne malomeščanske ideje, ostal trden. Ima v rokah moje poročilo prve reorganiza* cije tržaške sekcije, takrat še kot del jugo* slovanske socijaldemokratične stranke, in iz njega lahko konštatira, da sem taktiko, katera je vsled svetovne vojne morala v naši stranki pričeti že 1. 1916. preciziral skoraj tako, kakor se danes odločno zahteva od Lenina in od komunistov. Odklonil sem oportunistično vodstvo politike po vplivu strokovne in go* spodarske socijaldemokratične organizacije in zahteva! odločno vodstvo za politično orga* nizacijo. Ima v rokah resolucijo, katero sem sestavil za prvi strankin zbor med vojno v Ljubljani, ob božiču 1917, v kateri sem iskre* no srrejel nače!a in taktiko ruske revolucije, ve da sem spomladi 1°18. ko je jugoslovanska ideja omamila naše najboljše sodruge pri strankinem vodstvu v .Ljubljani, edini zago* varjal neodvisnost socijalistične stranke ter odklanjal vsako sodelovanje z meščanskimi strankami. Prijatelj Regent bi mi lahko tudi priznaval, da je tudi niega, takrat ko je tičal v vojaški suknji, obhajal marsikateri sum proti radikalnemu socijalizmu in je premi* sijal, kako bi se malega kmeta pridobilo in ima v rokah moj odgovor, s katerim sem mu njegove dvome odločno raztresel trdeč, da agrarno vprašanje reši le mestni proletarijat in nam ni iskati nobene rešitve drugod. Pri* jateli Regent ve. s kako dločnostjo sem ob* 60;ai nastop italijanske in slovenske socijal* demokratične stranke v Trstu ob polomu in proti »božiipoti v Benetke«. Ako mi Go* dina precej neslano očita, da sem reformist, Godina, ki pred vojno niti ni bil socijalist in je bil morda bogsigavedi v kaki stranki, po* tem pa jahko sodr. Regent pouči, da ni mogel zaslediti pač nikdar v vsem mojem javnem delovanju kot socijalist najmanišega refor* mističnega ali oportunističnega gibljaja. Gre se tore j med nama edinole za stališče, katero naj zavzamemo v Julijski Benečiji proti ekstremizmu. Jaz danes trdim, da pro* Jetarnatu preti nevarnost ter prihodnjost, ako ekstremizem v Julijski Benečiji postane dejstvo, pokaže, da vidim pretečo nevarnost ob pravem času. Prazni šablonski ekstremi* zem, katerega uči Godina, utegne biti pogin resne komunistične stranke, ako ne dobimo oovolj srčnih komunistov v Julijski Benečiji, ki se njegovemu ekstremizmu upro. Prijatelj Regent govori o svojem globokem prepričan ju, jaz pa mu na to odgovarjam, da nima niti značaja, ne sposobnosti biti eks* tremist v dejanju. Pri Regentu je ekstremi* zem gola teorjia, katero je sprejel, odkar je 6an strankinega vodstva, po vplivu sodruga Gennarija in Bombaccija. Pravim, da Regent po svojem značaju ne more biti ekstremist zato, ker mu manjkajo predpogoji, da svoj ekstrimizem izvede v dejanju. Ekstrimizem Regentov je namišljen in neresničen, tak je tudi ekstrimizem sodr. Gennarija. A ko bi ga pa morala izvajati v istini, manjkalo bi obema osebnih kvalitet katere tako visoko dvigajo nad vsemi vodečimi sodrugi ruskega Lenina, in brez katerih ne more biti dejanja. Danes v Julijski Benečiji ne poznam človeka, ki bi bil v stanu ekstrimizem zastopati v de* janju. Poduje, Godina so omejeni duhovi, alj najeti agitatorji ali pa priprosti jakobinci Sodr. Regent priznava, da sem pravo zade da imamo v Julijski Benečiji poseben položaj. Politično Julijska Benečija danes res pripada k Italiji, zato pa kljubu temu po realnih raz* nlerah ni enotna z Italijo. Tudi če se formelno docela združite, prebiva v Julijski Benečij drugo pleme, z drugim gospodarstvom, z drugo kulturo in z drugim značajem, s čemer mora vsaka stranka računati. Če se tudi ne kine obsedno stanje, bo dejanski v Julijski Benečiji v doglednem času odločala kruta vo jaška sila. V Julijski Benečiji se morata ita lijanska vlada in meščanstvo vse drugače po služevafi fašizma, nego v Italiji. Tudi v Italij je fašizem provokatoričen po namenu vlade da prepreči enotno in močno komunistično stranko. Ekstremizem v Julijski Benečiji ita lijanski Vladi ni nevaren le za to, da lahko stare s kruto silo enotno komunistično stran* ko. Je*li pozabil Regent, s kakim veseljem so meščanski krogi v Trstu pozdravili neznatno revolto tržaškega delavstva? In je li pozabil, kaj je bil plod te malenkostne, samo posku* šene revolte? Ako je bilo v Trstu tako, pa se zamisli sodr. Regent, — ------------- - j Raj se zamisli sodr. Regent, kako bi vlad? ient05»tLtdi^^«*^Oo^^me^S|KCiwmV Sprejela ekstremizem v Julijski Benečiji med Furlani, Slovenci in Hrvati? Po drugi strani naj Regent položi roko na srce in odgovori ali je po umstveni priprav! lenosti in bojevni arganizaciji sploh mogoč ekstremizem v Ji lijski Benečiji izven Trsta? Ako se odkriža doktrinarizma, ki ga danes prevzema, ako prostim očesom pogleda na položaj v dežeH, na sestav naših sekcij, mora odgovoriti, d? ne. Ekstremizem utegne sedaj še močno ko munistično stranko v Julijski Benečiji ne le razdvojiti, ampak vcepiti ji kal hiranja in raz* padanja. Gotovo je sodr. Regent z mano, da obsoja brezmiselni Godinov ekstremizem, ki ni nič drugega, nego kolportirani ekstremizem člo* veka, ki nima najmanjšega interesa za obstoj komunistične stranke v Julijski Benčiji. Ni ga bilo dosedaj med nami in njegovo delo je sedaj brezvestno razdiranje! Sodr. Regent to dobro čuti, a mora to tudi z menoj vred po* vedati. Proč roke od naše enotne komuni* stične stranke, roke oseb, ki nimajo ne duha ne srca! Priznavam: da so naše sekcije vzgojene v pristno komunističnem duhu, da so vse iskre* no pozdravljale pristop k Tretji internacijo* nali in da žele tvoriti disciplinirani in stvar* jajoči del te Intemacijonale. Niti sodr. Re* gent, niti jaz nisva dosedaj nikdar priprav* Ijala naših sodrugov za ekstremizem, t. j. brezmiselno revolucijo, katero si je drznil priporočati Godina v »Delu«, 24. decembra -1920. Sodr. Regent ve, kakor jaz, da so naše sekcije sestavljene iz sodrugov, ki so veči* noma stopili nanovo v stranko. Prišli so iz ruskega ujetništva, iz ameriških in nemških rudokopov. Vstopili so v stranko pod vtisom posledic svetovne vojne, ko so se vse poli* tične stranke razsule in je vsako redno go* spodarsko in državno življenje nemogoče. Naši sodrugi pa žive tudi pod nezaslišanim političnim pritiskom in izkoriščanjem, pod bičem karabinjerjev in komisarjev. So torej pripravlieni sprejeti tudi najhujši ekstremi* zem! Ni dovolj, da so čitali in slišali neko* liko komunističnih naukov. Da so nauke pre* bavili in razumeli, in da jih znajo izvajati v dejanju, tega niti Regent, niti jaz ne zahte* vava. Učili so se in jeli so razumevati vso lepoto gospodarske, socijalne in politične re* voJucije, katero naj prinese komunizem v na* še kraie in žniim osvobojenie: kadar na se postaviio pred praktično delo komunizma, ne vedo in ne znajo pokazati komunizma v dejanju. Ravno zato, ker iim manjka' znanja in sposobnosti akcije, soremmajo v želji po delu in po uporu celo tak ekstremizem, kate* rega iim prinaša kolporter Godina. Nekatere sekciie so se iznozabde celo tako daleč, da so proti vsaki disciplini izročile pooblastilo prvemu, ki te prišel med nje, pa iim suho* narno pridigoval revolto in revolucijo z oro* žiem v rokah. Naj malo Domisli sodr. Regent na posle* dice. ako iz kongresa pridemo ločeni na eks* tremiste in unitarce! Menda sodr. Regent ni tako površen, da bi ne vedel, da pridemo la* hko iz ko™«resa globoko razcepljeni, a da bo morda v Julijski Benečiji toliko unitarcev ka* kor ekstremistov. Saj žal, našega proletari* jata danes nikdo ne uči enotnega komunizma, ampak razdvojenega ekstrenizma in unita* rizma! Zdi se mi, kakor da bi se sam boril proti nriboju valov od ene in druge stranke s polnim srcem za enotnost komunizma v Julijski Benečiji! Ekstremisti še danes prorokuieio. da se po* laste strankinega vodstva, strankinih zavo* dov, časopisi?, delavskih zbornic, gospodar skih nanrav. Pa misli Regent, da poide to kar čez noč in ni morda prepričan, da bi naskok na vse te inštitucije in organizacije ne ubil vso našo komunistično moč? Roko na srce nriiateli Regent, na reči z menoj vred: Proč s Poduji, proč z Godinami! Midva hočeva storiti -vse, da sekcije osta* nejo enotno komunistične. Morda je celo mnogo od naju odvisno. Ako se ločiva, bo vsak vedel nositi odgovornost za psledice. — Naj mi pa ne zameri sdr. Regent, ako ga že danes vprašam: Misliš vstrajati tudi po raz* kolu z vsemi svojimi močmi v vrstah ekstre* mistov? Ako se izogneš, nisi iskren ekstre* mist. Jaz pa se iskreno že sedaj borim proti ektremizmu. H. Tuma, Socijolističn! poslanci In A vprašanje Na večer 30. decembra 1920 se je vršilo v Rimu zborovanje direktorija socijalistične parlamentarne skupine in v Rimu se nahaja* jočih socijalističnih poslancev. Na zborovanju so razpravljali poslanci o reških dogodkih in o reškem vprašanju ter so sklenili v tem ozi* ru sledečo resolucijo. »Direktorij socijalistične parlamentarne skupine, ki je zboroval dne 30. decembra 1920 v Rimu, skupaj s tam se nahajajočimi socija* lističnimi poslanci konštatira, da so sedanji reški dogodki tragična posledica politike, ki je podaljšala za več nego eno leto ono krizo, ki je izzivala ustanovitev nekega vojaškega konglomerata in je, potem ko je globoko pretresla reškolo* kalno in splošno življenje v državi, privedla do krvavega spopada, ki ga danes vsi od* klanjajo, v katerem so našli prerano smrt proletarci, ki so jim tuji spori med posamez* nimi buržuaznimi strujami; izjavlja, da ono pomirjevalno politiko, ki je bila naznanjena v prilog legijonarjem, se mora vršiti tudi napram drugim vojaškim rebelotm, ki so se uprli v imenu znatno višjih idealov kakor tudi napram vsem žrtvam re* akcije; in ponavlja svoje, v zbornici večkrat izre* ceno stališče glede na samoodločbo Reke, po* tom splošne, vsem reškim prebivalcem za* 'amčene volilne pravice, kakor je to najprej zahtevala reška socijalistična stranka, proti vskršni imperialistični politiki buržuaznih strank.« Leto II. - Štev. 1, SKLEP SPORAZUMA. RIM, 1. Na šestem pogovoru v Opatiji med reškimi zastopniki in generalom Ferariom, ki se je vršil včeraj od 14 do 16, so bile določene adnje sporazumne podrobnosti. Odločitev glede D’Annunzijeve osebe se je prepustila eški mestni oblasti, ki bo skrbela, da se stvar uredi na način, da se sedanji dogodki čimprej pozabijo. Te spravljive pogoje generala Ca* viglie so reški zastopniki visoko cenili in so poveljniku čet Julijske Benečije zagotovili, da se bodo trudili z vso energijo v svrho iz* vršitve sporazuma in se bodo u^li vsakomur, ci bi se mu skušal protiviti. V teku današnjega dne se bo morala izvr* šiti izročitev ujetnikov in legijonarji, ki niso reški državljani, se bodo morali umakniti z 3ojne črte. Nato se legijonarji takoj razpu* stijo in morajo zapustiti mesto. Kakor hitro in kadar se bo videlo, da se te pogoje res* nično izvršuje, se umaknejo italijanske čete z ozemlja neodvisne reške države za njene meje. Ti ukrepi previdnosti so potrebni radi slabega stanja discipline in dezorganizaciie eških čet. In v resnici so napadli legijonarski oddelki včeraj podnevu in sinoči ponoči, ko so se ste vršila pogajanja, na več točkah vlad* ne čete s strojnicami in z artilerijo. K sreči ni bilo nikakih žrtev. MIROVNI POGOJI ITALIJAN. VLADE. OPATIJA, 31. Poveljstvo vladnih čet je naznanilo reškim delegatom sledeče mirovne pogoje italijanske vlade: 1. Povrnitev ujetnikov. 2. Odhod vseh kr. vojnih ladij iz reškega pristanišča. 3. V Reko pride italijanska komisija, v svrho nabiranje orožja, konj in ostalega voj* nega materijala, ki pripada italijanski državi. 4. Odhod legijonarjev iz Reke v teku 5 dni. 5. Razorožitev legijonarjev, k? >r> rodom Rečani. 6. Na Reko pridejo italijanski karabinjerji, v svrho vzdrževanja javne varnosti in reda. 7. Izpraznitev otokov, katere so D’Annun* zijevi prostovoljci zasedli protipostavno, v petih dneh. 8. Odhod D’Annunzija iz Reke, potem ko je odvezal svoje legijonarje prisege. Začasna reška vlada protestira proti ra* pallski pogodbi, a izjavlja, da sprejme gori navedene določbe. D’Annunzio zapusti Reko skupno s svojimi legijonarji. Legijonarji in oni kr. vojaki, ki so dezertirali k D’Annunziu, ostanejo nekaznovani. PREDSTOJEČI D’ANNUNZIJEV ODHOD RIM, 1. Ker je vlada zabranila, da bi za* pustil D’Annunzio Reko načelu svojih pro* stovoljcev, se je odločil, da odide iz reškega mesta že danes ali najkasneje jutri. Sprem* Ijali ga bodo le nekateri legijonarji, ki se no* čejo nikakor ločiti od bivšega poveljnika, do francoske meje. Ostali zapustijo mesto v teku petih dni v malih skupinah. D’Annuzio je jako potrt. V pregnanstvu bo pisal knjigo, v kateri bo razpravljal o svoji udeležitvi na svetovni vojni in o konfliktih z Giolittijem. Najbrž ne bo ob tej priliki pozabil tudi na reško podjetje in na delovanje reških pro* stovoljcev v Dalmaciji. KAKO SODIJO FRANCOZI O D’AN* NUiNZIJU. RIM, 1. »Temps« piše o slavnemu pesniku sledeče: Žalostno doživetje je za junaka in glasilca rodoljubja, da se je moral ukloniti pred močnejšimi vladnimi četami in volji re* škega prebivalstva, ki bo začelo konečno svo* bodno dihati. »LTntransigeant« pravi: D’Annunzio je sklenil, da zapusti Reko v zrakoplovu, ker ni vredno umreti za Italijo. To gotovo ni bilo mnenje onih, ki so plačali kot legijonarji s svojim življenjem D’Annunzijeve načrte. — Italijanske matere, ko j ih sinovi so umrli, da se prisili D’Annunzija k spoštovanju rapall* ske pogodbe, ne bodo nikoli odpustile pes* niku, da je ostal živ po smrti njihovih padlih sinov. Premine komunistov v Jugoslovll Vladni okrepi. BELGRAD 1. Vlada je zaukazala afiširati po mest nem zidovju letake z vsebino, da so vse komunistične organizacije razpuščene. Strankini uradi se zaprejo in vsi komunistični časopisi se ustavijo. Letaki, ki so ipoziv-Ijalt na splošno stavko, so bili zaplenjeni. Stroge kazni se predvideva za onega, ki razširja komunistično propagando m hrani orožje ali eksplozivne snovi Svoje postopanje opravičuje vlada s tem, da pravi, da so komuni-sti v zvem z inozemskimi sovražniki pripravljali revolucijo v svrho vspostavite proletarske diktature* 24URNA SPLOŠNA STAVKA. BELGRAD, 1. Rudarske stavke so končale. Trbovelj, ski rudarji so desegli 30 odstotni povišek plače. Vlada je aretirala precejšnje število komunistov. Vodstvo stranke v Belgradu je radi tega proglasilo 24umo splošno stavko. Glavno komunistično glasilo »Radničke Novine« je vlada potlačila. Hrvaški ban Laginja in podban Rojc sta odstopila. ARETACIJE KOMUNISTOV. MILAN, 1, »Comere della sera« dobiva iz Belgrada sledeče: Vlada je izdala odlok, podpisan od vseh ministrov, glasom katerega se razpustijo vse komunistične organizacije. Kdor bi ustmeno ali pismeno razširjal komunistično propagando, tega se kaznuje z najstrožjimi kaznimi. Državne uslužbence, ki bi se nagibali h komu. nizmu, se takoj odpusti. Ravnotako se takoj odtegne vsem komunističnim dijakom podpore. V Macedoniji in v Bosni se je izvršilo mnogo aretacij. V Zagrebu je vsled izbruha splošne stavke proglašeno obsedno stanje. \ Relgradu je mimo; močne vojaške patrule krožijo po me. stu. Vsi javni Jokali so že zaprti ob 21. uri. Vojaška blast je zasedla Narodni (delavski) dom in poaretirala organizatorje. Komunistična stranka Jugoslavije je prejšnja socijali stična stranka, ki je pristopila v mesecu juniju p. 1. Tretji internacijonali. Ima v svojih rokah vse delavske strokovne in politične organizacije. Izven nje stoji še nelcaj socijalnih demokratov brez vsake obsežne organizacije in brez osrednjega vodstva. Iz zadnjih volitev je izšla komunistična stranka^ jako ojačena. Izvojevala si je 59 mandatov. Komunistična voditelja s. Markovič in Pavlovič sta se podala k ministru notranjih zadev Draškoviču in sta zahtevala, da se ju lahko stavi pred sodišče v svrho dokaza, da je obtožba komunistov radi oboroženega upora proti državi popolnma brez podlage. PASIC SESTAVIL NOVO VLADO. BELGRAD, 2. Predvčerajšnjem je Pašič uradno sestavil novo vlado. Včeraj so mini* stri položili prisego v roke regenta Aleksan* dra. Portfelj za zunanje zadeve si je pridržal Pašič. Demokrat Draškovič je prevzel no* tranje zadeve; demokrat Kosta Stojanovič finance; Svetozar Pribičevič pouk; Hinko Križman rudnike; Jovanovič socijalno poli* tiko. Vsi so demokrat j e. Pravosodstvo je po* verjeno Trifkoviču; poljedelstvo Jankoviču; agrarna reforma Uzunoviču in pošta Mileziču. Slednji pripadajo radikalcem. Štirje portfelji so določeni za muslimane. RED RDEČE ZASTAVE. MOSKVA, 30. Sovjetski kongres je sklenil, da se lahko podeli red rdeče zastave tudi onim, Id so se izkazali posebno delavnim in požrtvovalnim za proletarsko zmago. NAPETOST MED FRANCIJO IN NEMČIJO RADI VPRAŠANJA RAZOROŽITVE. PARIZ, 31. Neka poluradna nota pravi: Sporaizum Spa cd 9. julija 1920. predvideva, z ozirom na razorožitev Nemčije, takojšnjo ureditev treh ukrepov: 1. Razorožitev meščanskih bramb; 2. razorožitev straže javne varnosti; 3. izročitev vojnega materijala, ki je edveč na vzhodni meji. Za slučaj neizvršitve določa sporazum na daljna .postopanja, med njimi tudi zasedbo novega pasa nemškega ozemlja. Nemška vlada se sedaj protivi zahtevi po razorožitvi meščanskih bramb na Bavarskem in v Vzhodni Prusiji in ipo razpustitvi meščanskih straž, ki se jim pravi Soldschutz, ter navaja boljševiško nevarnost glede Vzhodne Prusije in možnost neredov na Bavarskem. Poslaniška konferenca je predložila odločitev glede straže javne varnosti zavezniškim vladam. Glede meščanskih straž pa je poslal general Nollet dne 23. t. m, v Berolin noto, v kateri je opozoril nemško vlado na prestopke, ki so se storili pri reorganizaciji te brambe. Nemška delegacija je izročila dne 26. t. m. poslaniški konferenci o reorganizaciji teh čet odgovor, v katerem protestira nemška vlada, izjavljajoč, da ni prekršila ne mirovne pogodbe ne sporazuma iz Spa in navajajoč zopet boljševiško nevarnost in zavračajoč na Francijo odgovornost za dogodke. V istem času sta postopala von Simons in Gocpert na enak način pri francoskemu poslaniku, ki sta rekla še zraven, da. bi nepovoljno ozračje med Fran-cijo in Nemčijo lahko otežkočilo razvoj bruseljskih pogajanj, ki se imajo začeti dne 10. januarja 1921. Glede vprašanja povračila je ponovil Goepert drugi dan svoj korak in Haniel je sporočil isto angleškemu in italijanskemu poslaniku. Glede vprašanja o izročitvi materijala, je prosila nemška vlada v noti z dne 26. t. m., naj se ne razoroži trdnjava Koennigsberg s 390 topi in obmejno mesto Nauen, navajajoč pmanjkljivo varnost na .poljski meji. Ministrski predsednik Leygues je sprejel danes zvečer nemškega poslanika Mayerja ter mu je predočil nevarnosti ki bi nastale za Nemčijo, ako se bo nadalje u-pirala versailleski mirovni pogodbi in sporazumu iz Spa. Poslaniška konferenca je s svoje strani pooblastila med-zavezniški vojaški odbor, naj sestavi pred 31. t. m. poročilo o sedanjem stanju izvršitve vojaških, .pomorskih in zračnih določb vcrsailleske pogodbe s strani Nemč'je, da se lahko odredijo morebitni korakL Nikakor se ne more pomešati vprašanje razorožitve in povračil, kakor skušajo napraviti zastopniki nemške države, zakav ti dve vprašanji ste popolnoma različni. Ako se hoče onemogočiti Nemčiji, da bi zopet škodovala, je treba zahtevati plačilo za škedo, ki jo je povzročila lastno voljno. Francija je dokazala v Spa, da tse zelo zanima za miroljubno Nemčijo, kajti obnovitev Francije je odvisna od njene varno, sti. Francija mora braniti svoje stališče v tem oziru hladnokrvno ali odtočno. PARIZ, 31. Neka vest'agencije Havas pravi, da je vprašanje nemške razorožitve še vedno aktualen predmet v diplomatienih krogih. Danes predpoldne, nadaljuje vest, je Georges Leygues zaporedoma sprejel angleškega in i-talijanskega poslanika in se je ž njima zelo dolgo bavil v tem pogledu. Z druge strani so sedaj vsi elementi tega vprašanja v posesti zavezniških vlad. Na svoji zadnji seji 27. t. m. je poslaniška konferenca, potem ko je bila eno-dušno sklenila poslati zavezniškim vladam potrebna predvidevanja v odobritev, vprašala hkratu vojaški odbor za poročilo o stanju izvršitve vojaških morskih in zračnih klavzul versailleske pogodbe. Maršal Foch je poslal tako poročilo nocoj konferenčnemu tajništvu, katero je je izročilo zavezniškim poslanikm v Parizu, da naj je dostavijo odnosnim vladam. MlooešKe obsodile ljudskih komisarjev BUDIMPEŠTA, 30. Ogrski minister zu* nanjih zadev Teleki je poslal Čičerinu pro* testno noto, ker zadržuje Rusija ogrske ofi* cirje kot talce za obsojene bivše ogrske ljud* ijkomisarje. Teleki izjavlja, da je ogrska vlada pripravljena se pogajati z Rusijo gle* de usode obsojenih komisarjev in v svrho olajšanja položaja ogrskih ujetnikov v Rusiji. Ruska vlada je naprošena, da napove kraj in cas za ta pogajanja. Včeraj je ogrska vlada proglasila obsedno stanje za mesto Budimpešto in je zaukazala pripremo vojaškim enotam, da preprečijo morebitne proletarske izgrede radi obsodbe nV^?r^6v‘ Močni oficirski oddelki so za* stražili zapore. Tudi dohode k slednjim so zasedle čete. Zveza probujenih Madžarov protestira proti vmešavanju inozemskih soci* jahstov v ogrske zadeve in poživlja Horthyja, s^aznuje najstrožje vsakega, ki pride pred 9?U?ANA RUMUiNSKA vlada opo* ZARJA ANTANTO NA BOLJŠEVIŠKO NEVARNOST. LONDON, 30. Take Jonescu obvešča Reuterjevo agencijo, da se Rumunija nahaja v skrajni nevarnosti. Najmanj sedemnajst boljseviskih divizij se nahaja ob rusko* rumunski meji; poleg tega so zasedle ogrske cete nevtralno cono, določeno po zavezniški komisiji. Ogrske tvomice izdelujejo noč in dan orožje. Rumunska vlada opozarja zaveznike na ta dejstva, ki se odigravajo pred nosom zavez* niških oficirjev, ki se nahajajo na Ogrskem. Z druge strani poročajo o radijobrzojavki, katero je poslal Čičerin rumunski vladi. Vse* bina je sledeča: Rusija in Ukrajina nimata nikakih sovraž* nih namenov proti Rumuniji. Ako sprejme rumunska vlada sklepe mirovne pogodbe, bo odpravljena vsaka nevarnost vojaških spopadov. FRANCOSKA ZBORNICA IN KLARA ZETKIN. PARIZ, 30. Na vprašanje glede prisotnosti Klare Zetkin na socijalističnem kongresu v Toursu je izjavil minister notranjih zadev Steeg, tk je francoska vlada odklonila potni list štirim nemškim poslancem iz »Reichs* taga«, v svrho udeležitve na kongresu v Toursu, kajti Francija nima rada, da priha* jaju tujci med Francoze oznanjat meščansko vojno. Govornik je povdarjal, da je Zetkin djiib ukrepom, za katere je preskrbela poli* cija, prišla v Tours in govorila na kongresu. Nadalje je pripomnil Steeg, da so nekateri francoski socijalisti že pozabili na svetovno vojno, katero je izzvala Nemčija, in so odo* jravali Zetkinin govor. Komunist Cachin ga prekine: »Prav so storili!« Te Cachinove besede povzročijo v zbornici ogorčenje in predsednik opomni govornika redu. Steeg zatrjuje, da je Zetkin prišla v Fran* cijo s pomočjo francoskih obmejnih organov. Zadevo se bo preiskovalo. Svoj govor je končal z izjavo, da je fran* coska vlada popolnoma odločena preprečiti vsako propagando v prid meščanski vojni. V to svrho je predložila zakonski hačrt, ki predvideva zaporno kazen od šestih mesecev do treh let za osebe, ki bodo prekoračile 'rancosko državno mejo brez oblastvenega dovoljenja. NADALJEVANJE SOCIJALISTIČNEGA KONGRESA V TOURS*U. TOURS, 30. Vsled izida glasovanja v pri* og komunistom je postal socijalističen kon* gres komunističen. Na današnjem zborovanju je izjavil Frossard, da je vsled dogodkov, ki so se dovršili sinoči, treba nasloviti na soci* ; alistično Francijo oklic, da ji dokaže trud v svrho ohranitve edinosti v stranki. Na po* poldanski seji je bil izvoljen vodilni odbor stranke in ravnateljski odbor dnevnika »L’Humanite«. RDEČI VOJAKI SE VRAČAJO V TO* VARNE. MOSKVA, 31. (R.) Delavci, ki so bili po* dicani pod orožje proti Wrangelu, se vra* čajo sedaj po zmagoslavnem pohodu proti Crimu v Putilove tovarne, kjer je že zapo* slenih 6.000 delavcev. GOSPODARSKA BEDA V AVSTRIJI. DUNAJ, 31. (L. W.) Občina bo izplačevala svojim uradnikom plačo za mesec januar v dveh obrokih; in sicer prvi obrok 1. januarja, drugi pa 10. januarja. Vlada ni še v stanu, da bi določila izplačevanje drugega obroka svojim uradnikom. Brzojavni uslužbenci, so sklenili preložiti stavko na 20. januarja, ker je vlada šele imenovala komisijo, ki naj prou* čuje vprašanje znižanja živikkih cen. IZ SOVJETSKE KOSIJE (»Rosfa-Wien«.) Vm. VSERUSKI SOVJETSKI KONGRES. Dne 22, decembra ob 11. uri je bil otvorjen v moskovskem državnem gledališču VIII. vseruski sovjetski kongres. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna,. Zborovalci so poslušali z največjo napetostjo dveurno Leninovo poročilo o gospodarskih pogodbah z inOzemci. Ta predmet je razvijal in pojasnjeval Lenin iz političnega in gospodarskega stališča. Živahne diskusije, katero je povzročil Leninov govor, so se udeležili Rjazanov, Lopovski, Kolotaj, Buharin in Sokolnikov. Dnevni red so tvorile še naslednje točke: Poglavitne naloge gospodarske industrijske in prometne obnove, izboljšanje delovanja sovjetskih organv v mestih in na deželi, boj proti birokratizmu in izvolitev novega osrednjega izvrševalnega sovjetskega odbora. POVRATEK NA DELO. Mobilizacijska proklamacija, katero so izdali 27. avgusta preteklega leta strokovni voditelji na ruske delavce, je bila pred kratkem razveljavljena po osrednjem strokovnem svetu, ker so že končale vojaške sovražnosti proti Sovjetski Rusiji. Mobilizirani delavci in v vojnih u-radih zaposleni člani komunistične stranke so sc že vrnili na delo v tovarne. NOVA IZNAJDBA V SOVJETSKI RUSIJI. V mestu Nožajsku so dogotovljene novoiznajdene peči za predelovanje šote, smole, sahnijaka in rujavega pre-mga. Te peči so ruska iznajdba in bodo v razvoju ruske industrije igrale velevažno ulogo. IZ STUAlliCE POZIV STRANKINEGA VODSTVA STRANKINIM SKUPINAM. Vse strankine sekcije, ki se bodo udeležile Strankinega kongresa v Livornu, ko ji prične dne 15. t. m., so dolžne, da pošljejo stranki* nemu vodstvu v Rim izpolnjeno ono kon* grešno prijavo, ki so jo dobile od stranki* nega vodstva. Obenem morajo poslati tudi kongresno pristopnino, ki znaša 10 lir za vsa* kega delegata in za vsako sekcijo. Ta znesek morajo poslati tudi one sekcije, ki ne pošljejo svojega delegata in, ki bodo zastopane po delegatu iz druge sekcije. To nalogo morajo izvršiti vse sekcije. One, ki niso tega še sto* rile, naj store to takoj. One sekcije, ki vsled poštnega nereda niso dobile od strankinega vodstva poslane jim kongresne prijave, naj prijavijo svojo ude* ležbo na kongresu potom dopisnice. Na do* pisnici naj napišejo število sekcijskih članov, ki so dne 10. novembra m. 1. že dobili stran* kino izkaznico, ime in priimek delegata in kar je potrebno v smislu kongresnega opra* vilnika. Poleg tega se naznanja sekcijam, da je do* šlo okrog 200 kongresnih prijav brez zneska kongresne vstopnine in približno 200 kon* grešnih vstopnin brez kongresnih prijav. Pri* zadete sekcije so naprošene, da napravijo v tem oziru red. Nadalje naznanja strankino vodstvo, da se sprejemajo kongresne prijave le do 6. t. m. Sekcije naj torej do tistega dne naznanijo imena delegatov posameznih tendenc. Pri tem morajo navesti natančno koliko glasov bo zastopal en delegat, in koliko bo zastopal drugi._ Sekcije, ki se ne bodo ravnale po gori omenjenih navodilih, ne bodo imele pravice se udeležiti strankinega kongresa. Oni dele* gatje, ki ne bodo dobili na dom, po pošti, kongresne izkaznice, bodo to dobili na dan kongresa v Livornu, ako se bodo v to svrho zadostno izkazali. LUIGI VOGHERA, upr. tajnik vodstva soc. stranke. Propagandni odbor za Soško in Vipavsko dolino in Brda. Vabijo se vsi tajniki sekcij in zaupniki goriškega okrožja na 6. januarja 1921. ob 9.30 pred. v prostore Delavskega doma v Gorici, Via Municipio št. 4 na posvetovanje radi delega cije na strankin kongrej v Livorno in radi stališča o vprašanju razkola v straki. Ker se gre za važno vprašanje in daljši razvoj organizacije v deželi, pričakuje se, da se sestanka udeleže vsi tajniki, ter prineso s seboj seznam članov in poročilo glede gibanja v sekciji. Za odbor propagande za Soško in Vipavsko dolino in Brda H. Tuma, tajnik. iMKik. -s— DELO Pon eljek, 3. jantnrji 1921 namuči cestnik Naročnikom Naročniki naj napišejo na vsaki del čeka, katerega jim pošljemo, na levi in na desni, svoj natančni naslov (ime, kraj, poštni urad) in znesek, katerega pošljejo kot naročnino. Opozarjamo na te malenkosti, ker se je po* novno zgodilo,^ da so nam nekateri poslali naročnino po čeku, ne da bi napisali svo* jega naslova na istem. Radi tega srno morali pisariti na poštne urade, da smo zvedeli na* slov pošiljalca. Res nepotrebno delo! In vsa* kemu mora biti znano, da je čas zlato! Kdor hoče istočasno kaj naznaniti upravništvu, naj piše na zadnjo stran čeka, kar mu ne pov* zroča poštnih stroškov. Nihče izmed starih naročnikov naj ne pozabi pristaviti svojemu naslovu tudi številke naročnine. Ta številka je razvidna na desnem gornjem kotu naslova, na podlagi katerega dostavljamo list naroč* niku. Je v interesu upravništva in naročnikov, da se vsak drži navedenih pravil. Drugače je upravništvu delo jako otežkočeno in isto mora zgubljati mnogo dragocenega časa, ker mora brskati po vseh knjigah, da najde, je li pošiljatelj star ali nov naročnik našega lista. Par tednov pred potekom naročnine oprem* Ijamo naslov z rdečim pečatom »plačano do...«, na kar opozarjamo vsakega. Naroč* nikom, ki ne plačajo v pravem času, pošilja* mo list še par tednov nadalje v dobri nadi, da jih bo rdeči pečat nad naslovom opomnil na njihovo sveto dolžnost. Žalibog nima naša naklonjenost vedno za* željenega uspeha. Ni lepo od nekaterih na* ročnikov, da si pustijo pošiljati list brez* E lačno! Na to dejstvo opozarjamo tudi one, i nam pišejo, naj jim pošiljamo list in da pošljejo naročnino takoj po sprejemu prve številke. Imamo dobro vero v vsakega! Ven* dar mora vsakdo pomisliti, s kako ogromnimi izdatki je spojeno izdajanje časopisa v se* danjih razmerah. Nadalje naj se zaveda oni, ki si_ naroči list in ne pošlje naročnine, da iz* korišča na ta način le proletarijat; razuntega naj pomni, da mora vsak pošten človek oži* gosati tako postopanje kot Iskrajno malo* marnost in brezbrižnost. Naročniki! V interesu našega proletarskega lista in Vas samih je, da plačate naročnino vedno pravočasno. Vsak naročnik naj agi* tira ob vsaki priliki za »Delo« in naj pridobi najmanj enega novega naročnika za naš list. Za meščanske časopise zbirajo veleposest* niki, veletrgovci in enaki narodni verižniki, ne pozabite torej tudi Vi na »Delo«, ki je glasilo izkoriščanih in tlačenih. Pogreb sodr. Ivana Olive sc je vršil v petek ob 15. uri. Kakor je bilo že dan prej sklenjeno, so zapustili v ptiek v prvih popoldanskih urah vsi delavci tržaških o- bratov in delavnice delo. Brezštevilne ljudske množice so prihajale v hišo lista »II Lavoratore«, da pokropijo preminulega sedruga. Točno ob 15, so dvignili nosilci rakev in jo zavili v rdečo strankino zastavo, kateri je žrtvoval pkojni vse sveje življenje. Sprevod se je pomikal po korzu Garibaldi, ulici deiristria proti pokopališču. Pogreba so se udeležile vse tržaške sccijalistične ustanove; polnoštevilno sta bile zastopane tudi Istra in Furlanija po svojih zastopnikih. Sprevod je štel gotovo nad 40.000 ljudi, ki so prihiteli cd vseh strani, da izkažejo pokojnemu prvobori-telju iza delavska svobodo in pravic zadnjo čast. Pred pokopališčem se je poslovil cd pokojnika v pretresljivih besedah 's. Passigli, naglašajoč vrline in zasluge Ivana Olive za delavstvo Julijske Benečije. Zaroselo je marsikatero oko, ko je sprejela črna zemlja v svoje naročje telesne ostanke nepozabnega proletarskega prvobo-ritelja. Slava njegovemu sipominu! Izjemno staajs c&laženo Generalni civilni komšsarijat naznanja: Vsled delne iizjprcmem.be dekreta z dne 25. t. m. je od danes naprej dovoljeno kroženje avtomobilov in koles in prodaja bencina. Vrhutega se dovoljenje za kroženje oiseb podaljša do polnoči in javni lokali se zopet ravnajo po normalnem urniku. V noči od 31. dec. do 1. januarja se dovoljuje kroženje csob izjemoma do 2 zjutraj. 'Neizpremenjene ostanejo omejitve zborovalne pravice in veljavnosti orožnega lista. Z nocojšnjim večerom odpade preventivna cenzura za tisk. TRST, dne 31. dec. 1920. Cenzure ni več! Odpravili so jo na Silvestrov večer morda radi tega ker niso hoteli pozdraviti novega leta, ki si od njega obetajo najboljše, s tem starim in pasjim nagobčnikom. Da je ni več, sc mi veselimo še posebej in si privoščimo, da nas ne bi zadela njena kazen nikdar več. Mi še posebej, zato, ker nam je nagajali kakor je najbolj megla in smela. V par dneh njenega neslavnega obstanka iir.s je prisilila, da smo zakasneli z izdajo lista dvakrat. Prvič smo zakasneli, ker niso imeli na cenzuri slovenskega cenzorja. Drugič pa zato, ker je cenzor pozabil podpisati cenzurirane odtiske. Red je lepa reč. Pri cenzuri ga pa ni bilo še nikdar in ga ni bilo niti topot. Ustanovili so cenzuro v Julijski Benečiji, pa so pozabili, da izhajajo tudi slovenski listi. Kasneje so se spomnili tudi na to neprijetnost in sicer na škodo našemu listu. Bog z njo torej. Naj nas pusti sedaj pri miru in naj da onim, ki se udinjajo njeni nalogi, toliko časa na razpolago, da bodo utegnili se pripraviti za eventualni ne-željeni slučaj v kateiem naj pazijo, da sc ne bodo več smešili pred javnostjo tako kakor so se v zadnjih dneh 1920. leta. Stavka srednješolskih učiteljev končana, Vlada je sporočila osrednjemu akcijskemu odboru Zveze srednješolskih učiteljev Julijske Benečije predloge, ki zboljšujejo gmotno in pravno stališče srednješolskih učiteljev. O-srednii akcijski odbor je proučeval te vladne ponudbe in je izjavil, da ne odgovarjajo popolnoma vsem zahtevam, katere so stavili srednješolski profesorji vladi v rešitev. Sklenil je, da se vladne pnudbe sprejme začasno v nadi, da se konečna ureditev gmotnega vtprašanja procesorjev reši v mesecu aprilu vsestransko v državni zbornici. V torek, 3. t. m. se začne na srednjih šolah Julijske Benečije reden poduk. Poštna nabiralska v Trnovem pri Kobaridu. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: S 17. januarjem se zopet otvori v Trnovem pri Kobaridu, pol. okr. Tolmin, poštna nabirainica, katera bo zvezana dnevno s poštnim uradom v Kobaridu potom avtomobila Sv. Lucija-Bovec. Paketna pošta z Romunsko, Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: Do novega naznanila je paketna služba z Romunsko ustavljena. Razprodajalce „Deia“, ki bi imeli v zalogi 71 in 73 številko našega lista, prosimo, da nam iste po možnosti dopošljejo, ker jih pogrešamo. Svila eprofecijšte komisije. za teden od 2. do 8. januarja 1921. (Priščipne se štev. 38 živilske izkaznice). Na odmerek: Testenine: '/2 kg a L 1-90 kg; Riž: 25 dkg a L 2-20 k?; Sladkor: 15 dkg k L 6*65 kg; Koruzna moka: 40 dkg ž L 0-90 kg; Olje: poljubno a L 10 liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Iz d©iel@ KONTOVELJ. Včeraj je priredila politična sekcija za Kontovelj-Pro-sek sestanek, ki se je vršil v prostorih tukajšnjega Ljudskega odra. Poročal je ? c drug Martelanc o sklepih komunistične frakcije, katera je priredila 1. t. m. važno zborovanje v tržaški Delavski zbornici. Naglasil je, da so se vse slovenske socijalistične sekcije in veliko število ita-! lijanskih izjavile za komunistično frakcijo, čeravno se po-! služujejo reformisti različnih nečednih sredstev, da pridobijo sekcije na svojo stran. Ni dvoma je rekel, da bodo ekstremisti, ki so v Julijski Benečiji v pretežni večini,! igrali važno ulogo na strankinem kongresu v Livornu,! ki se sestane 15 .t. m. Spričo bližajočega se kongresa, na! katerem se bo odločila usoda proletarijata Italije, naj napnejo vsi pristaši komunistične frakcije vse sile, da bo zmaga frakcije čim sijajnejša in da pridejo vse strankine ustanove v roke poštenih in odkritih komunistov. Prisotni sodrugi so odobravali s popolnim zadoščenjem izvajanja s. Martelanca in 'so izrazili željo, da zavzame tudi glasilo »Delo« v tem odločilnem boju neizprosno ekstremistično stališče. Sodrug Gerljanc pravi, da mora »Delo« ravno sedaj poaovnc zainteresirati slovenske sekcije za boj, ki se vrši med raznimi strujami v stranki, in opozarjati sedru-ge, naj se ne dajo zapeljati cd reformistov in unitarcev, ki lezejo od sekcije do sekcije, da si naberejo za kongres čimveč glasov. Ker so goriški sodrugi zaenkrat preblo-ženi z delom pri različnih sekcijah, se je vprašanje za^< stopstva v toliko spremenilo, da se poveri s. Regentu iz Trsta nalogo, da zastopa na strankinem kongresu konto-veijsko-preseško sekcijo in da glasuje za Bordigovo strujo, SEŽANA. V počaščenje spomina pokojnega Antona Čebula, sobnega slikarja, so darovali za sež. reveže mesto venca na grob žalujoči prijatelji: J. Hrib, A. Meržek, N. N. po 10 Lj N. N. 5.50 L; F Gulič, F. Pregelj, M. Strnad, A. Čev-nja, L. Kocjan, V. Povh, A. Majer, F. Bekar, K. Čeh, Ciril, Al. Trampuž, F. Kocjan, I, Kocjan, R, Guštin po 5 L; F. Čeh, M. Pirjevec, F. Šmuc po 4 L; P. Švagelj, J. Ml-slej, L Renčelj, A. Mislej, O. Pirjevec, J. Blažek po 3 L; Ivan Štalir, J. Merlak, N. Hreščak, J. Bekar, J. Rebec, F. Škrinjar, Neimenovan, N. N., V. Leban po 2 L; B. Caha-rija, A. Škapin, J. Rebula, F. Macarol, E. Urbančič, M. Rejec po 1 L; N. N. 50 st., skupaj 160 L. IDRIJA, Občinski komisar v Idriji, gospod Briganti, nas naproša, da objavimo z oziram na dopis, ki je bil objavljen v 90. št. našega lista dne 29. p. m. sledeči popravek; Ni res, da je bilo prej v Idriji pet babic. Bilo jih je, kakor sedaj, troje. Te so: Bedenrk Frančiška, Vidmar Ivana in Pcčirer Ana. Ta poslednja je bila suspendirana, ker je morala v bolnišnico v Trst in sicer zato, ker je zasledil na njej dr. Zizek, ki jo je vizitiral, znake spolne j infekcije. To se je dognalo vsled ovadbe porodnic, ko-jim je pomagala pri porodu Pečirer. Vse to je tukajšnjemu prebivalstvu znano. ČEZSOČA. Kakor je že našim čitateljem znano, nam je le malo sledu ostalo od naše Čezsoče. In čeravno le s težavo dihamo pod težo dolgov, se pojavljajo še danes nebovpi-| ječa početja. Nekateri občinski zastopniki so dovolili bovške občine dušnemu pastirju 8 m3 drvi v naših go-i zdih. Kljub protestu 79 .proti 20 Občinarjem in Iastaoroč-| nemu podpisu našega klavnega občinskega upravitelja se j je drva izvozilo iz občine, češ on je tudi revež, ker mora i sam vse ovčice bovške kotline molzti. Premalo ana do-i hedkov, Čeizsoča pa drv preveč. Pa še nekaj! Nekega ; dne jo 'pr in: ih a ia možiček s puško na rami kot madžarski honved. Kam pa? Seveda v Čezsočo na lov! Svetujemo Vam pastirce, da daste lov in puško na javno dražbo, pa plačate naša drva, ker nimate nobene pravice do njih; prosjačiti takim gospodom je pa pripoveda-no. Tisti občinski zastopniki, ki se držijo kot klopi far-ške suknje naj se pa takoj spravijo junce past; paziti pa morajo, da jim ne zavohajo slame v glavi, ker drugače ! bi jih utegnili s slamo vred požreti. Sodrugi delavci in kmetje! Ali vidite, kakšne razmere vladaj pri nas, ali pustite še nadalje izkoriščati naše skupno imetje? Vprašajte se, ali imajo naši nekateri voditelji še kaj razsodnosti. Mislite in premišljujte, ter sodite jih po njihovih delih! Ali hočemo tako počenjanje še nadalje gledati? Tako ravnanje je v sramoto, -zasmeh; in škodo celi občini. Upamo, da pii prvi priložnosti te možakarje pomettino iz občinskih stolov in na iste postavimo delazmežne, ki bodo delali v korist le ljudstvu. Toliko za danes, a drugič kaj več, ker nam leži še marsikaj na srcu. Več sodrugov. pa JsMziranr Evropi Podajamo našim čitateljem to zanimivo sliko o lepih razmerah, ki vladajo v Evropi po vojni, Napisal jo je amer. časnikar Paul Scott Mov.-rer, Meje v »balkanizirani« Evropi so postale pravi kitajski zidovi; razne vlade so izdale za potovanje iz države v državo vse mogoče omejitve. Jaz sem prepričan, da ako bi razne dežele mogle, bi prepovedale tudi ptičem le* tati čez mejo in rekam tok čez tuje dežele. Meja je sedaj prostor, kjer se mora vse ustaviti. Vozeč se na vlaku tujec hitro spo* zna, kedaj se približuje meji. V to ga spo* minjajo cele vrste železniških voz, ki segajo milje daleč od meje na stranskih progah. Na plovnih rekah vidite podobne vrste čolnov in ladij. Na cestah ob mejah vidite oboro* žene straže in barikade. Kmečke občine ob mejah so sedaj ločene od občin na drugi stra* ni meje, kakor da je med njimi globoko brezdno, dasiravno so stoletja trgovale in občevale med seboj. Kdor skuša prekoračiti mejo brez dovoljenja, se mora seznaniti s streli mejnih stražnikov. Prebivalcem južne Tirolske ni nič več dovoljeno potovati v Inornost po trgovskih opravkih, ali prebival* cem Slovaške hoditi na žetev na ogrske planote. Nove meje so bile začrtane in kdor jih skuša prekoračiti ne da bi zadostil formalno* stim, riskira življenje! Potovanja se silno ovirajo in zadržujejo. Res je, da so nekatera prometna pota vsaj navidezno odprta. Plovba po Donavi in vož* zadnjega od tozadevnih oblasti države, iz ka» tere odhaja. Želeč potovati iz Varšave v Budimpešto, sem si moral dobiti pet različnih vizumov potnega lista, in to od ameriškega, češkega, avstrijskega in ogrskega konzula ter od polj* skih oblasti. S pomočjo podkupovanja in s pomočjo nekaterih uradnikov se mi je po* srečilo zadostiti vsem tem formalnostim v dveh dneh. Prostor na vlakih se težko dobi. Kadar je potnik gotov, da je njegov potni list v redu, lahko poskuša dobiti vozni listek in prostor na vlaku. Ako so že vsi prostori oddani, kar se v večini slučajih dogaja, ne dobi več voznega listka. Da se potnik izogne tem neprilikam, si mora preskrbeti pri obla* sti ukaz, izdan za osobje na postajah, ki po* tem mora prodati prizadetemu potniku vozni listek. Vsi potniki nimajo vpliva pri oblastih. Ako imajo denar, si lahko pomagajo, če dajo par bankovcev podkupnine uradniku, ki prodaja vozne listke, in ena ovira za od* potovanje je s tem zopet odstranjena. Kot zadnje sredstvo gre potnik lahko na vlak brez voznega listka in se prepusti upanju, da se mu bo posrečilo podkupiti kondukterja. Vozni listek je veljaven samo do meje; ta proces se na meji pričenja zopet z nova, po* leg pa se mora preskrbeti še z denarjem dr* žave, v katero se je pripeljal. Predno kdo odpotuje, mora paziti, da ni odnesel s seboj kakih novih predmetov in Višji kuiturni svet OSREDNJE VODSTVO LJUDSKEGA ODRA v Trstu ima v petek ol» 20rh, v svojih prostorih sejo. Na dnevnem redu so jako važne točke, ter se radi tega naproša vse odbornike, da se iste gotovo udeleže. T. č. tajnik. »Ljudski oder« Barkovlje priredi v nedeljo dne 9. januarja 1921. svojo prvo veselico, katera se je imela vršiti dne 26. decembra 1920. S tem se naznanja tistim društvom, katera so obljubila svoje sodelovanje. Vspored je ravno isti. Vabi se tedaj vsa društva in prijatelje istih, da se te veselice polnoštevilno udeleže. »Ljudski oder« Barkovlje. Danes zvečer ob 19. uri se pričffe krojna šola in se bo vršila vsak poedeljek in četrtek od 19. do 21. ure, Se priporoča članicam, da so točne in da redno zahajajo v to šolo. Knjižnica je odprta vsako »edo od 19. do 21. in vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Ljudski oder pri Sv. Jakobu vabi za nedeljo vse člane Ljud. odra k važnemu sestanku; presi, da se istega udeležijo vsi. Sestanek prične ob 10. uri zjutraj pri Tirolcu. njapo glavnih železnicah jeobčinstvu na raz*, dl svota denarja, ki ga ima s'seboj,'ne pre* polago. Ladje plujejo po Donavi med Uu* sega svote> ki je na potovanju dovoljena, najem in Budimpešto brez zaprek, toda m Dobro ie, da se preskrbi tudi z živili za slu? Avstrijo in Jugoslavijo m med slednjo ter čaj stiske. edino posedi francoski ekspres* Rumunijo se je treba na meji presesti. bedaj j ni vIaki imajQ jedijne vozove Sedaj, ko ste si vse uredili, greste lahko na vlak in &i sku- vozijo nekateri vlaki celo že čez meje iz dr* žave v državo. Ekspresni vlak iz Pariza v Varšavo, v Bukarešto in Carigrad, se zdi lju* dem kakor čudež, ker so tako dolgo videli le lokalne vlake, ki so vozili samo do mej. Di* rektni vlak vozi celo iz Dunaja v Berlin skozi Prago. Za druge direktne vlake ne vem. V poletju 1920 je bila najsigurnejša pot iz Slo* vaške na Ogrsko skozi Prago, čez Dunaj v Budimpešto; potovanje iz Ogrske do Tran* sylvanije — po velikih ovinkih! Vladni po* slanci, ki eksperimentirajo z bolj direktnimi poti na potovanjih, imajo včasih tri do sedem dni zamude. Ker so sedanja prometna sredstva veliko premajhna, da bi nudila primerne ugodnosti potujočemu občinstvu, dosegajo razne ome* jitve svoj namen, da odvračajo veliko šte* vilo ljudi od želje po potovanju. Te omejitve niso sicer nepremostljive, toda so vseskozi ekstremne. Jaz sem preračunal, da sem na svojem trimesečnem porabil polovico potovalnih zadev sate poiskati na njem prostor, do katerega mislite, da ste opravičeni. Sicer se še lahko zgodi, da izbruhne vsak čas stavka, ki so v teh krajih vsakdanje možnosti. Tudi se lahko pripeti, da je spremenjen vozni red, kar se sedaj mnogokrat dogaja. (Konec prih.) RMa Infernacilonaia Armenija, gorovita dežela med Kavkazom in Turčijo, ki je bila celo prejšnje stoletje izkoriščana in krvavo zatirana radi konkurence ruskega in angleškega imperija* lizma, ki je še nedavne povzročala kapitalistični Zvezi narodov velike skrbi in duševne špckulantske muke, kako bi se njeno izkoriščanje reitlo za kapitalistično Evropo, la Armenija je olajšala delo Vrhovnemu svetu v Parizu in ga rešila skrbi, kajti postala je sovjetska republika, ki ji je misel sovjetov donesla v krvi angleško-carskem izkoriščanju pričakovani mir in možnost naci-jonalne obnove. Revoiucijoaaroi odbor, ki si je stavil re-_ , šitev Armenije za nalogo, je s svojimi četami 30. novem-potovaniu po Evropi i bra zavzel mesto Erivan in ga proglasil prestolici sovjet-Čflsa samo za urejevanje j ske Armenije, ki to se ji pridružile angleškega zatiranja Ko sem dospel V eno de* j **** fep“NSte Aserbejdžan, ozemlje Sangeznie, Rakičo- želo, sem moral takoj iskati stike z raznimi' Taa l“ Tak® je z uvedbo sovjetske oblasti kon- uradi, da sem zadostil vsem mogočim for*i can 6toklni’ krvavi ^ med Armenci m , , , .. . . ; tom mirnega sporazuma delavskih mas Armenije, Turške malnostim m dobil dovoljenje za potovanje ^ Aserbeidžana. AnžIeSki Iordii ^ Wran PO SVETU Sovjetska Rusija balkanskim državam. Iz Moskve prihaja sledeča važna vest: Komisar zunanjih zadev, sodr. Čičerin, je poslal balkanskim državam (Jugoslaviji, Bolgarski in Grški) noto, v kateri ugotavlja, da vkljub vedno večjim simpatijam delavnih mas teh dežel za Sovjetsko Rusijo, te vlade prožijo pomoč ostankom belih Wrasge-lovih čet in s tem favorizirajo nov napad na Sovjetsko Rusijo. Ruska sovjetska republika je pripravljena, da v j 'sporazumu s temi državami izbriše sledove omenjenih i dejstev. Ruska vlada medtem obžaluje, da je prisiljena, i da protestira proti takemu postopanju omenjenih vlad, i kojih neprijateijsko obnašanje ni šlo neopaženo mimo. Ruska vlada smatra za sigurne, da bi v slučaju, da pride izmed Rusije in omenjenih vlad do stalnih in normalnih odnošajev, bilo lahko odstraniti vse vzroke nesporazume-vanja. Ona predlaga radi tega vladam omenjenih držav, da nemudoma stopijo v pogajanja glede vspostave normalnih in prijateljskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Papir iz trave. V Nemčiji je bil pred aekaj meseci iz-najden proces proizvajanja papirja iz trave, ki raste v močvirjih. Poskušnja se je izvrstno obnesla in iznajdba je že patentirana v mnogih inozemskih državah. Ker je danes veliko pomanjkanje tiskovnega papirja po vsem svetu, je ta iznajdba zelo velikega pomena. Načrt za najdaljši pomol na svetu. Največji pomol na svetu bo kmalu zgrajen na reki Hudson ob Canal St. v Ameriki, fe naznanil pristaniški komisar Hulburt. Konstrukcija pomola je le del načrta za izboljšanje mesta, katerega sedaj že izvršujejo, MMCHIROM! vprašale, ali st? U obnovili ntrnine. je Se niste, storite to take]! v drugo državo. Lahko še dodam, da se da* jejo poročevalicem ameriških listov v tem oziru prednosti. Lahko si mislite, koliko več težav delajo navadnim smrtnikom pri iskanju potnih listov. Hoteli. Na prve težave naleti potnik, kadar dospe na definitivno mesto, ko prične namfeč is* kati stanovanje v hotelu. Razun za Atene in Carigrad ne vem za nobeno drugo večje me* sto v »balkanizirani« Evropi, kjer se dobe hotelske sebe na prvo vprašanje. Če je pot* nik pisal ali telegrafiral kaki hotelski upravi naprej, bo ob uri prihoda v dotični hotel naj* brže zvedel, da njegovega pisma ali telegra* ma niso prejeli. Hotelski sluge se zelo ošab* ro vedejo in mečejo na človeka if.rzle, nepri* jazne poglede. Koncem konca se ga morda posreči podkupiti in potnik dobi sobo. Mnogi hotelski uslužbenci so na ta način obogateli. Čul sem, da se mora marsikdo včasih poti* kati po tedne ali več dni po sobah privatnih stanovanj ali v navadnih stanovanjskih ho* telih, predno se mu posreči dobiti sobo v pravem hotela. Na Češkem skušajo od po* moči tem razmeram s tem, da so ustanovili urad za tujce, ki je pod vladnim nadzor* stvom. Naloga tega urada je rekvirirati sobe za tujce. Edina neugodnost tega sistema je, da si tujec ne more sam izbrati sobe ali ho* tela, nego mora biti zadovoljen s tistim, ki mu ga določi urad za tujce, tudi, če je soba še tako neprijetna in neprilagodna. Potnik mora potem iti na policijski urad, kjer se vpiše. V nekaterih krajih zahtevajo tudi fotografijo prišedšega tujca. Pojasniti mora uradnikom, koliko časa nameravia os ta* ti v nijhovem kraju in iz banke mora dvig* niti toliko denarja, kolikor ga potrebuje za čas svojega bivanja v dotičnem mestu, kjer se nahaja. Če namerava odpotovati v teku desetih dni, mora takoj iti okoli konzularnih uradov, da dobi potrebna vidiranja svojega potnega lista. Najprvo mora dobiti vidiranje od konzula svoje države; drugega od kon* zula države, v katero namerava potovati; tretjega in tako naprej od konzulov vseh ti* stih držav, skozi katere bo moral potovati, in gel, Burcev, Bobrinski in drogi lahko zopet napišejo debel minus v svojo konto. Ali s tem še niso končani obračuni s camogoltnimi lordi in degeneriranimi francoskimi verižniki. Njim ne bodo stoletja zatirani narodi samo pristrigli nohtov, temveč docela iztrgati iz grabežljivih tatinskih imperialističnih prstov. Kajti odslej postaj* Armenija središče za borbo proti antanti. Okoli nje se formirajo Kavkaz, Mala Azija, Me-zepotaniia in Perzija. V tem boju proti »tasti sodelujejo turški nacijonalni revolucijonar Kemal in boijšerviške čete. Za njim stoje vsi od antantinih kapitalistov zatirani, versko in nacijonalno izigravam narodi vzhodne Azije ia od njihovih uspehov pričakujejo željno svoje osvobojenje izpod angleškega jarma Indija, Perzija, Egipt in Palestina. Svoje središče imajo turške tete v Angori pod vodstvom Kemal paše, boljševiki pa v Baku pod generalom Vasiijenkcm. Njunih operativnih baz ne morejo doseči angleške ladje, niti ju motiti v medsebojnih odnošajih. Ruski boljšev. zbirajo čete na afganistanski meji z očitno namero, da ustvarijo v Afganistanu ognjišče in bazo za nadaljne operacije proti Perziji in Indiji, lqer so nadjo-nalšti in ekstremisti složni v boju proti angleški roparski oblasti. Ako motrimo ta dejstva, se nam ustvarja slika o faktorjih, ki bodo zrušili vse osvajalne in roparske namere velepožreine antantine bande, ki sedi v Parizu in kljuje telesa malih, zatiranih in velikih Se ne kulturnih narodov. ■Odtod krvavi pot pariškega Vrhovnega sveta in njegov napor, da še reši, kar se rešiti da, da skuje vse male državice in narode v Evropi v drugo antanto, ki naj bi • krvjo in gospodarskim upropašdanjem branili koristi * Parizu zbranih velepožeruhov. V to malo antanto misU privabiti poleg Češke, Poljske, Jugoslavije ia Grške, še Bolgarijo in Madžarsko in za vsak slučaj še koketira z monarhistično čutečo Nemčijo in cesarsko Avstrijo. Toda zaman ves trud astantiaega kapitalizma. Kajti na planotah Armenije kuje orjak meč, ki bo z njim razklal vrata, da zasije 'solnce svobode tudi zatiranim malim narodom na meglenih evropskih tleh. (R- P•) Zaloga or h Mulnt ter ileMcu ALOJZIJ POVH mi l | Trst Pia; MBM1 im Tnn B 1IU lŠ ■o*nl Izvedenec TbL Muza G. GnMD 3 (a Borrtere) I NASTJA: Mestna črtica Deklica odskoči k prvim vratom, ter jih zaklene za sc boj. »Ah, Ti prokleta!« sikne v jezi. »Čakaj, ne ubežiš mi!« Hiti k vratom, ter jih skuša odpreti s silo. Tatja v strahu trepeče in tišči vrata z vso silo. Mladenič se z vso močjo upira v vrata, ter jih skuša ulomiti. Hrešči ia preklinja ali vrata se ne udajo. I Ta boj je trajal do polnoči. i Kar zazvoni hišni zvonec. Tatja se ni upala fe sobe. Zazvonilo je drugič; slišalo se je gospodarjevo mrmranje pred vrati. Ali, ker je Tatja mislila, da bode gotovo odprl vrata brat, ni se upala iz sobe. Ati zvonec je zazvonil tretjič, ter zvonil br; ■■ presledka. Še le ta čas se je preplašena Tatjana kanjo za nekaj nizkega, če4, da je dolžna vse vbogati, kaj se zahteva od nje. Najivna dekleta tudi premotijo z Habe« znivimi besedami, ali z malim darom. Ali Tatja ni najima pač pa bistroumno dekle, ter se je uprla Pepijevi zahtev* Se mu je iztrgala in se zaklenila v sobo. Vsled tega svt* morala čakati oa stopnjieah, ker je čakala, da odide Pepi v svojo sobo ia še le potem nama je priSta odpreti vrata.« »Jaz sem jo pa še žatiial« reče otožno gospa. »Saj sem jo tudi ja*.« (Konec.)