— i »irtfp ____^^^ Sdini slovenski dnevnikv | /l T A ' TWT A I 1 A I l^on^ i .ssssn. IjIjAo iN AKUUA nedelj in praznikov, 1 Sondays andHoBrfajfc. ■■ ■■■ ■ t^ List slovenskih delavcev v Ameriki. fl | M v TELEFON PISARI«: M(7 OO&TZiAMDT. Eatonl u (teml-Olia MitUr, toptembu U, 190S, M tka Port Oflca a* Kav York, I. T, aaior tka Act of OoBftwa »1 Mmf I, 1S7«. EZLKFOK PISAJW1: ur COITL43TD1. i NO. 147. — ŠTEV. 117. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 24, 1910. — PETEK, 24. ROŽNIKA, 1910. TOMU ITCH — LXTRK ETB3L 1 Iz delavskih krogov, j Gompersove grožnje. Želi, da bi se sprejela posebna reso- ■ lucija, ki naj bode naperjena proti! United States Steel Corporation, ' ali trusta za jeklo. TOZADEVNA POSVETOVANJA V ZASTOPNIŠKI ZBORNICI. 1 Potom sprejete resolucije se bode zahtevalo, da se imenovana velika 1 korporacija razpusti. -o- Washington, 2.1. junija. Dva zastopnika delavskih organizacij in je-den član takozvane protitrustne lige, | namreč Henry J. Sbulteis od unijo v t-legrafMov. Arthur Bolder kot Gora- j j. persov zastopnik in Henry R. Mar- j ( tiri, tajnik protitrustne litre, so se i; vii'raj posvetovali s poslovnim odsc-|v kom zastopniške zbornice, da bi čla- t] ne te zbornice pridobili za to, da bij, glasovali za resolucijo, ktero je vlo- i t žil zastopnik Stanley. u V t \j resoluciji se bode irdilo. da | p se United States S [cel Corporation J i; ne bavi le z izdelovanjem jeklenih iz-11 -del ko v, temveč da ni druzega, kakor J p neke vrst » Holding Co., ktero bi se ; (j moralo ravno tako razpustiti, kakor jb znano X>irtliern Securities Co.. in si- ič* cer na podlagi pro! i:rastnih zakonov. |j< \ cčina članov imenovanega odseka se I p je izrazila v prid resolucije. Pred- n sednik odseka, Dalz II, je pa izjavil, k da ne bode pripustil, da bi prišla re- p solucija na dnevni red. U Vsled tega so zastopniki delavskih organizacij zvečer priredili posebno l-sejo, pri kteri se je sklenilo, da se u člane zastopniške zbornice pozove, i naj iz lastne iuicijative poskrbe za to. 11 da se bode govorilo in sklepalo o ime- ^ novani resoluciji. Gompers je tem povodom postavodajalcem zapreti!, da 11 bode poskrbel za to, da se bode de- 7 lavstvo osvetilo pri prihodnjih volit-vali. ako bi se resolucijo prezrlo. ^ •Syracuse. X. Y., LiJ. junija. Tu- M kajšnji delavci v tovarnah za izdelo-\anjc oblek, kteri so že dalj časa ^ Štrajkali. s,, sc vrnili na dvlo, kajti * tovarnarji so jim povišali plačo za 10 odstotkov in pole;? tc-ja so privolili .... zi v razne druge koncesije. Pittsburg, Pa.. 23. junija. Ne od- ^ visni lastniki tovarn za izdelovanje i p ploščevine so se ves teden posveto- ,, \ali glede plačilne lestvice z odborom j, organizacije Amalgamated Associa- Vl t ion of Iron. Sheet & Tin Plate Wor- „ kers, toda d ose d a,j ni prišlo do oboje- s, stranskega sporazuma. Danes se je j pričela iznova konferenca, pri kteri t, so delavci predložili nov predlog, s n kterim zahtevajo, da se jim poviša k plača za deset odstotkov. Tovarnar- v ji so svojim delavcem naznanili, da sc } ne morejo boriti s trustom za jeklo, !n kteri posluje s takozvano "odprto S( delavnico", v kteri se ne dela razli-! j ke med unijskimi in neuuijskimi de-;E lavci. V kolikor je dosedaj znano,! so tovarnarji pripravljeni delavcem j, povi a; i plačo za 2 do U odstotkov, j S -o--j k !p Dvojno obešanje. ' Lancaster, Pa., 22. junija. Včeraj ■jutraj so tukaj obesili Walterja in j Benjamina Astona, ki sta brata. U-;P morila sta Alfred Hallmana iz Pe- •* queje in sicer v januarju m. 1. Umor-'V jenec je bil star Ln znan vsled svoje j ^ ttkoposta. Pri umoru jima je pomagal j ^ devetnajst let stari Paul Fornwalt, kteri je bil spoznan umora po drugem I redu. " ll _ i. Cenavožnja. '1 Parnik od A ustro-Americana prog« 11 "OCEANIA" jj odpluje dne 29. junija. "ARGENTINA" M olpluje dne C. julija. n is New Torka v Trst in Reko. S tem k parnikom dospejo Slovenei in Hrvati n najhitreje v svoj rojstni kraj. ko jezero. Prijeli so ga včeraj na i pomolu s e v e ro n e n i šk ega IJoyda v Ho- T I jo k en u, N. J„ ko je dospel z parnikom Princcv.in Irene iz Genove. Na ta !C parnik se je ukrcal dne 0. junija v'1 Senovi. oziroma iste ga dne, ko so ri- ■S biči na Owritem jezera našli kov-j r-ek s truplom lije-ovo žene. Morilec S ie skušal prikriti svojo identiteto; ned bratom umorjene žene, kapita-j1 nora Henry Harrison Scoitom, toda v cončno je pri/.nal svoj zločin in na- S f>i-al daljše priznanje, ktero je poteči v lastnoročno po-.lpisal. ! Kapitan Scot t je prišel v to svrho iz Port Fisher v New York, da osah- (1 Jo prisostuje izkrcanju vseh jetnikov. 1 steii prihajajo z parniki iz Italije Jv n da tako najde morilea svoje sestre. v Pri sefbi je imel natančen popis svo-i11 iega svaka in tudi nekoliko njegovega s rokopisa. Vsled tega morilec ni mo-|s -'1 lolgo tajiti o svoji osobi in končno lv je priznal, da je oni. kterega se išče. |d uradu policijskega šefa je potem js aapisal sledeče priznanje: » Moje ime je Porter CJiarlton. k Stanujem v hiši 204 \V. ,3.5. ulica v z N'cw Yorku. Star sem 21 let. rojen I1; cm bi! v On tihi. Neb., iu sem po 'po- ' dicit bančni kletk. S svojo ženo sem ^ avti zelo srečno, toda imela je jak s emperament iu prav tak je tudi moj. i v Va večer, ko sem izvršil umor, se je , ^ »ričela tako prpirati. kakor še nikdar j s >oprcje. Dejal sem jej končno, naj i« bode mirna, ker inače je napravim za U redno mirno. Tem besedam je sledil o iov prepir. Potem sen? prijel za le-j ž -eno kladivo, s kterim sem preje de-i v al neko mizo ter scen jo dvakrat ali U nkrat udaril po glavi. Proti polu- $ iočd sem potem njeno truplo dejal v o iovČek ter ga odvlekel do jezera in ; n%rel v vodo. Ono noč sem prebil v ! Maltrasio. Potem sem se podal v Co- ! no in od tam dalje v Genovo, kjer j ;em se ukrcal na parnik Princessin trene, s kterim sera dospel danes v j1 Eloboken. *' Ko je to pripoznanje podpisal, ga ie policijski šef vprašal, je li Rus j Spolatov, kteri je bil v Italiji zaprt, !0 ker je bil na sua>u, da je sodeloval r pri timorii, kaj vedel o umoru. Chu- , i l ton je takoj odgovoril, da Spola tov : v ni imel z inrnorom ničesar opraviti. !j lakoj na to je svojemu priznanju pri-i t pisal še sledeči stavek: "Sporočilo ■ I *e mi je. da je bil tudi Spolatov za-!}, pleten v to zadevo. S tem konštatu- ^ jeni, da je oni gospod popolnoma ne-j t dolžen. Zagovarjati se ne morem in : v tega tudi ne želim." ij Charltona so kasneje izročili rekor-h derju McGovernu, kteri ga je označil kot beuiHia. Sodnik ga je poslal v je- i io, toda takoj je zopet odredil, da se ! i ira dovede pred njega v svrho nadalj-|<. mga zaslišanja, kar se bode tekom t današnjega dneva zgodilo. Medtem ] bode pa državni od lelek storil vse po-ii trebne korake, da se ga izroči zvezi-! nin ■ oblastim, v kterih varstvu bode ' t o^tal toliko časa. dokler se ne določi, s kedaj naj se ga izroči Italiji v svrho I obsodbe. Splošno -e namreč trdi, da j bode italijanski poslanik naprosil, da i se morilca izroči Italiji, ker je tamkaj > izvršil zločin. Ako se to zgodi, potem i morajo Chrltona dovesti pred zvezi- i nega komisarja. Vendar je pa zelo i dvomljivo, bodo li morilca kedaj poslali v Italijo. Italijanska vlada se < je v nekterih sličnih slučajih branila t '-'- >", t: • ... . v, ' . li . '■ : - i - Poslovanje kongresa. Poštne hranilnice. V zvezinem senatu je prišlo do glasovanja o vladinem predlogu glede ustanovitve poštnih hranilnic v Zjedinjenih državah. PREDLOG SPREJET S 44 PROTI 25 GLASOVOM. —o— V senatu in zastopniška zbornici so se bavili tudi o Shermanovem pro-titrustnem zakonu. ' Washington, 23. junija. Zvezini senat je s 44 proti 23 glasovom sprejel vladin, oziroma predsednikov predlog, ki določa ustanovitev poštnih hranilnic v Zjedinjenih državah. Predlog je bil v senatu sprejet v taki obliki, kakor ga je sprejela zastopniška zbornica. Nekaj časa je izgledalo tako, kakor da bi predlog vsled nasprotstva raznih senatorjev ne prodrl. Kakor smo že poročali, je bilo predsedniku Taftu na tem ležeče, da bi bil predlog sprejet in vsled te-£a ni odpotoval v New Haven, Conn., oziroma v vseučilišče Yale, kakor je prvotno nameraval. Sprejel je ra^ne senatorje in jim pojasnil položaj, na-1 kar so senatorji opustili svoje na-, sprotovanje imenovanemu predlogu. Y senatu so priredili razni senatorji in zastopniki posebno posvetovanje o Sundrvjevem civilnem zakon--k- m predlogu in poleg tega so se ba- : lili tudi z izvršitvijo Shermanovega :>rot i trust nega zakona, glasom ktere-;a naj se dovoli $200 000 za zasle-lovanje raznih delavskih organizacij. Zastopniška zbornica se je končno z veliko večino izjavila v prid te dovolitve, totla s priiTOmbo, da se ta de-iar ne porabi za zasledovanje delavskih korporacij, temveč le za one, ki ;o obrtne iu podjetniške. Senat pa i vztraja pri svojem prvotnem sklepu, Ja .-c z delavskimi organizacijami ne šme napraviti kaka izjema, kajti z ijimi se mora ravno tako postopati, iakor z drugimi korporaeijami, ker cakon mora za vse ljudi jednako ve-jati. N ovi poŠtno-hranilnični zakon do-oč-a. da zamore vsaka, nad deset let stara osoba v Zjedinjenih državah vložiti denar v poštnih hranilnicah. Vloge pod jednim dolarjem se ne sprejemajo. Zajedno pa imajo poštarji pravico prodajati posebne znamke po deset centov in ako kedo jdda deset takih znamk, se mu vknji-ii vloga v znesku $1. Nihče ne sme 1 v jednem mesecu vložiti več kakor! IdOO in vsega skupaj ne več kakor ^.jOO. Vlada plačuje na vloge po dva 1 jdstotka obresti. -*—o-- I IZ AVSTRO-OGRSKE. Pristaši Justhove stranke se ne vde-leže pozdrava cesarju Fran Josipu. j Budimpešta, 23. junija. Izvrševal ni j odbor JiL^thove stranke je včeraj sklenil. da se stranka ne bode vdeležila j prireditev, ktere se bodo vršile tukaj v počast avstrijskemu cesarju Fran Josipu, ki pride semkaj, da osobno o-tvori novo "izvoljeni" parla lent. Povodni cesarjevega prihoda pride tukaj gotov do izgredov, kajti ljudstvo še nikakor ni pozabilo, da se ni za-moglo v de le/, it i zadnjih držav nozbar-skih volitev tako, kakor bi hotelo, kajti vsakdo je moral voliti tako, kakor je ukazala vlada. izročiti italijanske podanike Zjaiinje-nim državam, kajti izročitvena pogodba velja le za begune rz drugih dežel, ne pa za italijanske podanike. Ravnotako stališče z am o rejo sedaj zavzeti v tem slučaju Zjedinjene države. Charltonov oče, ki živi v Washing-tonu. je takoj zvedel, da so njegovega sina v Hobokenu, N. J., prijeli in takoj na to je naročil svojemu odvetniku Floyd Clarkerju v New Yorku, naj se zavzame za Charltona. Odvetnik je takoj poslal svojega zastopnika v Hoboken k aretovancu. ktere-n-»u je naročil, naj o zadevi z nikomur ne govori. Morilec je bil sredstev, ko je dospel v Holboken. Seboj je imel le dva ročna kovčeka. La Mano Nera. | Za S8000 odkupnine. Italijanski roparji, kteri so v New Torku odvedli triletnega sina dr. t Scimeca, zahtevajo sedaj od njega $8000 odkupnine. ZADNJE GROZILNO PISMO. —o— Naprosili so imenovanega zdravnika, naj izroči denar nekemu posredovalcu, ki je baje njegov sorodnik. -o- Dr. Mariano Scimeca. ki stanuje in ordinira v hiši št. 2 Prince St. v New Yorku iu čegar tri leta starega sina Mihaela so italijanski zločinci, ki so organizovani v znani La Mano Nera, minoli torek neznano kam od-velli, je dobil sedaj novo grozilno pismo, v kterem mu obljubuje, da zamore svoje dete zopet dobiti. Grozilna pisma je pričel imenovani zdravnik dobivati takoj po rojstvu svojega sina. Scimeca je izročil policiji pet- ; najist grozilnih pisem, .ktera je dobil tekom zadnjih trdi let. Sedanje pismo je pa prišlo v druge roke. in ne ; v njegove in vsled tega zdravnik neve : mnogo govoriti o tem pismu. Ker policiji Josedaj ni posrečilo dobiti ni-| ti najmanjšega sledu o njegovem u-1 kradenem dečku, bode zdravnik sedaj najbrže skuhal dobiti na-.nj svoje dete brez policijske pomoči in sicer na ' ta način, da bode plačal zahtevano odkupnino. V zadnjem piszaj. Zdravnik je že včeraj pričakoval, da se njegov deček vrne. Ko je pa dan minol. ne da bi se dete vrnilo ; in ne da bi sprejel o njem kako poro- i čilo, polastile so se zdravnika zopet ; velike skrbi. Pomiril se je z doume- t - 1 vanje m. da tatovi nie^ovo hišo ona- i ■ • ■ , .... ... znjejo in da se nit t jediMi ne upa priti j 7. dečkom domov, ker je v bližini hiše j neprestano mnotro policajev in detektivov. Dokler ti ljudje ne bodo z^i-noli izpred hiše, toliko časa zdravnik ne pričaknje svojega sina. Povedal je tudi, da moi-a za povrnitev sina plačati odkupnino, in da je to pripravljen storiti. Policija je prepričana, da je dečka odvedla ona ista tolpa, ktera je detektiva newvorske policije. Petrosina. v Italiji umorila. Scimeca je namreč pred tem umorom dobival grozilna pisma. ktera so pa ob umoru Petrosina nakrat izostala. Šele po preteku par tednov je potem zopet dobil prvo grozilno pismo. -o- Parnik v veliki nevarnosti. St. Johns, N. F.. 23. junija. Parnik Prinz Oscar, ki je last hamfburško-ameriškega parobrodnega društva, je na potu iz Montreal a v Rotterdam'za-vozil na peščenine in dosedaj ga ni bilo mogoče sploviti. Netsreča se je pripetila na ožini Belle Isle. Vladini uradniki na New Foundlandu so dobili poročilo, da je parnik najbrže izgubljen. Potniki so se prekrcali na parnik Sicilian od Allan Line. kteri :je potem nadaljeval svojo pot v An-| Jllijo. Trust za ribe. Seattle, Wash., 24. junija. Tukaj se vrše pogajanja med rasnimi ribiškimi tvrdkami. ktere se bavijo z lovom na polenovke na Pacifiku. Vse tvrtfke se namreč nameravajo združiti in ustanoviti poseben trust. Tozadevni kapital pride iz San Francisca in Bostona. Z lovom na polenovke v Be-ringovem morju se bavi sedaj pet velikih tvrdk iz Pnget Simda. Te tvrdfce vzdržujejo celo vbrodovje ri-frie&ih parnikov. Trajna vročina po vsej deželi. Tropična vročina, ki je zavladala po i vsej repubiliki, je v vseh mestih že zahtevala veliko število žrtev roln-čarice. MRTVECI IN ONESVEŠCENCI. V Philadelphiji je predvčerajšnjim vsled vročine umrlo sedemnajst ljudi. Tudi v ChScagu je zahtevala ' vročina 10 žrtev. j Dasiravno kaže toplomer zadnje dni i v naše«! mestu S7 stopinj nad ničlo, j postaja vlažnost, ki je prve vroče j dneve napolnjevala ozračje, vedno | manjša, tako, da ljudje sedaj, ko i- [ mamo že pet dni vročino, manj trpe, i kakor prve dneve. Poleg totra se tu j pa tam pojavi tudi kak lahek vetrič, ki začasno ohladi ozračje. ■Slučaji šolnčarice pa postajajo se-' daj kljub vsemu temu vedno bolj nmo- ! iroštevilni. kajti vslel vročine'so po- j stali ljudje že slabotni, ker le malo-, kedo spi. Povprečno -e vsaki dan j vsled vročine na ulieah našetra nc>ta | onesvesti po petdeset ali več ljudi, ktere prepeljejo v bolni-e. ali pa v , njihova stanovanja, tako. da o teh i slučajih ni mogoče voditi natančne statistike. \ sled neznosne vročine je j nekoliko ljudi že obupajo in tako se i je izvršilo zadnje dni v New Yorku mnogo ve" samomorov, kakor ob na- j v a dnem času. Nekoliko ljudi, ki pre-, nočujejo n astn ha'h, je popadalo v j spanju r::z >trehe. Vsled le-^a so se j smrtni slučaji, ktere je pripisati di-lektno vročini, t.kom zadnjih dni dokaj pomnožili. Velika je umrljivost med malimi otroci, kteri najtežje prenašajo vročino. Vročina pa ne vlada le pri nas na iztoku, kajti ona seva skoraj -lo o-srednjega zapada iu iz raizuih mest se ; poroča o velikih žrtvah solnčariee. i Tako se iz Philadelpbije javlja, da kaže tamkaj toplomer 80 stopinj nad ničlo in da je tan'ka j dosedaj vsled vročine na ulicah umrlo osemnajst ljudi. Iz Chicaca. 111., se javlja, da je ; vročina dosedaj zahtevala deset žrtev. ' i Včeraj so našli na ulicah dvanajst i ljudi, kteri so se onesvestili. !] -o---| Še jeden nemšft morilec. Pougbkeepsie, N. Y.. 23. junija. Tu- i kajšuje porotno sodišče je obravna- j valo proti Nomcu Frank Sehermer- ; hotnu, kteri je bil obdolžen. da je po- i, silil in potem umoril guvernanto Saro Br vine r. Porotniki so lopova spoznali j krivim in sodišče ga je ta.koj na to obsodilo v smrt na električnem stolu. | Elektrokueija se bode vršila v tednu. ' ki se pričenja z 8. avgustom. Schermeriiorn je imenovano guvernanto posilil dne 13. januarja, in po izvršenem' činu jo je zadavil. Ta nem- j ški morilec je star šele 23 let. -o- . Razstrelba parnega kotla. < V Vinegar Bend. Ala., se je razle-tel parni kotel v tovarni Vinegar Bond Lumber Co. Pri tem sta bila dva delavca ubita in materijalna škoda znaša $25,000. Denarje v staro domovino poiil jamo sa t 10.36 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron. za 41.00 ............. 200 kron, ta 102.50 ............. 500 kros, za 204.50 ............. 1000 kros , za 1020.00 ............ 5000 kros. Poštarina je všteta pri teh evotah. Doma m nakazan« avoto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poiOjatve izplačuje c. kr. poštni hranilni srni v II. do | 12. dneh. Denarje nam podati je najpriUft-aeje do $25.00 ▼ gotovini t priporočenem ali registriranem pizmn, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. PRANK BAKffBK CO., 82 Cortlandt 81, New York, X. T «104 St. Clair Am, IT. K. Ckrlaai. Ofefe. Iz Avstro-Ogrske. j i Cesar v Budimpešti. j Avstrijski cesar je prišel v Budim- 1 pešto, da osobno otvori zasedanje novega ogrsko-hrvatskega državnega zbora. —o— ZASEDANJE SE PRIČNE JUTRI, j —o— Starostni zbornični predsednik je od-' krito povedal, da je vlada dobila sedanjo večino le potom nasilja. j Budimpešta, 24. junija. Semkaj je 1 j dospel avstrijski cesar, kterega so ob- ' j lasti lepo pozdravile. Tudi družtva. ; ktera služijo sedanji vladini stranki " j za štafažo. kakor tudi šolska deca. ' i so morala temu sprejemu prisostovati J !in kričati "eljen", tako, da se je 1 cesar lahko ttveril, kako priljubljen 1 ! je na Ogrskem. Fran Josip je bil zelo ' ; vesel, ko se je peljal v grad, kajti po-| vsoti i so društva in otroci morali via- 1 j d a rja navdušeno pozdravljati. 1 j Jutri se vrši slavnostna otvoritev J novega ogrsko-hrvatskega državnega ! jabora, toda novi parlament se je že * danes sešel k preliminarni n. n..-voto- • vanju. Tem povodoa je predsedoval.'« j starostni predsednik Madarae. ki -e ' ! pristaš .Justhove stranke i : tem po- 3 Ivo lom je javno ike volitve vršile z naj- --i večjim nasiljem. Zajedno je izrazil < | tudi svoje zgražanje vsled tega. ker je i vlada skrbela za to. da so se pri vo- i ilitvaJi kršili zakoni. ( j Dunaj. 24. junija. V parlamentu i j so odobrili avstrijski proračun, kar ! pomen ja. da se mora Avstrija sedaj . še bolj zadolžiti in da ostane mini- j j sterstvo Bienerth še v nadalje na i i krmilu. ; j -°- !J ZAGONETEN UMOR. : i . Morilca zlatarja Sachsa v New Yorku še vedno niso dobili. ■ I J Poročali smo. da so našli nedavno • 1 v našem mestu na Goerck St. v neki ( | veži kovček, v kterem je bilo truplo | umorjenega zlatarja Mojzesa Sachsa. ( j Truplo je bilo pokrito z namiznim j ;prtom in včeraj so v tem prtu našli j ! vizitko z naslovom Lui-^i Onofrio, 21. t ! Prince St. Tovarnar eandvja. — j i Jedva pa da so to vizitnico našli, je že ( ! doJjila s\ojo zgodovino. Vizitka nam- { i reč ni več v lasti detektivov, kajti ta- ; j koj potem, ko so jo našli, je brez vsa- , : k ega sledu zginola. Vizitka se ni iz-ijubila in tako jo je najbrže kedo vzel i in sicer na policijski postaji v pričo ; vseli detektivov, kteri se bavijo s tem j j l slučajem. V ostalem je pa Luigi Onorfrio na imenovanem naslovu popolnoma ne- t poznan. V označeni hiši je sicer sta- j noval nek Italijan, kteremu je bilo! ime Onofrio. Toda tovarne za slaŠ-| čice ni nikdar imel. Italijan je vedno ; lenaril in je v soboto ostavil svoje ^ stanovanje, ter dejal, da potuje v Boston. Za sedaj nihče ne ve, kje da j •biva in tudi nikomur ni znano, je li , sodeloval pri u-aioru imenovanega zlatarja. |i -o- l Za pravice zamorcev. i Guthrie, Okla., 21. junija. Odvet- j6 nik Patrick Na^le iz Kingfisherja. je 1 odločno nastopil proti amendementu !1 oklahomske ustave, \-sIed kterega naj ' imajo volilno prarvieo le oni državlja-ja ni, kterih očetje so že volili in bili svobodni državljani. Ta amendement * je naperjen v prvi vrsti proti zamor- 1 ^kim prebivalcem, kterim se hoče na ta način odvzeti volilna pravica v 1 Oklaliomi. O tem amendementu se bo- * de že 2. avgusta glasovalo in ako bode 1 Sprejet, se bode ž njim takoj pričelo -bavi t i zvezi no vrhovno sodišče. < I Nezgoda na železnici. 1 | Easton, 24. junija. Pri Free-l ■mansburiru je skočil raz tir ekspr-esni ,] vlak Lebigb Valley železnice, ki je ; bil namenjen v Chicago, 111. Jeden 1 vagon se je prevrnil in pri tem je bilo ;' devetnajst osob ranjenih. Ranjence i' so prepeljali v South Bethlehem v ta- : mošnjo bolnišnico. Ostali potniki so ! nadaljevali svojo pot proti zapadu v posebnem vlaku, kterega je železniška uprava poslala na lice mesta. , Razne novosti i iz inozemstva. V južni Rusiji, zlasti pa v Odesi, se . je pričela kolera epidemično razširjati; 219 ljudi je tekom jednega dneva umrlo. - ■«-»•« KOLERA SE JE ZANESLA BAJE j TUDI NA NEMŠKO POLJSKO. Japonska je pričela s Korejo ravnati tako, kakor se ravna s kako kolonijo, ki je popolnoma brezpravna. -o- i Odesa, Rusija. 23. junija. Kolera je pričela tukaj epidemično razširjati iu tekom včerajšnjega dneva je umrlo vsled imenovane bolezni v tukajšnjem mestu 210 ljudi Za kolero je obolelo 700 ljudi, tako, da imajo zdravniki polne roke dela. Berolin. 23. junija. V liahlebenu, nemška Poljska, je v tamošnji izsel-niški postaji zbolel nek d daveč iz Rusije za kolero. Vsled tega so pruske oblasti razglasile za vse izseljence, kteri žive v tamošnji postaji, najstrožjo karanteno. ka.;ti nevarnost, ,'da se prične v deželi h nemške Poljske razširjati kolera, je dokaj velika. Tokio, Japonska, 23. junija. Cesar je izdal poseben edikt, kteri določa, da se na Japonskem ustanovi i>o-jsebeu kolonijalen urad. kteri hod' upravljal japonske kolonije, oziroma otok Formozo. polotok Liaotung, južni del Mandžurije, južni del otoka !Sahalina in bivše cesarstvo Korejo. •Japonski namestnik ostane sieer še i nekaj časa v S oulu, oziroma v glavnem mestu Koreje, toda v kratkem .bode odpozvan. Samostojnost Korenje se je toraj vsled sedanjega cesarskega edikta prenehala, dasiravno je imela Koreja dosedaj še razna diplo-matična zastopstva v inozemstvu. Tukaj se zatrjuje, da bode Japonska postopala napram Koreji ravno tako, kakor ravnajo Zjedinjene države s Filipini, samo. da se bode v Ivor ji vladalo na skrajno barbarski. Japon-eem lasten način. Rim, 23. junija. Nedaleč od As-jeoli Pičeno se je včeraj 1400 štiri-|jaških metrov velika ravnina nenado-:ma pogreznila za šest metrov. Pri Item je bila neka ulica v dolžini 300 metrov razdejana. Pet hiš se je podrlo in druge so v veliki nevarnosti. : Centu se je zemlja udrla, ni nikomur i znano. Med ljudstvom je zavladala nepopisna panika. Fried be rg. Saksonska, 23. junija. •Včeraj popoludne se je pred tukajšnjo mestno hišo razletela bomba, ki Ije razdejala streho, vrata, okna in (stopnice imenovane hiše. V pisarnah s« bili mestni pisarji Še na delu, iu tako so se morali r Siti skozi okna. Ivo se je to pripetilo, je pa prišel nek ropar, čegar obraz je bil zakrinkan, v poslopje, v kterem je nastanjeua neka banka in ki stoji kraj mestne hiše. Ropar je napadel bančnega u- I jpravitelja z revolverjem in ker se jej ta urednik hotel braniti, ga je ustre-l lil. Nato si je prilastil kup bankovJ cev in pričel bežati. Na ulici je sedeH Ina kolo. Vsled razstrelbe se je ulici nabrala velika množica, ktera je« j pričela roparja zasledovati, dočim je 'slednji na njo streljal. Pri tem je 'ustrelil nekega trinajst let starega j dečka in ranil dva poljedelca. Po-; licija je končno roparja s pomočjo j avtomobila dohitela, toda jiredno ga ■je zamogla prijeti, si je pognal svin-čenko v glavo in obležal na mestu mrtev. Pariz. 23. junija. V francoskem parlamentu se je predlagalo, da so stori vse, kar je potrebno, da se v Franciji pomnoži število rojstev. Med drugim se predlaga, da se samce, ki so stari nad 29 let. prisili, da i služijo v vojski po jedno leto dalj, [kakor drugi vojaki; da se morajo dr-ižavni uradniki, ki so stari 25 let, o-ženiti, in da se onim, ki imajo več, 'kakor po tri otroke, poviša plača in 'pokojnina. — Prebivalstvo v Franciji se je od leta 1S31 pomnožilo le za tri milijone in število rojstev po-I staja vsako leto manjše. -o- ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UBEDNIŠTVO, HAS NARODA" Wr (Siovonlo Dally.; Owned and published by the [Sfovenlo Publishing Co. (a corporation. J FRANK SAKSKR, President. VICTOR VALJ AY EC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer. Place of Holiness of the corporation and addressee of above officers : K2 Cortiandt Street, Borough oi Manhattan, New York City. N. Y. Ba celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 j ** pol leta.........1.50 J leto za mesto New York . . . 4.00 ; pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 i" 41 « polleU.....2.50 I" " •• četrt ieta .... 1.75 3———— i« ■—— H3LA8 NARODA" izhaja vsak dan iz- * vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") lamed every dav, except Sand ays end Holidays. Subscription yearly $3.00. advertisements on agreement > * Dopisi brez podpisa in osobnoeti ee ne •JLtisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kruja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejSnJe bivališče naznani, da hitreje najde* ■o naslovnika. .......... ———— Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-flk>v : "OLAS NARODA" M Cortland t S t, New York City. • Telefon 4G87 Cortlandt. Dve novi držsvi. Poročali smo, da je predsednik Tali podpisal zakon, kteri jo gg^e-liieuil dv -cdanja teritorija Arizona in Xcw Mexico v državi naše zveze. S tem >e je število držav, ktere tvo-j lijo Zjedinjene države, povišalo od 40 na 4S. Arizona in New Mexico sta bila dva zadnja teritorija naše lvpublike in ta tcii oiija -ta sedaj zadobila državne pravice. Ti dve novi državi ^:a jedina teritorija, ktera sta se še nahajala v pravem ozemljit Zjedinje-nih držav. Poleg teritorija Columbia. kjer se nahaja naše glavno mesto Washington in ktero iz državno-pravnih razlotrov ne more {»ostati sa-mo>toj:ia država, imamo na ameriški celini le še jeden teritorij, oziroma Ala-ko. k J era pa z ozemljem Zje-dinjenih držav ni v nikaki zvezi, kajti Alaska tvori deželo za-se. S tem, da sta Arizona in New Mexico postali državi, se je zaključil oni razvoj, kteri je spremenil luišo velikansko deželo v skupno in jednako or-^auizovano državo. Prvotnih trinajst držav, ktere so i/.dale proglašeuje neodvisnosti, je sprejelo zvezino ustavo v letih 1787 do 1700. Delaware je bila prva in Rhode Island zadnja država, ktere so osrednjo ustavo sprejele in potrdile. Do konca tedanjega stoletja so le tri radaljne države pristopile tej zvezi, namreč Vermont, Kentucky in Tennessee, in v prvem desetletju devetnajstega stoletja je bila Ohio jediua država, ki je število naše zveze za jeduo zvezdo {X)množila. Od L 1812 do 1820 so potem pristopile države Louisiana, Indiana, Mississippi, llli-nois, Alabama in Maine in tem dr-. žavum je potem leta 18^1 sledila še souri. Potem je minolo petnajst det, predno se je število naših držav , pomnožilo za j dno. Leta 18o6 je ^ ^pristopila Arkansas in 1837 Michigan. Od TS45 do 1S'50 je pristopilo j pet nadaljnih držav, namreč Florida, i Texas, Iowa, Wisconsin in California. Leta 1858 postala je Minnesota in 1S59 Oregon država ter leta 1801 ^ Kansas, za ktero sta se prepirala jug ft in sever. Med državljansko vojno vi B .Jetu 1S63 se je jugu sovražna West, ■ Virginia ločila od Virginije in tako' nastala samostojna država West ■Virginia. V letu 1804. oziroma še ^pned državljansko vojno, postala je ■ Nevada država in leta 1867 jej je po-W tem sledila Nebraska. V letu 1870 organizoval so je teritorij Colorado v državo in trinajst let kasneje, oziroma 1889 sledile so štiri nadaljne' države, namreč North in South Dakota, Montana in Washington. Idaho in Wyoming sta postali leta 1890,1 Utah 1890 in Oklahoma 1907 države.] Da postaneta pravi državi, bodeta morali sedaj Arizona in New Mexico j sprejeti svoje ustave, ktere morajo hiti naravno take, da ne bodo v pro-! tislovju z zvezino ustavo. Takoj nato zamore tamošnje ljudstvo izvoliti svojo lastno vlado, imenovati svoja lastna državna sodišča in končno mora pošiljati tudi svoje lastne zastopnike v Washington. Pri tem je najvažnejše zastopstvo v senatu, kamor, mora pošiljati vsaka posamezna dr-1 žava po dva senatorja. Arizona bode imela toraj v bodoče v zvezinem i senatu ravno toliko senatorjev, kakor država New York. To dejstvo je pa naravno velikega pomena. Demokrate, kakor tudi republikanci bodo srdaj storili vse, kar je v njihovih močeh, da si pridobe; večino v nauifc državah. Republi-* M' •: ••• ■ . . . '; t" : T | (kanci so skoraj uverjeni, da jim je New Mexico zagotovljena, dočim bo-ideta v Arizoni obe stranki skoraj jednako zastopani. Kako bode izpa-> ;del volilni boj v novih državah, na-; ravno za sedaj ne more nihče vedeti. Ko je poslala Oklahoma država, je tudi vsakdo mislil, da bode republi-e kanska, toda pri volitvah se je izka-jj zalo, da je ljudstvo volilo demokrati t ično. 0 Argentina* >0 —o— 0 Stoletnico, oziroma slavnosti, kte-0 ... ■gjre so priredili v Argentini povodom _ stoletnice osvoboj - nja od španskega s- jarma, oziroma proglašenja neodvisnosti. so t a mošnji odločilni krogi porabili v to, da so svoje brezobzirno vladanje in zatiranje ljudstva dokaj poostrili in da so dosedanjim svojim zločinom pridejali še nove. Vsled te-~ ;ga je potrebno, da civilizovan svet _ izve, kako vlada s firnežem kulture prevlečeno barbarstvo v imenovani i mladi republiki, kajti vladin teror imenovane republike mora ravno ta-▼; ko na svetlo, kakor oni, ki vlada v ® reakcijonaruih evropskih deželah in deželicah. ■ Minolo je nekaj nad sedem mescev. 1 ko je nekdo v Argentini ustrelil policijskega šeia, polkovnika Faleona, r. in ta umor je vlada porabila v to, da ■ je v Buenos Aires proglasila izjemno stanje. Policijski agentje v civilnih 11 oblekah, častniki in dandvji indijanske aristokracije so ustanovili poseb-{ue tolpe, ktere so izvršile neštevilno t brutalnosti. Te tolpe so tedaj obi-k skovale prostore delavskih organiza-leij. kjer so pokradli in razdejali vse, a j kar jim je prišlo v roke. Vse to na-\ s: I je se je sedaj ])onovilo. >- Dne 'J"), maja je minolo 100 let, d | odkar je Argentina postala samostojna republika in tem povodom je a lamošnja vlada organizovala večjo e razstavo ter priredila razne slavno-•- sti. Delavci, ki so bili zaposleni pri 1 razstavi, so pričeli štrajkati, da si e izposlujejo večjo plačo. Poleg tega !- -o nastali še razni drugi, slični kon-l- llikti in tako je prišlo do prave agi- taeije, ko je vlada, ko se je bala, da >- ne bode zamogla razstavo otvoriti ob i-| določenem času, sklenila proglasiti i- izjemno stanje za vso republiko. »- . To se je storilo tako, da so čast-i- niki, ki so potomci Evropejcev in In-j-idijancev, policijski agentje v civilu, i, nekteri aristokratje. tolpe takozva-j nih dijakov in bivši kaznjenci pričeli z živahnim gibanjem. Ti so ustano-i-i vili posebno kolono, najeli godbo ter l'- pričeli obiskovati delavske lokale, v kterih so opustošili vse, kar jim je o prišlo v roke. Tako so razdejali stroje je listov •'Protesta" in "La Batal-7 la nakar so poslopja požgali. Poli j licija je bila sicer na mestu, toda ni-o ti jeden policaj se ni ganil, ko šo tc tolpe naskočile delavske lokale. Tu ri so razbili stroje na komade, knjižni-i, ce so uničili, denar iz blagajn so po-l- brali in tako napravili škode na sto-[- tisoče pezet. Zajedno so aretovali a nad tristo delavcev in po vsej deželi, a ki proslavlja sedaj ''neodvisnost", 2 je zavladal strah in trepet. e j _.«•«.—_ i- DOPISI. e i it! —o— v ' Waukegan, 111. ^ | Spoštovano uredništvo:— 0 Dne 19. t. m. imeli smo tukaj lepo cerkveno slavnost, dan prvega sv. obhajila za mladino. a Giugljiv je bil prizor, ko smo gle- 1 i dali našo praznično oblečeno deeo nr prvikrat pristopiti k angeljski mizi. v i Navzočih je bilo tudi mnogo drugih t .šolskih otrok. Za vzoren red skrbele o'so učiteljice gdč. Oman in Mencin-t :.uer, obe iz Brockway, Minn. e Drugi dan praznovali smo sklep e šolskega leta. Tem povodom je ko-rakala vsa šolska mladina v vrstah (i z zastavo na čelu v park na 14. cesti, o kjer se je mladež pod senčnatimi _ drevesi veselila pomembnega dne. e'Slišali smo mile nedolžne odmeve na- - šili narodnih pesmi: O preljubi dragi . dom, Po jezeru. Slovenec sem itd. ■ V waukeganski naselbini imamo, '.fkakor že znano, razna podporna dru-a štva: i»oleg teh tudi odsek društva o , katoliških Borštnarjev. To društvo 0 bode razvilo letos dne 3. julija svojo -1 novo zastavo. Upati je obilne ude--fležbe in dobrega vspeha. 1 Vsa društva lepo napredujejo; s a |posebno vnemo za narodno stvar de--lluje slov. društvo "Sokol". Te dni; dobili so Sokoli novo telovadilo o-1 - pravo ali obleko. r Vrli naši domači fai^je pa nabi-j - j rajo za nove zvonove pri farni eer- j - kvi. Navdušenost za to je velika;! 11 v dokaz temu je. da so za ta sklad | r i nabrali ž" lepo svoto. Naše žene so' pa že preje nabirale za preprogo v! t cerkvi. / Vroče dneve imamo sedaj pri nas,1 r dasiravno smo ob jezeru. Vsejednof ■. topi se v znoju naš delavec pri delu j -lv žičarni in sladkorni tovarni, kjer« se veČina naših rojakov ukvarja, z iz-j jemo naših trgovcev in gostilničarjev. I jkojili imamo tukaj precejšno število. Naj še omenim, da bode tukajšuo samostojno društvo Vitezov sv. Jurija priredilo dne 26. t. m. svojo veselico. > Tedaj videli bodemo zopet naše rojake korakati v lepih vrstah, kajti za ta dan se društveniki posebej ve-žbajo in vadijo. Na veselo svide- I nji?! Pozdrav vsem cenj. čitateljem na-jšega čislanega dnevnika! M. P. ----- Pogled v vesoljstvo. Nadaljevanje. Ona zvezda, ki jo mi imenujemo Solnce in ki vendar ni nič drugega, nego so vse one fiksne zvezde, ki krasijo večerno nebo in ki bi bila opazovana iz onih orjaških daljav, tudi le lUiala zvezdica, je srce in življenjski vir vsega planetnega sistema. Solnčna svetloba in gorkoia sta vir vsega našega življenja, Solnce je tista čarobna, vse oživljajoča moč, iz ktere izvirajo vse življenske sile, pri nas in na drugih planetih. •Merilo se je temperaturo Solnca (kar ni za vedo še nič posebnega, ko-llikor se to tudi čudno sliši) in sedaj vemo, da kaže površina Solnca 6000 i do 7000 stopinj gorkote. Ob taki temperaturi se morajo vse snovi nahajati v žarečo-tekoči obliki ali pa kakor žareči pari. Spektroskop, oni čarobni aparat, ki nam potom tako-zvane "spektralne analize" zna razkazovati sestavine vseh teles, je dokazal, da s? v Solneu nahajajo železo. ogljik, vodik, hrom. kalcij, nikel, svinec, kislik, natrij in še drugi ze-meljni elementi; iz tega vidimo, da je i kemična sestavina Solnea in to velja tudi glede vseh drugih nebesnih teles — v glavnem ista kakor Zemlje. Le da se t.u. vsaj na površini, na skor- • ji Zemlje, vse nahaja v trdnem stanju, Solnee pa je kroglja, obstoječa iz žarečih plinov z morda žarečo-teko-Ičim zrnom. V tem kaotičnem žare-čem morju vse vre in se vprek meša. Solnee se zavrti okrog svoje osi po ' enkrat tekom 25 in en četrt dni. To • so pred vsem dokazale "solnčne pe- Naj spregovorimo par besed o ' teh! Solnčna plošča je skoraj vedno zasejana z večjimi ali manjšimi, več ■ ali manje temnimi pegami. Solnce nima vedno tistih peg; te zginjajo in 1 i prihajajo, se razširjajo ali se zožu-" jejo in se objednem pomikajo. Kaj so te solnčne pege? Mnogo je mnenj o njih. Najbolj razširjeno domnevanje pa je, da gre tu za velikanske "! oblake kovinastih par, ki nam zakri-" vajo del žareče solnčne površine. Kar pa je jako čudno, je dejstvo, da se za-mejajo zaporedno in dobivajo večje in manjše gostosti solnčnih peg. Ka-1 kor namreč dokazuje statistika, dosega gostost peg v perijodah po 11 in eni tretjini let najprej neki minimum. potem raste, doseza maksimum, s kterim je začela perijoda, in igra • se zopet ponavlja. Kar pa je naj-[bolj čudno in zato omenjamo tu solnč-i ne pege— je oči v Lin a zveza med oni-I mi solnČnimi dogodki in dogodki na I Zemlji. Statistika je dognala, da u- stvarjenjem solnčnih peg odgovarja na Zemlji doba bolj pogostih vihar-jjev, toč, polarnih svetlob in oscilacij : magnet ne igle. Tu di so se v zvezi s solučnimi pegami že opazovali neredi v krzojav-' nem prometu. Tako je bil na primer ! pred leti, ko je velika skupina solne-' nih peg šla čez središče solnčne plo-|šč;\ brzojavni promet na nekterih francoskih progah kar prekinjen. Tudi vremenske razmere so večkrat od-ivisne od solnčnih peg. j Kako prihaja vse to. to nam je še uganka! Pač pa uvidevamo iz tega, kako tesne so naše zveze z očetom našega planeta. V nadaljne podrobnosti se ne moremo spuščati tu; omenili smo solnčne pege le zato, ker se o njih mnogo piše in mnogo govori. II koncu naj | povemo le še to. da spada Solnce k .onim fiksnim zvezdam, ki so že zdav-|naj prekoračile dobo svoje največje temperature. Solnce se stalno ohlaja in se skrčuje; tudi njegovo življenje je odvisno od večnih zakonov narave, j Solnce bode oddajalo vedno manje svojih oživljajočib žarov; — in slednjič, ko že vse življenje preneha na j Solneu, ngasne, kakor so že ugasnili njegovi planeti. V tolažbo za straš-Ijivce pa bodi povedano, da smrti I Solnca ni pričakovati tako kmalo; astrofisik See je Solneu odmeril živ-1 Ijenja še 30 milijonov let. Toraj še dovolj za nas in naše potomce! IV. Kakor otroci okolo matere, tako 'se zbirajo planeti okolo osrednje ža-I reče zvezde — Solnca. Pozneje po-kažemo tudi, da so planeti zares "o-i !troci" Solnca, da so izšli iz njegove-j 'ga telesa. Iz plinovih mas, ki jih je pred milijardi let izločila iz sebe te-•daj še plinasta solnčna kroglja, so I bržkone nastali planeti. Ti so toraj med seboj zares bratje in imajo tudi * neki skupen, soroden značaj. Planeti so tem starejši, t. j. so se poprej odcepili od Solnca, čim so bolj od-I dalje ni od njega.. Neptun je najsta-Ircjše, Merkur najmlajše dete Solnca. I j Merkur, ki je le 58 milijonov kilo-! 'metrov oddaljen od Solnca. se zato za naše oči drži vedno v njegovem! najbližjem sosedstvu. Brez natančne j vednosti o njegovi h"_ri in brez trdno j ■ k njemu naperjenega daljnogleda ga tudi ni videti. On se prikazuje le j tih pred vzhodom ali po zahodu Solnca in še tedaj se nahaja v obsegu vse 'preža rujočih solnčnih žarkov. Pri item pa je Merkur na sebi jako svetla zvezda iti pri totalnih mrkih, ko I nam Luna zakriva Solnce, se isti j prav močno zasveti na nebu. Njego-,;va lega tik Solnca je tudi kriva na tem. da o njegovi površini ne vemo . nič posebnega. Astronomi pa so na . podlagi nepremičnosti nekih peg. ki J jih je videti z daljnogledi na površi-L ni. konstatirali. da se Merkur sploh L ne vrti okolo svoje osi, kakor Zem-. lja. Tudi atmosfere, ozračja, ni vi-. deti na njem in zato smerno že trditi. . da na tem bratu Zemlje, ki je več ko , dvakrat manjši od nje, ni življenja. Krafena zvezda, sedaj na večernem. L; potem na jutranjem nebu. je Venera. _ j drugi planet. Kdo pač ne bi poznal j lepe "danice" ali " večernice" ? To >;je vedno ista zvezda Venera, najbliž- ■ ji nam planet, 108 milijonov kilometrov oddaljen od Solnca in 40 mili- l jonov kilometrov od nas. Tudi Ve-[ n era se za- naše oči drži vedno bližine Solnea in jo moramo zato vedno _ iskati nedaleč od njega. Nikoli n' moremo videti Venere kakor Jupitra _; ali Marsa o polnoči visoko na nebu. f .Kajti kolobarja teli dveh zadnjih pla-netov sta že onkraj zemeljskega ko-, lobarja. dočim sta kolobarja Merkur-l jja in Venere notri med zemeljskim j kolobarjem in Solneem. Ako stoji i Venera levo od Solnca. pa stoji pri Isolnčnem zahodu navidezno nad njim _jin zahaja zato pozneje nego Solnce; 1 tedaj jo občudujemo kakor ''večer-_;nieo". Tedaj ]>a tudi vzhaja zju-_t i a j po Solneu in je zato nevidljiva, ker je vsa potopljena v gorečem nior-y I ju solnčnih žarkov. Narobe, ako sto-3 I ji Venera desno od Solnca, stoji pri _ ; solnčneni zahodu pod Solneem in za-[j; ha ja pred njim; ostaja toraj zvečer 3 j nevidljiva. Zjutraj pa vzhaja tedaj - pod Solneem in jo občudujemo ka-e kor "dauico". :1 i Venera je najsvetlejši izmed vseh _ i planetov; njena svetloba je tako -jmočna, da jo opažamo kakšenkrat j celo po dnevu. Njena velikost je _ j malo manjša od one naše Zemlje. e Venerino leto traja 224 in tri četrt _ naših dni. Ivar pa se tiče dolgosti r i Venerinega dneva, ne vemo nič na-_ 11 a učnega. Mogoče je, da se ta pla-jjjnct vrti, recimo, v 24 urah okolo _ j svoje osi, kakor Zemlja; mogoče je _ |pa tudi, da vladajo na njem iste raz-[ mere kakor pri Merkurju, da nima _ ' namreč nikake rotacije in da kaže ^ j Solneu vedno isto stran. Brezdvom-a|no pa ima Venera atmosfero kakor Zemlja. Velika svetloba te zvezde _ ovira jako njeno opazovanje, pač pa . je v dobrih daljnogledih videti okolo 1 nje svetel rob — osvetljeno ozračje _ in na njej sive pege — oblake, pa j tudi pač večje skupine na njeni po-_ višini, morja ali kontinente. Ye^l■.•-j ' ra , kakor t udi Merkur nima nikake (lune. Nikak lunin svit ne osvetljuje ! toraj noči teli planetov; pač pa ža-Jri, kadar' je temna stran Venere obr-r 1 njena pryti Zemlji, na Venerinem ne-. jbu zvezda čudovite svetlosti — Zem-_ i lja, ki tedaj kaže sosedi svojo polno-l j obsevano polokrogljo. Kdo naj nam . |pove, da li tedaj na onem svetu ne _ i gledajo hrepeneče oči gor k žareči ze-jmeljski zvezdi, morda iščoč v njej }!popolnejši, lepši svet, a ne vedoč o ! milijonov muk, ki odsevajo iz nje z njenimi žarki! Morda pa je tudi na j onem svetu že napočil oni zlati vek, jO kterem mi vsi sanjarimo, in razsvetljeno, svobodno človečaristvo se j tam rad nje ob svitu žareče Zemlje, 'jki je v resnici še jako "temna"! ' j (Dalje prihodnjič.) ' j Bosna in Hercegovina — kraljestvo? Ll Praškemu listu "Venkov" poroča njegov dopisnik iz Sarajeva, da se ' j tamkaj širi govorica, da bosta Bosna , in Hercegovina povzdign^ena v kra ljestvo. ■ m i Kje je IVAN MAČEK? Doma je iz j Logatca. Domneva se, da biva se-i daj nekje v Alabami. Oženjen j>. j Rojake prosim, ako kedo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali j pa naj se mi sam javi. — Johanna Brudar, 154 3rd St., La Salic, 111. (24-29—6)_ ; ZAHVALA. Rojakom in rojakinjam v Little : Falls, N. Y., se izskreno zalivaljujofc I Za prijazno zaupanje. Sedaj sem na jpofcn po nn sy 1 va n i j i in ko se vrnem iz zapada, vas zopet obiščem. S pozdravom (24-25—6) Frank Bambič. 1 PAINEXPELLER f /lovek, ki trpi bolečine, je ravno t?ko brez pomoči, kakor razbita ladi-, j a na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-ujn itd. poskusi vdrgnenje % PAIN-EXPELLERJBM, priznano dobro domače »icdatvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^. F. AD. RIOHTER i CO., 2,5 Pe"rl St NCW Y°rlL ^^ -^^Br l raz na var" ko t r^ovsko-itomorsko akademijo. 11 . .1 i'a bi ]»oplavili naše parobrode kakor (kapitani, častniki hi mašiuisti ter naše ljudi, ki s«i se na morju rodili I in vzgojili, pojtolnoma odrinili od bo- ( Ijc službe in plače. Potem se vprašuje članka r: kako je s.ališče ob tem vprašanju? 1 In odgovarja: Naši ])oslanei so že pred dalje ča-. ča določili, da treba zagotoviti osnu-j j t je slovenskega vseučilišča v Ljub-' .jljani. Potem je vladi na svidiodo. , ; da 'Ta Italijanom vseučilišče, toda v kraju, kjer bivajo sami Italijani na . I večjem ozemlju. , To bi bilo v južnem _ i Tirolu: ali v Trident u. ali v Ruvere-_ du. Naj izbirajo, kjer hočejo. V , Trst pa nikakor ne. k r je liumb na - slovenski suknji. Ako hočejo Itali-i:jani Trst. treba, da Hrvate in SIo-, vence Primorja. toraj tudi Trsta, pri-. znajo kakor javnopravne državljane _ icr d;i jim dajo po.rebue Šole in po-_ krijejo t roške za nje. Brez post nc- ira dogovora s Slovenci ne dobe Ita-_ lijani nikdar visoke šole v Trstu z _ 'našim privoljenjem. Ali jo dobe s jf-*ilo.. ]>roti volji v-eh hrvatskih in _ slovenskih poslancev — tega danes r ni možno r či. Ako bi se to zgodilo, j!potem naj bode avstrijska vlada za-. "jrotovljena. da so proti hrvatskemu in slovenskemu narodu igrale zadnjo j karto, po kteri bi sledilo popolno nc-u zaupanje in mržnja. Kajti, dokler j j morajo Slovenci Trsta sami s svojimi e žulji vzdrževali šolo za ti>oče svojih I otrok, dotlej — pri I>o'_ru— ni ni-* kako čudo, ako se naš svet z zobmi i ill nohti upira proti italijanski viso-_,ki šoli. in to še ravno v Trstu. Zadnji čas je. da se tudi našemu u narodu pomore v telesnem in dušev- e nem pogledu. Naši poslanci na Du- -inajn tudi delajo na to. če tudi ne i a obešajo vsega na veliki zvon, ker je e bolje eno dobro storiti, nego tisoče -dobrih samo bobna t i. r O italijanski visoki šoli še ni reče-1 e; na zadnja beseda. Ta Šola v Trs-n. v našem srcu. bi nam dajala sodni- 0 kov, advokatov. drugih znanstveni-' l' kov, same ljudi, ki ne bi znali, ali ne ■t bi hoteli znati našega jezika, ljudi, ki -j ne bi čutili, kje nas tišči. Zato bode - še velike borbe, prodno bode Trst z e zakonom določen kakor sedež itali- - j janskega vseučilišča. Maj. —o— 1 j Zadnjič sem ugledal na ulici mla- - do gospico. Poznal sem se z njo sa- - i ino tako površno in mislil sem, da bi J ne bilo lepo in prav, če bi jo ustav-Vljal in ogovarjal; zato sem hitel kar mimo. 1 Ona je mislila drugače: že od daleč ' mi je pokimala z glavo, in ko ini je podala potem roko, je govorila z vso prisrčnostjo in docela zaupno, kakor ■ da se poznava že od bog vi- kedaj. Nič ženiranja, nič tiste neprijetne zadrege. ko ue ve človek, ali bi rekel a, ali b, pa iudi nič prisiljenega gostoljubja in nobene hinavske besede ni bilo v njenem govoru. Povsem naravna in samoumevna je bila vsa stvar. Dobro de včasih človeku tak pozdrav in tudi meni je ugajal ob tistem času. . "Vidite", je dejala, "takrat, ko smo se poslovili na tisti veselici, sem mislila, da vas ne bodem videla ni-1 . koli več in hudo mi je bilo pri srcu. Same žalostne misli so me obhajale,! če sem se spomnila vašega obraza in vaših besed... Bogve, da vso noč nisem spala, ves čas ste mi bili v mi-, slih vi. Saj veste: čudni trenotkij prihajajo včasih v naše življenje...; Potem sem večkrat mislila, da bi vam pisala, vas povabila, pa —--" i Povesila je oči in jih obrnila v stran; in vedel sem, kaj hoče in kaj j bi morala povedati; zato sem zamah-inili z roko, da jo rešim iz zadreg? i Hu spravim izuova* v ravnotežje. slovensko katoliški r. — - podp. društvo ^^^ sveteBarbai Za Zjedinjeoe države Severn« Ajx*e«*S .n Sedež: Forest Citv, Pa, k Rtkorporiraau dne 31. januarja 1902 * dr žar* PenwrfVojfSi- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L P. 0. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kant. 1 L tajnik: IVAN JELBAN, Box 707, Forest City, Pa. "4 11. tajnik: ANTON OSTIE, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. ; Blagajnik: MARTIN MUHlO, Box 537, Forest Citj, Pa. --o-— , ! KADiORjnKI: JVL\RTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. K A BOL ZA LAlv, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, 11 are j ši, II. nadzornik, Bi 5«J1, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, I1L nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. o ■ ■ < POROTNI C? PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OP.REGAR, predsednik porodnega odbora, Weir, Kan*. ' JOS PET KI iN K L, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, I'a. IVAN TORN1Č, IL porotnik, P. O. Box 522, Foreit City, Pa. ■—-o—>»■-»-• Dopisi r.aj Be pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Drnitveno pflatilo je "GLAS NARODA." I Pozor slovenski farmerji! I ^ Vsled občne zahteve, naročili srno tudi letos večje število ^ pravih dcniačih & | ^ kranjskih kos ^ | 5 V zalogi jih imamo doljre po 65, 70 in 75 <-ni. Kose izdelane ^ iz itajboljspgji jekla v znanej tovarni u:: Štajerskem. IhIo ^ se pritrdijo na kosiJče z rinkeaini. ^ ^ Cen« I kosu jo i: Pri večjej naročitbi znuton popiiKt. ^ /> ^ V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz fiiiepa jekla in N ^ pristn« 4'IJerj^ar.io" brusilne kamne (osle.) Cena l garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna liOe. •g Rojake opozarjamo Ja z naročili - ^ požurijo dokler z n loga n s poide. • ' ^ NsrcčiJu priložil? le denar a'i Pcstal Money Order. | Slovenic Publishing Co. g ^J «3 Cartlundt St., Nsw York, IN. V."V i "Pojdite malo z menoj, saj imate ; časa !" Sel sem. u "Ravno pred pur dnevi sem zopet - n irdila na vas. Tako-le p<»'l večer je - bilo. S. dela fsem jiri k.m i:i te.: , e v dnlji se je j>ojrrczaIo ^>>liiee v brez-e ; končnost... Vsa kra jina je žarela, •jlkainor sem >e ozrla, je odsevala zki- jiorudeča svetloba... In k> je dahnil .skozi večer lahen v trie, je vztrepe-j lalo m!adi>. sveže listje pod mojr.n ■ [oknom... "\*>a sem za«:r*:tela... < _ j urniki selil ruto i:i sem Šla truri na i e -rrič nad na>o hišo. 'Prav uori na i .j ! vrlin je mlada jablana, pod njo k!ti;i in mi-'ica — in od tu je razgled doli j 7 j o dolini, preplavljeni s čndotvorno ] [melanholijo... Ne snrm se ozreti v to dolino —■ takoj mi je na jok! Ia i j vendar, tako rada. tako zelo rada gledam tja doli! Kakor are h se m: " zdi to Čuvstvo: veš. da ne smeš. veš. : da pride kesanje; a vendar tako ■ sladko je irr siti! O. tam eori na tej ■ samoti' je jako lepo! Popolnoma v 'drevja je skrita naša hiša! Saj vam ■ ■ je znano?*' ! mi znano. erospiea!?' \ I "O, potem pa naš morate enkrat j obiskal i! To bi bilo nekaj za va-! .' „ Ves dan bi lahko sanjarili tam po "isamo:i — ločeni od vseira ropotania » . 1 "i— nobena stvar bi vas ne motila: od «' I jutra do večera Id dihali sv;-ži zrak. i . ki vpliva tako blagodejno na člove- -ka. In sedaj, ko je vse že. v cvetju!" 1 "Lepo bi bilo, nospiea." "Tudi tista jablana tam irori na . urii-n je vsa razevetena. Ni je svile, i ki bi bila nežneja od t ^a cvetja. Kakor radostna slutnja, sladke tajnosti j je ta barva!... Človek zleda z razprostrtimi očmi. drhti — drhti — in ne ve. kaj bi rad... Hrepeni in ne ve, J po čem... Kro^inkrog je razprostrt |nežnozelen mehek tepih. posut s po- ->!mladno nedolžnostjo..." \ 'j "Ooo!" 1, V tem hipu je pozvonil tramway.' n jGospiea je -topila nairlo irori. Ni bi- k lo časa. da bi si podala roki.---' Tedaj sem se spomnil tistega 1 "pa...!** in bilo mi je. kakor da se v i mi je nekdo zakrohotal v obraz... r * i Proti jutru je že bilo. ko sva sto-j:ila iz kavarn.'. Zunaj je bilo vse it j tiho; in kakor da se je udrla gora v l- ■ brezdno. je zaropotalo, ko je potegnil o natakar za nama železni rolo k tlom. n >Svež zrak je vlekel skozi napol- jc mračne, mirne ulice. Oba sva si za- v vihala ovratnike. si Nebo j ■ bilo ja- 10 in tam na iztočnem kraja je zadobivalo svetlejšo * :\ . ■. kakor da srka zlato iz brez-•:: _'a z!a t etra morja... Mrdče in trudnih korakov sva šla svojo poj — jaz in on. zrak i je zaprl usta. Ničesar ni bih. več povedati. V-ak je inul svoje misli... Ob;i sV;, lo t»pazi!a iti razšla či--■to Idadno. bolj hladno kakor na-vid no Ko >f".n nrišr! po mnogih stopni-cah v svo_Io >o'»o. -"in stopil k oknti i:i ».-di:rl sem ga nastežaj. Z\; zde ;ia nebu so obledevale in se rj, v «ve!likasto modrino ne- ba... I*..] menoj je 1 /alo morje hiš, 7.a-vitf v poltmi rak jutranje zore. Čim (ki!'e bolj so -k« >ali-"u v Saint Seurinu blizo Bordeaux. Oblika steklenice, kakor tudi nahajališč' je dokaz, da poteka vino iz petega stoletja po Kristu. Ribji lov. Rib je bilo ulovljenih v Primorju in Dalmaciji leta 1009 32194.201 kg; 1'ta inns 20.407,010 kg; leta 1907 okolu 12 milijonov kilogramov. Lep napre*dck v ribarstvu in dokaz, kako je naše morje bogato na ribah. A vzlic temu so pa ribe tamkaj tako silno drage! Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. Idkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. 1 Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 UBABNIKI: ST Predse duik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely,' Minn Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Hfyoming. ' | Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI: ALOJZTJ VIR ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Corain, Ohio. '! IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Calumet ' Michigan. '1 POROTNI ODBOR: IVAN KERŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138 Burdine, Pa. 'j IVAN MERITAR. dn^ porotnik, P,x 95. Ely, Minn. • STEFAN PAVLISIC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. o ^ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St, ?oliet, ■---- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je dne 'i. junija iz lji»!>!.;ansk'. a ji;/.;;c_»a kolodvora od-, peljalo 0 ALu-cdoncev, 4 Koče \ a rji in 10 llrvatov. Taččo ubiL Pri Sv. Štefanu pri ! Žusmu je dne 4. junija oženjeni last-liinar Martin IVlivšek v prepiru ubil svojo .jo' let staro taščo l.i/.o Kocen. Nato se je sa-m javil sodišča. SiJna nevihta. — lz Ajdovca pri Žužcinbeiku uil : !)u ."». junija popoldne tVb pol 5. uri se je vsula toča, de.ljtda kot lesniki in je tolkla skoraj osem minut noprctigano s toliko silo. da je lomila mladike s trt in dreves in vse žito oklestila. Med tem je bil hu 1 vihar, lilo je kot bi se bil oblak utrgal, iu ko je nehalo, je bilo vse belo po' tleli. Žito bodo morali ljudje ]>oko-siti, sadež na trtah je za letos pokoli-' čan. Pobila je toča v vaseh Piano. Ajdovec In Brtvova Reber, v dnugih • vasi h in v vinogradu Bo "št >e ne po-' zna dosti. Take nevihte še stari ljudje ne pomnijo. Nezgoda. — Zvečer dne 7. junija •pa lel je z voza bli?u kolodvora v Brežicah voznika Zadniku iz Čateža ob Savi so l \ina in se razbil, vino [>a razlilo. Zgodilo bi sc bilo kmalu, da i bi se bil tudi v«»;-nik ponesrečil. Vo-j Bil je vino nadu'itelju Ambrožiču iz ! Čateža, ki vino oil kmetov prek,u{>uje in za dobiček krčmarjem }>o Kranjskem oddaja. PRIMORSKE NOVICE. Kdo bo novi tržaški škof ? V Trstu so se začeli d« govori o dr. Nasloven: | nasledniku. Vprašalo se je po mnenju Škote v Culi d, Ljubljani. Po reč-u i in Krka. Odgovori so došli in so baje predlagani le trije italj. prehiti in si--cer znani drž. posl. Faidutti. kanonik Mechia in župnik IVderzolIi pri novem Sv. Antonu v Trstu. Faidutti baje zaradi svojega političnega rovarjenja nična dosii unana imenovanje; i kanonik M' id.i in a neprijetne afere z župnikom BuMignotiijcm; ostane torej še Pedcrzolli. S;:mo Slovenec ne sme postati tržaški škof! * ŠTAJERSKE NOVICE. V Megojnicah pri Grižah je v larila dne .">. junija popoln lue med •">. in (i. uro strela v kozolec Avi^usta Golavžo-ka. Kozolec je popolnoma z**oreL Bila je velika nevarnost za vso Me-gojnico. K sreči se ouen j ni razširil. Na pomoč je takoj prihitela vrla žal- 1 ska požarna bramba in kmalu tudi požarni brar.bi iz Gotovclj in Arje-vasi. Zakonski par. Zakonska Ivan in Marija Vin l iz Muraua, oba stara krog 30 let. sta bila pred okrožno sodni jo v Ljubnem zaradi zajpeljanja in spolne zlorabe nekega lOletnega dekleta, ki .ji:ra je bila izročena v vzgo-jo, cft>sojena na 8. oziroma (i mesecev težke ječe. Wind je lončar, je bil predsednik tair.ošnje podružnice katoliškega Sulferajna. Drobne novice. — Tri prste je odtr-palo delavcu 1'orovniku na cirkularni žagi na Korošci cesti v Mariboru. — Strela je ubila hlapca Steinbaucrja pod kozolctni |>os. Urbana iz Svan-berga na Sr. Štajerskem. Trije hlapci, ena dekla in tri ženske, ki so grabili seno na travniku, so iskali pod ko7.oW';n zavel j.> pred dežjem. — Žena čevljarja Mnlesa v Gosposki ulici v Celju je ravnala zelo grdo svojo itak že v rasti močno zaostalo Oletno hčerko. Pretepala jo je za najmanjše stvari. Nedavno jo je znprla v temni klet, odkoder je dekle, ki je bilo vso /bito, rešil še !e policaj. Brezsrčno ma ter se je naznanilo. — Ustrelil se je v Gradcu 22-Ietni pešec Poplatnik iz (Jajovec pri Ptuju. — V Gradcu so potegnili iz JI ure utopljenega 20ietnega delavca Haložana. Slučaj Zrimšek-Peterf fy. V Že- talah pri Rogatcu je tngovee Aleksander Pete illy v gostilni zmerjal tamoš-njVjra učitelja Franca Zrim^cka iz narodnega sovraštva na najostudnejši :ia u. V razburjenosti je Franc Zrhr--»■l-: udaril A. Pcterffvja, kateri je po-•'.iii je prinesel spričevalo, da mu je bait.' ušt-na mrena v-led udarca počila i:i da je bil zaradi tega nad 30 dni bolan. Zrimšck se je zagovarjal, da j" mogoče Peterffv pos'kOillbo kje drugje dobil, a vendar je bil Zrimšck kljub vsem okolno-tim od okrožne sod-nije v Celju obsojen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Solili -o nadsvetnik pl. Garzaroili, svetnik Went ilikter. svetnik Erhatič in sodnik dr. Krančič. Kakor ravnokar izvemo, je najvišje sodišče to razsodbo razveljavilo. HRVATSKE NOVICE. Frankova stranka na Hrvatskem v — rarsulu. Nedavno so časopisi poročali o firziji hrvaške klerikalne - Frai kovo pravaško stranko. A kakor poroča "Pokret", o tem ni govora ampak Frankova stranka sploh preneha eksistirati. na njeno mesto pa -topi krščansko-socijalna stranka. Poslanci Frankove stranke prestopijo v novo stranko, frankovski časopisi prenehajo izhajati. Eto vam konca te nekoč tako mogočne stranke. Uničila jo je breznačelnost korupcija ! BALKANSKE NOVICE. Izscljenci iz Bosne. Skoplje, 7. jun. Po najnovejših podatkih se je v Skop-Iju in okolici naselilo 500 rodbin iz lio-ne in Hercegovine. Izmed teti se je nastanila 100 v Skoplju, 70 v Ko-•i.inlolu. 70 v Bratrancu. 100 v Imer Šamli in 20 v Madžarhiku. V kratkem pride v Skoplje še 200 rodbin iz Hercegovine, za katere se že grade hiše. Razen tc-jra se je nastanilo v Kumanovu 230 rodbin, v Velesu 52, v Malesu 30, v Štii>o pa te dni pride še 30 rodbin. Pomilosčenje v Turčiji. — Carigrad. 7. junija. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o pomilovanju vseli Albancev, ki so obsojeni radi navadnih zločinov. Zarota proti Mladoturkom? Bi-iolj, 7. junija. — Policija je rafc-jgnala tukajšnji demokratski klub ter 1 dala zupreti vse uglcdruejše člane, M-ed drogimi so aretovani odvetnik Hasan efendi, Afuz Emin in Safet : efendi. V klubu je bila izvršena hišna preiskava, pri kateri so našli mnogo korrpromitirjoč-ih pisem. Govori sc. da je kltrb zasnoval zaroto proti mlado turškemu režimu. RAZNOTEROSTI. Ogrski Slovenci in sedanje volitve, f>gi*ski Slovenci so ravleljeni med Manžre v Štiri volilne okraje: Murska Sobota. Bakša, Dolnja Lendava in MonoŠler. Razdelili so jih Mažari i nalašč tako, ker so se bali. da bi si-i cer tvoriti v dveh okrajih večino. Zdaj so razdeljeni tako, da so v trdi okra-|j:h v manjSini, le v enem okraju, v M'tr-akoj Scboti. tvorijo večino, V ten! okraju bi pri dobri volji lahko volili Slovenca, a ljudstvo je tako zaostale i glede na narodno zavest, da se trni 4kaj takega dosedaj niti ne sanja. V volilnem okraju Balcsa, kamor spadajo volivci iz treh čisto slovenskih župnij, sta se borili za zmago vladna stranka in stranka 48, to je stranka Košut bova, oziroma Jot bova. Kandidata 48. stranke so sprejeli v | več va«eh z veliko slovesnostjo in so sa podpirali na vse mogoče načine. Tako so n. pr. v neki vasi volivce, ki i so hoteli iti volit za vladno stranko, j ustavili doma. V drinji vasi so na- ' padli kmeta, ki je obesil na hišo za-, stavo vladne stranke. Neki so celo j j molili za zmago Košut hove stranke' i itd. — Da so ogrski Slovenci nesamostoj- ! ni. so pa krive razmere, v katerih živijo, zato se tetnu ni treba čuditi. Ubogi narod nima nobenega časopisa in nima nikakih zanesljivih voditeljev. katere bi z upanjem lahko ubogal. Primorau je zato verovati in za i resnico imeti, kar učitelji in drugi uradniki pravijo. A ti učitelji in u-radniki so večinoma mažarski naci- | onalci. Togoten človek. — V Tišnovicu na Češkem je bil nedavno obsojen • bajtar Josip Sedlaček, ker je bil pretepel svojega soseda On d ruša. i Ko je sodnik razglasil sodbo, je ■ Sedlaček zahteval, naj ga takoj za-pro, si er bo Ondruška raztrgal na 1 drobne kosce, lladi te grožnje je sodnik Sedlačka takoj obsodii še na 24 i nr zapora. Ko je Sedlaček prestal j svojo kazen, jec šel domov, poiskal sekiro ter krenil v Ondruškovo hišo. Ondruška slučajno ni bilo doma. To je Sedlačka Še bolj ujezilo. Prišcdši nazaj pred svojo hiogledal v neki vrt. Takoj je zaslišal besede: "Kaj tako neumno zijaš V Ko je Dunajčan zahteval, naj se z izletniki dostojnejše ravna, mu je mož na vrtu pognal kroglo skoizi glavo, kar jc provzročilo takojšnjo smrt. — V slovenskih de- 1 f želaJi se izletnikom takih sprejemov ' vendarle ni treba bati. Zločin gluhonemca. Dunaj, 0. junija. Šestinštiridesetletni gluhonemi tkalec F. Matuschka je hotel svojo ljubico usmrtiti s sekiio. Ker je eden izmed lijt-govih tovarišev skušal to prepre-Čiti. je navalil nanj sekiro in ga nevarno ranil.« Poklicana policija ga jc aretirala. Na stražnici je aretovauec i zbcsncl in se vrgel na tla. da so ga | jedva z velikim naporom prenesli v j zapor. Skoro na to se je Matuschka obesil v zaporu. Pro?tak proti četovodji. Dunaj. G. junija. Infantcrist Kudelka je hotel ! ustreliti svojega četovodjo. V to svrho je pripravil dve puški. V vsako je i dal o pa t ron o v. Na to jc parkrat u- ; strelil na četovodja, vendar pa ga k sreči ni zadel. Moža so s težkim tin- j dom razorotžili njegovi tovariši. Pokojni pisatelj — sodni izvedenec. Posebna vrsta sodnikov je v Nemčiji. : V Bcrolinu se jc imela v prvič pred-! stavljati neka !gra pisatelja A. L' Ar-j ronge, ki je že pred 2 leti umrl. Igra ! pa se je pred berolin^ko predstavo ! itrrala v nekem provinciainem mestu, j Beroliusko gledališče je pa reklo, češ | da s predstavo v provinci trpi reno-me igre. Stranke so se pravdale sem1 in tje, konečno so se odločile za to, da razsodi nepristranski izvedenec. Imenovanje izvedenca se je prepustilo -oilniji. in ta je imenovala — pisatelja Ad. L' Arronga. Vprašanje nastane. kako mu bo sodišče tozadevni odlok, oziroma poziv dostavilo na — drugi svet. K&BTAHJE PAŠNIKOV. ROTTERDAM odplnje 28. junija v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 28. junija v Bremen. ADRIATIC odpluje 29. junija v Southampton. OCEANIA odpluje 29. junija v Trst. BLUE CHER odpluje 29. junija v Hamburg. j ! PR1NZ FRIEDRICH WILHELM^ odpluje 30. junija v Bremen. J LA SAVOIE J odpluje 30. junija v Havre. \ 11---—? S ■ i * "J:,—i— NAZNANILO. Izgubil sem konja sive barve; ima črno grivo ter črn rep. star okoli pet let; nahaja se na železnem okraju (Messaba Range). Kdor ga prime, dobi nagrade ,f 10.00 in stroške ter 'naj obvesti: . Pa nI Levstik-a, i P. O. Box 493, Chisholm, Minn. (22-6 v d) S i . ■ .T - •'• - J NAČI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda'' in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Culig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Bud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Za Chicago, 111. Frank Jurjovec. j jlSl 202ud St., in Frank Cherne, 71G2 | ; Vincennes E'd. - Itfii&l' La Salle, III: Mat. Komp^ South Chicago, 11L: Josip Kom-pare. Waukegan, HI.: Frank Petkoviek. Gary, Ind.: Jo van Mili 4. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, ia okolica: ■ Marko Badovinac. Chisholm, Minn.: K. Z gone. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okolica: John B. Kotzian. Ely, Minn, in okolica: J. Skerjanc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Nick Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Nashwauk, Minn: Geo M a urin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas C'1 y, Mo.: Ivan KovaSič in Ivan Ra a. St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Če&arek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, O., in okolica: Andrej Uoeeva r. Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. iu okolico: M. Klarieh. 1013 Ohio St. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Schultz. | Frontenac. Kansas, iu okolica: Fr. Erznožnik. Za Burdine, Pa. in okolico: Frank Petrovič. Concmaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa., in okolico: A-lojzij Jakoš. { Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. > Za Pittsburg, Pa., in okolico: Ja-ikob Zabukovcc, Ignac Podvasuik iu Matija Skcnder. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavkovich. i West Jontan, Utah: Anton Palčif. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-I renta. Bcnwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Ru*. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Ivan Košak, 927 Illinois Ave. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in ; Val. Stalieh. Vsi nafii zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom naj topleje priporo- ; čaino. i i Važno! V zadnjem času sc rojaki iz raznih ! krajev obračajo na nas bodisi potom hrzojava ali pismeno, ako je kak so-, rodnik ali znanec na Ellis Island za-Idržan. Vsakogar prosimo, da naj nam j naznani natančno: priimek, ime in parnik, s kterim je oni dospel, drugače je nemogoče kaj pozvedeti. Za rojake ali njih sorodnike in znance, za ktere so vožnji listki pri nas kupljeni, nam ,je to lahko storiti, ker vemo vse dru-I so, ali za druge pa nemoremo vedeti , I kedaj so prišli in s kterim parnikom Za take rojake naj se vsakdo obrne na: Slavonic Immigrant Society, 436 jW. 23rd St. Ta družba bode gotove ua Ellis Island vse mogoče storila, ali tu$ njej je naznaniti parnik, s kterim so zadržani dospeli. PRIPOROOlLO. Vaasa rojakom Sloreocezn po Amt-riki priporočamo ilitmko tndke |DBRGAN0S. VTDETIOJt k 00. i ki m nahaja na 1022 Arapaho« SL 1 PtfOf, Onto. I&Muovana sloveoaka mtvedka prodaja mno aaneoljivo, p^ liteno blaflo. Bvotovati ja vrnem Slo mrno, da kupujejo pa, degptinit n a« pri tujeih. aakai aqjoih, ko imamot dovodi afegwiplpl ■goveov, U nam talca ruOi pmttffr ol Naša dolina* da jih podpi Kdor potrebuj« Ane, dtU m b ploh kako zlatnino, naj ao obrne s* loyenako tvrdko Dorfanea, Yidot^* ^ Co. v Deovwjo, Colo. Opowirja— »di na og}a%-M g* ima dotiku tn4 ca ▼ nafcm Bata. Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pište na nas. Poučujemo že d v« leti potom dopisovanja angleščino ii I lepopisje. Pojasnila popolnoma za stonj. Pišite še danes! j Slovenska korespondenčna šola, 0119 St. Clair Ave. (Special Box 101 Cleveland. Ohio. : IŠčern svojega brata JOSIPA ŽKL-KO. Doma je iz Narina. Pred jed-nim letom je bil v Colesburgu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Andrew Zelko, Box 53, Camp 95, Ashtola Pa. (23-24—C, !! PREDITE, ROJAKI, PRIDITE !! Kam T Na veliko PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Barbare po-, staja štev. 17 v Broughtonu, Penn.,' dne 4. julija v svojej lastnej dvorani. Začetek točno ob 2. uri popoludne. Vstopnina za ples 50 centov za nečlane, člani in dame so pa vstopnine proste. Igrala bode tukajšnja broughton-ška godba na pleh. Na razpolago bode veliko lesenih loncev ječmenove župe, kakor tudi druge mehke pijače. Seveda, kdor se bode hotel pošteno navleči, moral i bode malo nižje v žep poseči. Tudi | za lačni želodec bode lepa prilika po-' št eno ga zabavati z raznimi priku-hami. Kdor pa bode imel prevroče j grlo. ga bode tudi lahko shladil s sla-; doledom (ice ereamom). Tukaj bode vsega na razpolago, le svoje ženice iii denarne mošnice dovedite seboj. Toraj vsi rojaki in rojakinje iz Broughtona iu okolice ste še enkrat prav vljudno vabljeni, da nas gotovo blagovolite posetili na omenjeui dan. Za postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode odbor. Društvo sv. Barbare št. 17. I_(23-25—U>lavec. eženjen ali samski, za moro si H u-tanoviti svoje «rospodai*tvo. Vsled tsira niš: te B jHw^H v.-i po pojasnila. Ne odjasajte! gP^^^j^rf Naslovite: jBB@HHm THE JAMES W. GOOD COMPANY. ^iBHrJWffi^P Pop. S7 Ashland, Wis. Mfl 3ompa0Di8 Generale Tiapiiamiiio^ [Francoska parobrodna družba*] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Incmosta ih LjnFija* Požtrs pamik so. ^S^oTe"" ^'!vavii?ka.................1t,2!-> ton, W Vonjskih i ^ oavoic ..................» 25 0J4t U Ton m te" •« ...................s,».im> « i- • U Itretagnc"................................. 4i n,E" odpluje dn - 2.1. julija ob uri i^poludn«. 1'urnik na dva vijaka 4• CHICAGOT? odidujc 23. julija ob 3. uri pozidan faralki i zvezdo zazasmovaal ioisjo po dr« viiaki. i Naznanilo! ■t i 1 Rojakom in rojakinjam priporočam » svojo veliko zalogo ur, verižic, pistanov in . t .sploh vsakovrstnih draguljev. Jaz potujem ' •i setlaj p<» l*ennsylvaniji in bom obiskal vse f, J vw-je slovenske naselbine. V^okdo bode ! * f zbral kar bo hotel :n za zelo nizko ceno. ,» S<- pripoioeam j FRANK BAMBIČ. ? IP«J-_ft.. 'uriyi »-l^.-yy^UJ'ii iIK^glJuJJLIlJlJUJiirHiJJillMa^BBI J Spominjajte se stars domovine in družbe I t___© SV. CIP.ILA IN METODA ro----- y Zahtevajte in kupujte Ciril-Mctcdove smedke in v^igalicc s Ako storite tako, spolnujete Vašo narudno dolžnost J Po slovenskih, naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-g nega bla^a, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga S nabavi o v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi p podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi g lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. S Ciril-Metodov^ smedke razpcSi!jair-o tudi posameznikom 5iiom a An-crike in sicer ."NKVIV1K! Josip Rus% ^^^^^^^^ THOMAS, W. VA» BSgSM Ž^fe^ ^ al B z rnešanim blagoi% ■ Sai°°n Grocery«. i ^ . Pri meni vsakdo dobi kar želi ia ■ topo najnižji ceni. Pridite in ^^^L ^^ Notary PubHc. ^Tn dajočadela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Joa, Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". # H Vstanovljeos doe 16. avgusta IMS. ^ ■# inkorpoHfana 32. aprila 1909 v državi Panna. • sedežem v Conemaugh, Pa. V T r" E- GLAVNI URADNIKI: ^ Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, H. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glarni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY V1DRICH, P. O. Box 523, Conmnmngh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L Box 238, Conemangh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 0. Conemanfh, Pa. \ NADZORNIKI: * * JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 508, Conemangh, Pa. FBANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemangh. Pa. ^ ' POROTNIKI: r f ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dirnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemangh, Pa. t" i MKP*"*1" VRHOVNI ZDRAVNIK t B. JL E. BRALLIER, Greeve Bt.f Conemangh, Pa. i ■ . - Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nI ju Ano prožen i pošiljati ftanar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa aa (lavnega tajnika. V tln&ajn da opazijo druitvjni tajniki pri meee&nih porožilih, ali 'aploh kjeraibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se l ta nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Draitreae tfsrile |e "SLAB VABODA." DEBELUŠKA. - O1 ---------- Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT. — Pre vel DR. IVO ŠORLI. -o- (Dalje.) Ce so pa ze jedli njene s t van, so morali vendar tudi govoriti ž njo. Izpoeetka je bilo treba s tako o^ebo vsako besedo dobro premisliti, a kma-h* so se prepričali, da se jiin ni treba beti in da je dekle na svojem mestu. Gospe de Breville in Carre-Lamadon. ki sta bili zelo spretni v družbi, sta naSli kmalu pravi ton. Posebno gro-finja je bita polna ljubezn ji ve priljudnosti visokih dani. ki ne morejo z nobenim človekom izgubiti nir-esar od svoje glorije; in tudi zdaj se ji je popolnoma posrečilo, biti prijazna in vendar visoka. Samo gospa Loisean ni c.ogla skriti svoje žandarmske duše in je ostaia velno trda; sploh pa je rajše jedla, nego bi bila govorila in tvegala, da se umaže s tako žensko. Naj« a ravne j ^e je bilo. da so se pomenkovali o vojski. Pripovedovali so »i grozne stvari o Pnt-ih in razna ju-na.3tva o Francozih; gla-no so slavili hrabrost isti lju Jje, ki so sami rajši bežali. Potem, so prišli na lastne zadeve in '4 Debeluha" je povedala z resničnim občutkom in ono gotico vzhičenostjo. ki se polasti včasih takih deklet, če govore o stvareh, ki so jih v resni«-i xyralwte, kako in zakaj zapušča R mien. "Izpočetka sem mislila, da mi bo mogoče vseeno ostali. Hiso sem imela dobro založeno z vsem potrebnim in človek bi redil še ve iti o rajši nekaj vojakov, nego da bi se moral klatiti bogve kod. Ko sem jih pa enkrat videla te divjake, rti i pi-bila mogoče prestati več tu; 1trr rnrjc zavrla po vsefc »n jokal« -ww aaloMi in sramot« ves dan. O, če bi bila ^jar. mo>ki! t+S ^»oj^fca okna sem jih gledala, .te debele živali s tistimi sulicami na vrhu čelade, in moja hišna me je morala držati, da jim nisem vrgla kake sto-Bs na glavo. Potem so mi vdrli v Is; a prvega, ki je prišel po stoipni-I sem ugrabila za vrat. Bogme, ^ni jih ne bilo nič teže zadaviti ne-Bgn drugega! In tisti bi bil pni, H|e niso potegnili za lase proč. h sem se morala skriti nato. Pc B^em izvedela za to priložnost in ^Fubežala." ^prsi vprek so ji častitali. Vsekakoi H mnogo pridobila pri svojih sopot-Hbih, ki se niso bili tako izkazali Hoenudet jo je poslušal posebno po-Korno ter jd je potem zadovoljno in odobrujoče prikimal, kakor kak po-božnrk, ko sliši spošiljivo govoriti c svetih stvareh. Zakaj dolgobradi demokrat je imajo monopol na rodoljube, kakor pobožni ljudje na vero. Nato je rekel še on nekaj modrih be^e.l v visokem tomi pouličnih proklamacij •n je končal z zaničljivo opazko c Napoleonu III. Toda ta je zadel v živo., ker "De-beluska'* je bila bonapartistinja. Zardela je kakor erešnja in vsa razJbur-j«*ia ia ogorčena je ugovarjala: "Se-veda, vi da bi bili na njegovem mest n vi drugi, pa bi bilo vse drugače, o vse drmsače. kaipa^! A ste ga v izdali, reveža, samo vi! Če bi prišl vi na krmilo, bi bik> najbolje zapustit FVawijo in ki po svetu. O, krasn* tri bilo pod vami, nemarneži!" Cornndet »e je za prvo samo za ničljivo in hladno nasmehnil, toda čo tiSo s« je v eetto, da pride takorj 6 j* -popa ia med njima. Zato s ,1- - ■ ~ •• S'"1 '-H UJJUl -UUJC- v . vito dekle, češ, da je treba spoštovati!' > vsako prepričanje, .-ano da je pošte-!. - no: tako je preprečil nadaljnje pre-! i pire o tem. Ali grofinji in tovamarki 'jj . se je bila pogumna zagovornica svojih !j . in obenem tudi njunih načel že s temi', t besedami izredno prikupila. Ne samo ^ - njun stan jima je budil to slepo, vsem I1 - ljudem iz teb krogov takorekoč prrro- ' j 1 jeno slepo sovraštvo do republike,' r ampak že kot ženskama jima je bila j ? zoperna. ker so vse ženske instinktiv- ! i no za sijajne, razsipne, despoti&ne s ( i dvore in nasprotnice preprostih, j - skromnih ljudskih vlad. i Koš je bil prazen. Deset ljudi ga! i je seveda lahko posušilo in škoda je i . bilo samo, da ni bil večji. A jeziki so i - stekli vseeno še nekaj časa. čeprav! > ne več tako naglo, kakor hitro so bili ' - zopet na suhem. I i Mračilo se je vedno bolj in kmalu , i je bilo popolnoma temno. Tudi mraz i je prihajal veti no bolj občutljiv, in , celo "Debeluska" se je kljub svoji' , obilnosti vsa tresla. Grofinja ji je; ^ _ ljubeznivo ponudila svojo pečico, ki i p jo je kurila neprestano vso pot. kar i je ona 7. veseljem sprejela, ker je ime- ( _ la že vse trle noge. Gospe Carre-' 3 Lama don in Loiscau sta dali svoji re-1 1 dovnieama. t Kočijaž je prizaal svetilko. Zdaj > j je videlo, kako se dviguje t:c7. pot- j' j ne konje cel oblak dima in na obeih^ _ stran ah ceste se ie zdelo v nemirnem V ... _ atrepetaraUjn jJamenK^a. da se podi-: i rajo kupi snega hitro drug za dru-j ».srn,_________ . . _ M | _____ ]] > V kočiji se ni razločevalo ničesar , -, ver. Kar naenkrat sta se "Debelu- ^ 1 Ška"' in Cornudet is- znali to rožljanje: ob tla je bila uda- ; n rila vojaška sablja. Takoj na to sej je zaslišalo še. kako je za-kričal nekdo o nekaj v tujem jeziku. Voz je stal, a niliče ni izstopil, ka- ! * kor bi se bal vsakdo, da ga na mestu j " zakoljejo. če se prikaže na tlak. \ Naenkrat pa se je prikazal voanJk i z 1 učijo v roki ter je posvetil v onmi- [ 0 bus. da se je videlo natanko do konca j dvoje vrst prestrašenih glav z odprti- ■ - mi u-ti in samega presenečenja in ; 1- -?tra«hu razširjenimi očmi. • Njemu ob strani je stal v polni '" svetlobi nemški častnik, mlad. izredno b tenak in pjavolas človek, stisnjen v :svojo uniformo kakor ženska v svoj korzet in s svojo plošjiato in povošče-no kapo na glavi, podoben slugam v ^ angleških hotelih. Njegovi pretirani 101 brki iz dolgih ravnih dlak, kakor prilepljeni na obeh krajih ustnic pred 1- stisnjena lica so se ožili tja nekam n- na obe strani in srtmili slednjii v en lo sam mlečen las, ki mu ni bilo vMe*i w nobenega konca. sttj-^*^ ■■.^riitiml , Povabil je potnike v slabi alzaaki francoščini in z osornim glasom, naj izstopijo. Uemiljenki. vajeni pokorščine vsakemu povelju, sta irbogali najprej. Njima sta sledila grof in grofinja in takoj za njimi tovarnar in njegova žena; potem Loiseau, potiskajoč pred seboj svojo večjo polovico. •"Dober večer, gospod!" je pozdravil vinotržec bolj iz politike nego iz vljudnosti, a Pras. ošaben kakor vsi, ki imajo moč v svojih rokah, ga je samo pogledal, ne da bi se mu bilo videlo vredno odgovoriti. "Debeluška" in Cornudet sta izstopila zadnja, dasi sta bila najbližja, ter sta pokazala sovražniku takoj svoje očitno preiziranje. Dekle se je skuhalo premogovati in ostati mirno; demokrat pa je grabil mogočno in z nekoliko trepetajočo roko po svoji dolgi rdečkasti bradi. Res. hotela sta nastopati dostojno, zavedajoč se, da reprezentira pri ta^ih prilikah vsakdo nekoliko tudi svoj narod. In zato se je hotela pokazati "Debeluška" ogorčena vsled ponižnosti drugih, bolj ponosno nego vse te takozvane poštene dame. Cornudet pa je občutil dolžnost. da da vsem item gospodom dober zgled ter nadaljuje tudi tu z vso svojo osebo vzvišeno nalogo, ki jo je bil pričel z razkopavanjem cest. Stopili so v prostorno hotel; ko kuhinjo in tu jih je proučeval Nemec dolgo časa s pomočjo generalove listine. v kateri so bila po vrrsti vsa imena, osebni popisi in stan vsakega potnika, premerjajoč osebe a označe-njem dokumentu v njegovi roki. Nato je rekel kratko: "Jes praf!" ter je odšel. Zdaj šele so se oddahnili. In zdaj šele so začutili, da so silno laični. Naročili so si večerjo; a ker je bilo treba čakati še pol ure. so porabili, ta čas v to, da so si ogledali svoje soflie, vrsteče se druga za drugo po dolgem hodniku. na katerega kon'eu so bila razsvetljena steklena vrata z značilno številko. Ko je bila večerja slednjiS pripravljena in so sedli ravno za mizo, je stopil k njim lastnik hotela sam, star konjski mešetar, nadušljiv debeluh, ki je neprestano pihal, hropel in brskal. Njegov oče mu je bil zapustil priimek Follenvie. "Katera je gospodična Elizabetha Romw-set?" je vprašal s svojim liripa-vim jrlasom. *lDebeluSka" se je stresla. "Jaz sem." je rekla potem in se je obrnila k njemu. "Pruski oficir želi govoriti takoj z Vami. gospodična.'' "Z mano?" "Da, če ste Vi gospodična Elizabeta Rousset." Za hip je bila vsa zbegana in ni vedela kaj bi storila, a potem je rekla odločno: '' Mogoče da sem. vsekakor po ostanem tu." Zdaj je oživela vsa miza; vse se je vpraševalo, kaj ji ho"e Prus. Naenkrat se je sklonil grof k njej in ji je rekel: "Ubogajte rajše. gospodična, ker drugače bi nam lahko nastale velike sitno-:i vsem skupaj; razumete: ne samo Vam. ampak vsej družbi. Vse zastonj, ustavljati se ljudem, ki so močnejši od Vas. Sicar pa ta korak ne more inioti za Vas itak nikakih slabih posledic, najbrže je treba izpolniti samo še kako formalnost." Vse je bilo njegovega mnenja, vse jo je pro>ilo in sililo ter ji priirovarja-lo, dokler se ni slednjič vdala; zakaj vsi so se bali stvari, ki bi jih lahko provzročila njena trma. "'Samo zaradi vas grem, verjemite mi!" je rekla končno. Grofinja po je prijela za roko: ■"In mi vsi skupaj se Vam zahvaljujemo." Nato je "Debelušna" odšla in družba je počakala še toliko časa z večerjo. Vsakdo pa je obžaloval, da ni bil poklican rajši 011 namesto silovite in nepremišljene ženske, in vsakdo je pripravljal na tihem besede, ki jih bo 'govoril, če pride na vrsto. Čez deset minut se je "Debeluska" I vrnila, a vsa zasopljena, rdeča, hro-ipeča. obupana. "O, ti kanalja, ti ka-nalja!" je stokala neprestano. (Dalje prihodnjič.) Samo veljajo trije zveaki < rosti in dolgi la&je resnično popolnoma r rastejo in m bode več izpadali, ter ne osiveli. Ravno take moikim t 6. tednih krasni brki popolnoma zrastejo. Reamatiae a v rokah nocah In I kriiičah v S dneh popotnom osdranim. ko rja očesa bradavice, potne bose In ocebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Plttfee po cenik hateieaa poMjeas zastoja. .IAICOB VAHČIČ, P.O. Bob« CLEVELAND. Oi . 1 i Resnica je! i tf i i $ J Kdorkoli Slovencev je pošiljal ; i i | ^ denarje v staro domovino 1 • ^ j se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. t • »i • » . ** • •> J Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko y » • t Frank Sakser Co. j 82 Cortlandt St., New York, N. Y., I « ali na njeno podružnico % \ 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., \ i i e da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, i f . i • kar mu je šlo. i a r RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom in Antwerpom. ledna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. lapland a kroonland 18,694 ten y^^LJt^^t^A' 12,185 ton finland aderland 12,185 ton 12,018 ton i Kratka in ndobna pot za potnike v Avstrijo, na Odrsko, Plovfngko, HrvsK-ko, , Galicijo, kajti med Antwerpoin in imenovanimi deželami je dvojna direktna ie-zniška zveza. Tosebno se "e skrbi za n.lolmost potnikov mcJkrovja. Trcjti razred obstoji is alih kabiu za 4, •> in S potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LJINE. No. 9 Broadway' 1306 "P* Street. N. W.," r20S McDermot A--., new york Washington, d. c. Winnipeg, man 84 State Street. 219 St. Charle* Street. 319 G.ary Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL 709 2nd Ave., 90-96 Daarbom Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Locust Street. 31 Hospital Street, PHILADELPHIA PA. 1ST. LOUIS. MO-S ^MONTREAL. QUE. f ZA V8EBINO TUJIH OGLASOV VT ODOOVORNO NT? UFBAVNT-ŠTVO NE UBEDNlSTVO. S Rojakom v Illinois na znanje. Naš stalni in rojakom ▼ Ameriki deloma dobro poznani potnik in xa-1 stopnik naših listov, | II PM 'i ■ wT ■ ■ m' w l^^H fl I b " * MB. JANKO PLEŠKO se mndi v državi Illinois, kjer bode rojake obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen na- i birati naročnino za lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vsebino tnjia oglasov ni odgo- • orao ni npravniitvo ni nradniitvo. A v k t k* o aa Amerikanska črta [preje bratje Cosulich J Najpripravnejša in najcenijša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. »1 Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". £ Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Rekot Cene voznih listov iz New Yorka za UL razred m Vri spodaj navedeni novi parobro- TBSTA........................................... 130 ou di nn dva vijaka imaj o br«»- LJUBLJANE...................................... 3p>go žični brsojav: ___ REK S.............................................. 35 r0 ALIOS, LAUBA. ' ZAGREBA......................................... 30 20 XABTHHA WASHINGTON ^ A KARLOVO A..................................... j 6 25 ARGENTINA. OCEANIA. IL mMD d°- TRSTA ali REKE......................150IHJ, 5« 0J> 1 «).'• (PHELPS BROS. & CO., Gen. AStath 2 Washington St, Kcw York Jr. »