AMBICIOZEN START V PRVO LETO NOVE PETLETKE
Skupščina o resoluciji oktobra
Kot Je že običaj, se v zapletenih družbenogospodar-akih razmerah, ki so letos še posebej očltne, nl mogoče Izognltl težavnejšemu in zato tudi počasnej-šemu odvijanju opravil pri pripravi planskih doku-mentov. Kar zadeva nastajanje resolucije o gospo-darskem in družbenem razvoju občine, ta čas še ne obstajajo niti družbenl dogovor nltl srednjeročni In dolgoročnl plan razvoja občine, ki naj b! predstavljali temelj za obllkovanje omenjenega dokumenta.
Navzlic temu pa bo y okto-bru občinski skupščini ponu-jen v razpravo in odločanje osnutek resolucije. Utemelje-nost za ta korak je mogoče graditi na oceni, da je realnost planiranja dosegljiva ob upo-števanju pričakovanih uskla-jenih vrednosti omenjenih širših planskih dokumentov.
Vsekakor je takoj opazna značilnost osnutka resolucije o razvoju občine v letu 1986 v tem, da si zastavlja v primer-javi s povprečjem sedanjega srednjeročnega obdobja in pa tudi z baznim letom 1985 bi-stveno zahtevnejše cilje. Tako na primer je načrtovana rast družbenega proizvoda 2,5 od-stotka (za leto 1985 je 2%), fi-zični obseg industrijske proiz-vodnje pa 1,5 odstotka (za leto 1985 je 0,7 odstotka). Sicer ka-že povedati, da osnutek reso-lucije v vsebinskem pogledu ne prinaša kakšnih posebnih
novosti. Za osnovni smerokaz mu je program gospodarske stabilizacije, pri čemer je iz-voz njegova ključna zahteva. Po predvidevanjih naj bi bil izvoz v letu 1986 za 10 odstot-kov večji od letošnjega, od te-ga izvoz na konvertibilni trg za 12 odstotkov. Uvoz naj ne bi presegel 7-odstotnega po-večarya.
Bolj kot prej je to pot po-udarjena zahteva po dvigu ka-kovosti industrijskih izdelkov in storitev. Pri tem kaže pove-dati, da tega ne bo moč dose-gati z naložbami v tehnološko posodobitev, ker pač za kaj takega ne bo sredstev, marveč je edino možno oporo iskati v izkoriščanju notranjih rezerv, v uporabi več (domačega!) znanja, y delovni in tehnolo-ški disciplini, v ustreznih or-ganizacijskih ukrepih, v večji avtoriteti služb za kontrolo kakovosti in v ustrezni stimu-
laciji kakovostnega dela. Ta-ko zastavljen element gospo-darjenja je nedvomno razu-mljiv, če naj bi bili uspešni v izvoznih načrtih. V preteklo-sti je bilo namreč vse preveč primerov, ko je tuji naročnik zavrnil naše blago zaradi ne-zadovoljive kakovosti.
Med resolucijskimi cilji je na vidnem mestu tudi zahteva po povečevanju deleža aku-mulacije v dohodku. Akumu-lacija naj bi rasla hitreje od vseh drugih sestavin v dohod-ku. Ni mogoče spregledati tu-di predvidevanj v zvezi z giba-njem osebnih dohodkov. Le-ti naj bi potem, ko se je letos ustavilo iyihovo realno pada-nje vrednosti, drugo leto že začeli realno rasti.
V omenjenem dokumentu so pri opredeljevanju predno-stnih gospodarskih dejavno-sti označili trgovino kot temeljni nosilec razvoja. Tr-govina namreč prinaša že več kot polovico vsega dohodka gospodarstvu občine. Bistve-no večja pozornost pa je na-menjena tudi turizmu in go-stinstvu, katerih delež dohod-ka naj bi se z 8 pomaknil na 9 odstotkov v dohodku občin-skega gospodarstva.
Janez Kukovica