Leto XVII., št. 12
Poltnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. junija 1930.
V organizaciji Je moC, kolikor moli — toliko pravic«.
Uredništvo in npraya: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične
organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne y mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion Stev. 3478.
J. Arh:
Vzroki naših premogovnih kriz!
Skoro periodično ponavljanje krize v premogovni industriji naše države, nam narekuje dolžnost opozo-ritve našim merodajnim krogom, da se bodo morali začeti po bližje zanimati za to vprašanje. Zakaj ne gre tu samo za prehod teh kriz s tem, da se v časopisju piše in čita kot kakšna senzacija, kako stradajo rudarji, ali v koliko in koliko odstotkov morajo lastniki rudnikov popustiti na prodajnih cenah premoga in končno kdo bo dobil več naročil od uprave državnih železnic, temveč gre tukaj predvsem za socialno gospodarski položaj nad 80 tisoč državljanov, ki so direktno s tem prizadeti. Poleg teh pa še pride ostalo kmetijstvo, obrt in industrija v poštev, ki je zopet prizadeta s tem, da ako konzument-de-lavec nima kupne moči, ne more konzumirati ono, kar ti činitelji na trg pošiljajo. S tem v zvezi za slučaj takih kriz ne trpi zgolj prizadeto delavstvo, temveč naše celokupno gospodarstvo.	■	•	'' ‘ ’	'
Ako je sedaj to dejstvo ugotovljeno in dejstvo, da znaša vrednost naše premogovne produkcije v letu 1929 že nad 1 milijardo dinarjev, kar znači precejšen del našega narodnega gospodarstva, potem se moramo nujno vprašati, da li bi se dale take krize sploh odpraviti ali pa vsaj omejiti?
Prvo, kar moramo na tem mestu ugotoviti, je: 1. Ali je v naši državi nadprodukcija premoga v primeri z domačo potrebo ali ne? 2. Ali je naša država uvozna ali izvozna na premogovnem trgu?
Predno pa preidem na suho številčno ugotovitev, moram povdariti, da je popolna odprava takih kriz nemogoča, dokler bo obstojal ta način proizvodnje, ko se ne dela za trg zaradi potrebe, temveč samo zaradi dobička, neozirajoč se pri tem na kupno moč konzumentov najširših plasti naroda.
Naša premogovna industrija v države tvori letno 33% od celokupne produkcije Evrope in je najvažnejša in najmočnejša na jugovzhodnem delu iste. Količina premoga se ceni na 4 milijarde ton, kar znači, da ima naša premogovna industrija še silno razvojno možnost.
Razvoj produkcije v tonah in nje vrednost v letu 1919 napram letu 1929.
Leta 1919 je znašala naša celokupna produkcija premoga samo 2 milijoni 239.511 ton, v vrednosti 68 milijonov 993.167 dinarjev, a je z zaključkom leta 1929 dosegla 5,912.000 ton, v vrednosti nad 1 milijardo dinarjev. To znači, da se je v razdobju zadnjih deset let produkcija premoga skoro 3 kratnp, a vrednost za 15 kratno dvignila. S tem je dokazan jako lep napredek naše premogovne industrije, v kateri je bilo leta 1919 zaposlenih 22.089 delavcev, s povprečno storitvijo 100 ton na delavca, v tem ko je bilo zaposlenih v letu 1929 že 33.000 delavcev, s povprečno storitvijo 196 ton na delavca na leto.
S tem smo sedaj ugotovili razvoj naše premogovne industrije. A sedaj pa še ugotovimo uporabo te produkcije.
Po uradni statistiki*, ki nam je na razpolago, ugotavljamo, da je bila Produkcija in domača poraba premoga v zadnjih 2 letih sledeča: produkcija v letu 1928 5,151.000 in poraba
(* Rud. j tap. Vestnik op. ,pds.)
i čimveč čezurnega dela
UiyLm
BORZA DELA
temveč je brezposelnih. Zavedajte se te resnice, sodružice in sodragi.
Strokovna organizacija je moč. Splošna delavska zveza je zopet priborila zviSanje mezd v Sladkogorskih tovarnah za lepenko in papir. — Zato, kdor še ni organiziran, v organizacijo. Delodajalske sluge, ki vam blatijo strokovne organizacije, prezirajte!
pa 5,543.000 ton; v letu 1929 je znašala produkcija 5,912.000 in poraba pa 6,442.000 ton. Iz tega je jasno razvidno, da naša produkcija še ne krije potreb domačega trga, in bi s te strani krize v naši premogovni industriji docela lahko izostale, če bi bil naš notranji trg urejen. Ali žal, kakor marsikje drugod, tako se tudi tukaj vodi naša gospodarska politika baš v nasprotni smeri.
Zgoraj smo videli v letu 1928 v produkciji napram uporabi minus za
392.000 ton, a v letu 1929 pa je znašal ta minus že 530.000 ton. Ta manko pa je bil krit z uvozom inozemskega premoga, katerega se je uvozilo v letu 1928 531.000 ton in v letu 1929 pa
664.000 ton. Ti dve številki nam po-kazujeta, da smo v zadnjih dveh letih uvozili 1,195.000 ton inozemskega premoga, to je za 273.000 ton več, kakor je pa dejanska uporaba bila.
Pri čemur pa še ni v poštev vzet uvoz briketa in ostalih goriv, katerih uvoz je znašal lansko leto okrog 400 milijonov dinarjev. To se pravi, da že v precejšnji meri izpodriva inozemski premog našega domačega na lastnem domačem trgu in naš premog je s tem primoran, si otirati pot v svet.
• Kako neenak je ta boj in kdo posledice nosi, naj bo v naslednjem povedano.
Ni sicer moj namen, da zavzamem stališče za eno ali drugo stran, ali dolžnost mi nalaga, da v imenu predvsem prizadetega delavstva, povem oni strani, da je takšna gospodarska politika nezdrava, in da težo iste nosi predvsem naš narod in naše narodno gospodarstvo. Zakaj naši rudarski podjetniki, pa bodisi privatni ali državni, pač skušajo pri tem vso breme prevaliti na manj odpornega, to je naše delavstvo in konznment.
V čem pa ta možnost konkurence obstoja?
Prvič v tem, da je naš premog povprečno kvalitativno slabši od inozemskega in drugič pa vsled carinske in tarifne politike naše države. Tako je naša premogovna industrija popolnoma zaščitena napram inozemskemu, visoko kalorijskemu kamenemu premogu (Steinkohle) z odlokom C. Br. 26.900/26, glasom katerega je carine prost uvoz tega premoga preko vseh naših pristanišč in še po prvi postaji v tuzemstvu je podvržen izjemni železniški vozarini. Če sedaj vzamemo, da znaša 1 tona angleškega premoga morski prevoz do naših Jadranskih luk le Din 160, kar. bi znašalo za naše železniške tarife prevoz za 1 tono 1200 km, potem je jasno, da je naš premog z angleškim konkurenčno nezmožen. Is-totako je s Poljsko-Šlezijskim premogom. Nizka vozarina po železnicah in vodi, visoka kalorijska moč, mu omogoča nevzdržno pot k nam, A še slabše je z madžarskim, oziroma Pečujskim premogom, kateri jed-nači, če ne prednjači kvaliteti trboveljskega premoga. Po geografski legi leže ti Pečujski rudniki v neposredni bližini naše, na železnicah zelo bogate pokrajine Vojvodine in Slavonije. Če vzamemo sedaj oddaljenost Trbovlje—Vojvodina, ki je 450 km, a Pečuj—Osijek pa samo 75 km ali Pečuj—Subotica 200 km, potem vidimo, da kljub naši zaščitni carini, ki znaša okoli 70 Din'na 1 tono, je pečujski premog še cenejši v območju 55 km v notranjosti naše države, in ga šele nadaljna prevoznina podraži.
Pa ne samo napačna carinska in tarifna politika je vzrok silni nekonkurenčni zmožnosti našega premoga, temveč tudi geološke razmere in tehnična zaostalost naših rudnikov, je velik vzrok nekonkurenčnosti našega premoga. Tako vidimo, da je povprečna storitev na rudarja in šiht v Poruhrju znašala v letu 1928 1215 kg, v Poljski-Šleziji 1334 kg, v Angliji 1040 kg, v Čehoslovaški pa na ru-javem premogu celo 2000 kg, a pri nas pa komaj 628 kg, in to kljub temu, da so naši rudarji svetovnoznani kot pridni delavci.
Te štiri činjenice: carinska in tarifna politika, neprikladne geološke prilike in tehnična zaostalost naših rudnikov, so rakrana v naši premogovni industriji in vsled katerih vlada popolen kaos na domačem trgu, na katerem pa se čimdalje bolj uveljavlja inozemski premog. Domači rudniki, posebno mali, se ustavljajo; rudniki s slabšo vrsto premoga (Lignit) delajo nestalno, a rudniki z boljšim premogom obratujejo po borzi-jansko. To se pravi: če imajo na vidiku, da bodo imeli odjem za gotov čas, potem se zaženejo s svojo produkcijo na vso moč, potem pa, ko naročila padejo, se enostavno obrate delno ali popolnoma ustavi za nedoločen čas, a ljudi se pa na cesto vrže. Vsled teh in takih prilik pa zopet skušajo rudarski podjetniki prevaliti vso težo teh kriz na rame prizadetega delavstva, v obliki zniževanja plač, poslabšanja socialne zaščite in. podaljšanja delovnega časa.
Da vzamemo konkretno zadnji spor me lastniki rudnikov in ministrstvom prometa, zaradi znižanja premogovnih cen. Samtf 66% znižanje premogovnih cen je dosegel minister prometa na škodo dobaviteljev, a rudarji vseh prizadetih rudnikov pa so izgubili nad 30 milijonov dinarjev na zaslužku in koliko stotin in kar bo šlo še v tisoče, je vsled tega odpuščenih, ki ne bodo imeli s svojimi
Mednarodni zadružni dan
6. Julija je mednarodni zadruini dan. Sodružice sodrugi, praznujte skupno z zadružnimi organizacijami praznik interna-cijonalnega zadrulnega dneva dne 6. julija 1930.
družinami ne dela ne jela. V koliko je pri tem utrpela država sama na svojih dohodkih in ostali interesenti, mislimo, da ni treba posebej povdar-jati. Ce je sedaj taka gospodarska politika zdrava, narodu in državnemu gospodarstvu koristna, je pa veliko vprašanje? Na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev, se mora z globoko gotovostjo trditi, da ni zdrava, temveč škodljiva.
Vsled navedenih dejstev, pri čemur je treba predvsem v poštev vzeti življenjsko zaščito naših rudarjev in njihovih družin, urediti jim človeka dostojne plače in socialne pravice, ter jih s tem ustvariti za zadovoljne in delazmožne ljudi, se mora domačemu premogu zasigurati domači trg. Tozadevno se mora preurediti sedanja carinska in tarifna politika. Naše železnice in ostala industrija si mora brezpogojno urediti svoje gonilne naprave tako, da se bo povsod lahko uporabljal domači premog. Zakaj ni čudno to, ako gotovi, na zunaj jako zavedni gospodarski krogi, rabijo za svoje obrate inozemski premog, a naš brezposelni rudar se
ferenca dela.
Dnevhi red konference obsega tri glavne točke, in sicer:
1. delovni čas nameščencev;
2. prepoved prisilnega dela v kolonijah in drugod, ter
3. delovni čas v premogovnikih.
Med mednarodnimi konferencami dela bo ta ena najpomembnejših. Karakteristična je bila prva konferenca leta 1919 in ona leta 1921, ki sta sklenili vsaka po sedem konvencij. Ostale konference so bile manj plodne in so mogle dajati le mednarodne nasvete in priporočila. V teku let se je, kakor marsikaj, tudi mednarodna socialna politika stabilizirala; letošnjo konferenco pa smemo imenovati kot klasičen primer, ki naj ukrepa o težko izvedljivih socialnopolitičnih problemih.
Izreden značaj dobiva konferenca po svojem programu. Prvič v zgodovini organizacije dela bo konferenca letos napravila važne sklepe glede nameščencev in glede dela v kolonijah ter s tem uvrstila nove milijonske množice ljudi neposrednemu blagodejnemu vplivu mednarodne organizacije dela.
Glede na uspehe konference v vprašanju delovnega časa za nameščence so stvari take: Od 29 vlad, ki so doslej podale izjave k vprašanju, se jih je izreklo za konvencijo 18, predvsem Francija, Nemčija in Italija. Štiri vlade so izjavile, da zadeva še ni dozorela. Vse druge vlade so pa proti obvezni- konvenciji ter žele, da naj konferenca samo priporoči ureditev delovnega časa za nameščence. V splošnem je pa ugodno razpoloženje za sprejem konvencije, po kateri naj bi za trgovske obrate in pisarne (javne in privatne, tudi pošto, telegraf in telefon) veljal 48 urni delovni teden. Dnevno delo naj bi znašalo načelno osem ur, vendar bi se smel delovni čas razdeliti drugače na tedenske dni, če drugače razdeljeni delovni čas ne bi prekoračil deset ur na dan, Razentega bo na konferenci sprejet iniciativni predlog, da vlade uvedejo poizvedbo o delovnem času v gostilniški in hotelski obrti, kakor tudi v gledališčih, kinih in podobnih obratih ter sporo-če ugotovitve v dobi štirih let med-■narnHnpmii uradu dela.
z družino vred pošilja v tujino s trebuhom za kruhom, a na starost pa bomo dobili berača nazaj, ki se ga bo vsaka občina branila. Nadalje je nujno potrebna preprečitev monopola gotovih večjih premogovnih družb, z ozirom na premogovne cene in oddajo istega na škodo manjših. Ker tudi tukaj ne trpi škodo nihče drugi, kakor zopet delavec. Tozadevno bi bila nujna potreba ustanova državnega premogovnega sveta po nemškem vzorcu (Reichskohlenrat), kateri bi imel nalogo razporediti oddajo dobave na posamezne rudnike, regulirati premogovne cene in kontrolirati dobičke posameznih premogovnih družb. Taka ustanova je bila v lanskem načrtu novega rudarskega zakona že predvidena in jo je treba sedaj še samo uzakoniti.
To sem smatral potrebno za povedati v času prestajanja najtežje premogovne krize v naši državi, z dobrohotnim namenom, da se tudi od naše delavske javnosti opozori merodajne kroge, da se krizam v naši premogovni industriji da odpomo-či, samo, ako obstoja volja zato. Zakaj je vedno boljše, ako ima naš delavec pošten in siguren zaslužek doma in ta denar doma ostane, kakor pa da za inozemski premog damo letno 115 milijonov dinarjev, a za 400 milijonov dinarjev pa uvažamo briket in druga goriva, kar dela našo trgovsko bilanco za ravno toliko pasivno.
Opomba uredništva: Da zvedo tudi kapitalistični kroga i stališč c delavstva, smo ta članek ponudili a Jutru« in »Slovencu*. — »Slo/venec« ga je priobčil kod uvodnik, »Jutro« pa ga na hotelo priobčiti niti med j{o-spodarskimi vestmi. »Jiutro« je imelo prav. To vfiidimio le sedaij, Iko smo napako namedili. Kajti kaj mar kapitalističnim krogom stališče delavstva.
Glede prisilnega dela v kolonijah bodo konferenci predloženi načrt
konvencije in dva nasveta (priporočili). Konvencija določa načelno ukinitev prisilnega dela ob določenih garancijah. Prisilno delo ostane dovoljeno le za prehodno dobo in za javna dela, toda tudi le v smislu določb konvencije. Prisilno delo v privatnih podjetjih pa se naj tri leta po ratifikaciji konvencije popolnoma odpravi.
Čeprav je to vprašanje jako kočljivo in utegne imeti izredno važne posledice — ne le v socialnem oziru nego tudi v političnem in gospodarskem — je vendar mnogo upanja, da bodo vsi trije načrti sprejeti, ker so se vse kolonialne države, razen ene, izrekle zanje.
Tretja glavna točka konference je »delovni čas ▼ premogovnikih ...«. Ta točka je najbolj kritična, ki jo bo obravnavala letošnja konferenca. Vprašanje je silno komplicirano. Nova socialistična angleška vlada je to vprašanje načela jeseni 1929 na desetem zborovanju Društva narodov, ki ga je potem odkazala mednarodni organizaciji dela. Vprašanje se je pozneje meseca januarja obravnavalo na konferenci strokovnjakov mednarodnega urada dela, kjer so se pa pojavile nepričakovano velike razlike v mnenjih. Strokovnjaki so namreč ljudje, ki se ne zedinijo lahko, a vendar ni povoda za pesimizem, četudi je položaj še tako nejasen, da ni mogoče prerokovati, kako bo konferenca rešila to vprašanje.
Delegati Jugoslavije na mednarodni konferenci dela so naslednji:
Vladna delegata sta: dr. Ilija Šu-menkovič in Dušan Jeremič; namestnika in kot strokovnjaka Štefan Bosak in inž. Ferdinand Šinkovac.
Delodajalski delegat je: dr. Cvetko Gregorič in kot strokovnjaka Marko Bauer in dr. Golia Adolf.
Delavski zastopnik je: dr. Živko Topalovič, kot strokovnjaki pa so dodeljeni Vladimir Pfeifer, Filip Uratnik in Jovo Jakšič.
*
Pod predsedstvom Mertensa je bila dne 9. junija obdržana pred-konferenca delegatov in strokovnjakov, kateri pripadajo organizacijam, priključenim Mednarodni strokovni zvezi v Amsterdamu in onih, kateri z njo simpatizirajo. Ker so organi-
zacije amsterdamske smeri v vseh državah gotovo najjačje, pripadajo delegati iz vseh držav organizacijam, ki so v sestavu Mednarodne strokovne zveze. Le nekaj strokovnjakov je, ki so pripadniki krščanskih socijalnih organizacij. Edino izjemo tvorijo italijanski delegati; kakor znano, so v Italiji svobodne strokovne organizacije začasno zatrte, namesto njih pa postoje prisilne fašistične »strokovne« organizacije.
Tako so se na tem predposveto-vanju sešli delavski predstavniki iz celega sveta: Evrope, Azije, Avstralije, Amerike in Afrike. Izmed vseh delegatov najprej opaziš zastopnike Indije, Kitajske, Japonske in raznih avstralskih in. drugih otokov. Kakor vsako leto, na žalost tudi letos niso navzoči delavski zastopniki iz Severne Amerike in Rusije. To sta pa tudi edini pomembni državi, ki ne pripadata Mednarodni organizaciji dela.
Na predposvetovanju so se ba-vili v prvi vrsti z vprašanjem konstituiranja konference in sodelovanja z organizacijami drugih smeri.
Sklenilo se je nastopiti skupno s predstavniki krščanskih socijalnih organizacij v gotovih vprašanjih, dočim sodelovanje s fašističnimi predstavniki ne prihaja v poštev.
Zato se je tudi skupno s predstavniki krščansko-socijalnih organi-
KOVINARJI.
Naša bratovska skladnica.
Nia glavni skupščini iglavme bratovske skladnioe v Ljubljani je delavska delegacija na svoji predkonferemci razpravljala, o T**h onih vprašanjih, ki so veliko nezadovoljstvo članstva. Vsled itega tje delavska. delegacij, sklenita ,parkovno pitied!ožiti zahtev« delavstva, katere so bile že izražene im predne-šeme vsem merodajnim faktorjem in katetre ohiaviljamo.
Ako ;pa .pregledamo .poslovno poročilo glavne bratovske skladnioe za leto 1929, tedaj je razumljivo, zakaj je delavska delegacija postavila v resolucijo tudi zahtevo, da naj pasivnost sklada zia starostno zavarovanje, kjer ta nastaja, nosijo dotična podjetja im delavci prizadetih podjetij saimi. Če pogledamo poslovno poročilo vidimo, dat je primanjkljaj ipri peitih krajevnih bratovskih isklaidnioah dosegel vsoto Dim 731.692.— in ito Hrastnik, Leže, Mežica, Ravne in Zagorje samo v letu 1929. Naravno je, da talko ne sme več iti maprej, lalko hočemo enkrat venidiair 'doživeti realiziranje razmer našega1 starostnega zavarovanja.
Če bi s umirali primanjkljaj vseh let aa-izaii, kar obstoji ipo novem pravilniku starostno zavarovanje, 'bi gotovo dobili kolo-salno vsoito, morda več kot štinj milijone .dinarjev. Zato delavstvo od ite zahteve me sme odstopiti, pa tudi zavlačevati se je ne sme, ker ta pasivnost 'narašča še vedno in vsalkii dan naprej. Saj že istaroupokojemci zadosti im strašno trpijo, lali naj še mi čakamo, >da maj nas zadene ista usoda in da se na (ta način polagoma umici stamostno zavarovanje. Delavci razmišljajo o tem, stvar je bolj resna kot na prvi pogled »zgleda. Organizacije v zvezi z Delavsko zbornico bodo morale podvzebi vsemogoče, da se ta naša opravičena zahteva, 'ki je navedena v resoluciji, čiimipmeje uveljavi.
Podjetniški delegatje so na iglaimj skupščini z glasom gospoda rpreidtseidfflLka glavne bratovske skla/dnice igememalnega inavnatelja Tribo^veljske ,premo$oikopne družbe Skubica predlagamo resolucijo delavske 'delegacije mrmrajoče odklonili, delavska delegacija pa je vztrajala ma staffiščiu, 'da maj se ;predlagana reisotucja 'kljub rtemiu odpošlje ministrstvu za Šume 'in rulde, ki je sedaj Ig. Anton Koinošec.
Vsekakor moramo doseči, da vsaj primanjkljajev me bo v posameznih bratovskih skladnitoalh, potem ibode vsaj pozitivno upanje, da se enkrat vendar realizira vprašanje obstaja našega starostnega zavarovanja. Zatorej, rudarji im plavžarji, vse sile nastavimo na dve maše najvažnejše točke, organi-ziilrajnio se in zahtevajmo dopolnitev našega starostnega 'zavarovanja, čas je in še je čas, vsi, ki ste retsmi možje, mislite ma bodočnost. nia istairost, ma onemoglost!
Edftnii izhod, ki more roditii pozitivni uspeh je, ida se strnemo vsi emotmo v maše strokovne 'Organizacije, kajti ma glavni skupščini je .g. rudafnski glavar, dvomi svetnik g. Strgar izjavil, »da kritizirati znate prav dobro. skrbite pa predvsem za ito, da bodete imeli svoje krajevne skupščine sklepčne.« Torej, s iteim je samo dukomentiramo, kako se v nekaterih 'bratovskih skladmicah delavci slabo zanimate za svojo ustanovo in radi vas trpimo tudi tam, kjer imamo organizacijo in kjer budno stojimo na straži nad vsem, To je dokaz, da manjka med rudarji in morda še kije drugje organizacijske zavesti, zatorej ni vsa krivda ma stnami podjetnikov, ker kapitalist vendar ne more biti človek, ki ibi vsiljeival socijalme dobrote neorganiziran c.mu delavstvu, on mara/vmo gleda le, kje 'im kako bi dosiegel več dobička. Zlo, kr. je nad nami, je predvsem krivda nas samih, odnosno vsaj vseh listih, ki niso v ma-
IfiSlfS štedljiva gospodinja za-W^QlKCl hteva danes izrecno našo
KOLINSKO CIKORIJO
ker je zelo okusna in redilna !
zacij pretresal dnevni red in je bil z njimi v glavnih vprašanjih dosežen sporazum. Četudi je očividno, da je glavno vprašanje, s katerim se bo bavila konferenca, vprašanje delovnega časa rudarjev, razvijajo privatni nameščenci med vsemi delegati največjo aktivnost; obdržali so posebno konferenco, na kateri so sklepali o zadržanju v komisijah, ki bodo obravnavale vprašanje delovnega časa privatnih nameščencev. Vzrok tej njihovi aktivnosti leži v tem, da baš v vprašanju delovnega časa privatnih nameščencev vlada v vseh deželah največja zmešnjava in se vrše najgrše zlorabe. Nasproti temu pa kažejo zastopniki rudarjev, med katerimi se nahaja tudi znani radikalni agitator in vodja rudarskega štrajka, tajnik angleške rudarske zveze, največjo hladnokrvnost, kar povsem odgovarja zrelosti njihove organizacije, važnosti vprašanja, okoli katerega se bo vodila razprava in upravičenosti zahtev, katere bodo na konferenci zastopali.
ših resmiih organizacijah. Čimbolj se bodemo umikali in popuščali, temlbolj bodemo tepeni; zatorej vstanite iz brezhrižja, življenje je iboj iz/a obstoj, vse nia svetu se bori za svoj obstoj do najmanjše stvarce. Še pred zajcem nas mora biti sram, ta vsaj beži kot strela, mi pa, še ma sestanke se mnogim sedeti ne ljubi. Za damica kom ec.
Eden, ki se mu hinavščina in laž gnjusi.
Ministru za Šume in Rude v Beogradu.
Z ozirom, da ido idlames ni rešeno vprašanje o Bratovskih skladnioah, predlaga delavska delegacija oemiemi skupščini, d)a se iponovmo apelira na gospoda ministra za šume im iriuidie, diai se to vprašanje, ki postaja čim 'dalje bolj aktualno, čimpreje uzakoni, pri .čemer naj se upošteva predloge delavske delegacije, katere ponovno iznašamo, priključujoči se jfiim .v polni meri, in sicer:
1. Člen 8. nove uredbe naj se glasi:
Glavni upravni odbor ojbstoja iz:	a j
8 članov kot zastopnikov zavarovancev;
b) 4 članov kot zastopnikov podjetij.
2. člen 15.
Glavni upravni odbor voli po vrsti im izmenoma' za dobo svojega poslovanja izmed delodajalskih in zavarovanih članov glavnega upravnega odbora 'predsednika, ki predseduje ob enem gllavmi skupščini. Po istem načelu volijo delodajalski 'in zavarovani glavnega upravnega odbora po enega predsednika. Na iemiak načim ®e volita predsednik in podpmedisedlnik krajevnih .uprav-nih odborov.
3. Člen 107.
Delavska delegacija stoji na stališču, da se 'dajatve im pravice, ki jih predvideva sedaj veljavni pravilnik, ne smejo zmanjšati, ker d'osegaljo pokojnine, kakor jiih ta pravita predvidevajo, komaj minimum, ki je potreben zal življenje upokojencev.
Delavska delegacija je uverjemia, da prenese našai premogovna in plaviarska industrija žrtve, ki so stem zdmužene 'bolj, ker je dajala! v vojni in po vojnah letih za to pokojninsko zavarovanje mnamj kot normalno.
Zato zahteva delavska delegacija, da se zakonito uveljavi člen 92. sedaj veljavnega pravilnika za Bratovske sklaidlnice, ki predvideva 80% visoko pokojnino na podlagi 30 letne službe in 55 let starosti, brez dokazane onemoglosti.
4.	Člen 118. se naj glasi:
Prispevki se naj uredijo tako, da bodo krili vse dajatve po teh pravilih. AJko se pa razvidi iz matematične bilance, da so pasiva večja od aktiv, se morajo prispevki zvišati tako, kolikor je 'to potrebno.
5. Člen 119. naj se črta.
6. Člen 147. za staroupokojence naj se glasi:
1. Upravičencem, ki so prejemali rente že pred 1. janulafjem 1925,, se določijo rente v najmanj oni višini, 'ki odgovarja valoulfci-
' ranim dajatvam, ki bi pripadale tem opravičencem po predpisih .veljavnih pred uzakonitvijo teh pravili. Pri tem je računati, da odgovor ja jo dinarske ali kronske enote, ki jih ti predpisi navajajo v znesku' Din 15.—. Ako so dlobivalli ti upravičenci z vštetimi dragirnjskiimi dokladami ido sedaj večje po-•kojmlilske dajatve, kakor Ibi 'jim .pripadalo po •tem členu, prejmejo tudi v nadalje dajatve v tej višini.
2. Piri vseh Bratovskih skladmicah ®e naj ustanovijo rudarski podporni skladi, ki bodo stali pod upravo iglavmih odborov Bratovske skladmice. Iz teh skladov se bodo krili izdatki za onemogle rudarje, ki so stopiti že pred uzakonitvijo teh pravil iz de-
XIV. mednarodna konferenca dela.
V Ženevi je začela z delom dne 10. t. m. štirinajsta mednarodna kon-
STROKOVNI VESTNIK.
lovnega razmerja. V rudarske podporne sklade prispevajo rudar-skia podjetja oidl iz-kupila po 2% od vrednosti produciranega izd-elk-a, pri čemer se oidišteje izdelek, ki se porabi za lasten konzutn. Topalmiška podjetja pa 1% od -vredinosti produciranega izdelka. V kolikor prispeva1 .v ta food država, za toliko se -zmanjša 'prispcv-ek.
Dohodki iz irudarskegia p odpornega sklada se porabijo tam, kjer je 'kriti v smislu zijjioraj navedenega čiliema rente za opravičence po predpisih, veljavnih pred uveljavi je nje m te ume'dibe, ipne-dvs-em za kritje teh rent. Kjer itialldiih -uipra-vičenc-etv mi, se u-porabljajo ti skladi prvenstveno za onemogle stare rudarje, kateri sicer nimajo pravice dio -pokojninske rente, katerim pia -priznajo glavni odbori Bratovskih skladbic izredne podipor-e iz tega s-klada.
Presežki ruid'arskih podpornih skladov se shirajo v fondu ziai zbiranje kapitalnih rezerv za rudarsko pokojninsko -zavarovanje.
P o drobne določbe o udarskih pokojninskih sklad ib se izdelajo v sporazumu z ministrom za .s o c i j alno politko. Dokler sc me izidia mairedba o rudars-klih ipdk-ojnimskih -skladih ipo teh pravilih, 'ostaime v Sloveniti iv veljavi zakon o Pokrajimsikiem pokojninskem skladu iz d'etia 1922.
3. Ako bi dohodki rudairskiih -poko-j-mimisklih skladov me zadostovali rna ikiniitiie v prvem odstavku niavedletnih izdakov, je kriti primanjkljaj iiz prispevkov, zlbamih na pokojninsko zavarovanje po teh pravilih, -oziroma' po tiei mar-edlbi.
4. Pri -onlth Bratovskih klaldmiioah, odnosno podjetiih, -pri (klaltiemih presegajo izdatki dohodke provizijske blaigajme, je -dolžno podjeje kriti primanjkljaj najmanj '2% samo on ako se is tem še me doseže ravnovesje, tedaj se madalmji (prjtmanjkiljai molna krl/ti z odmerjenim nadalljnim paritetnim prispevkom.
Nia glavni iskuioščimi Bratovske sklaidnic e za
Dravsko banovino.
Delavska delegacija.
Ljubljana, dne 27. aprila 1930.
Nadaljnji predlo«?! delavske delegacije so bili Se sledeči:
I. Delavska delelgaicjal Bratovske sklad-niioe za) Glavno skupščino predlaga, da se dovoli iz ti eiajgodlme IbHaigajme Din 35.000. -letno Bratovskim skladlnicam -zial podipore ne-z(Sodiniikom.
II. Glavna 'Skupščina 'predlaga.,^ da c la ■ ni glavnega upravnega lodboltla dobijo po en izvod ziaoisnilka vsake seje glavnega odbora.
III. Delavska dele|iSaidi|ja se z sklepom glavnega upravnega odbora v zaidevti -sprejemanja delavcev |v dalo ma novo me strinja, -da fbfi morali -prizadel)« delavci sami kriti stroške za vliiziiito im prad-Tiaiga, da naj te st-noš-k-e v®ata> -poidljetje Ikrije saimio.
Zahvala.
Podpisani se majiiskreme-je zahvaljujem vsem sodlruigom in sod-niižic-aim v tovarni »Saturnus« zia podporno pomoč v moji dolgotrajni bolezni.
Vsakemu dairovalcu in darovalki prav 'Prisrčna hvala.
Sodružica
Bolta Marija.
RUDARJI.
Kaj pravijo rudarji?
Nedeljski »Jugoslovan« (od 15. junija 1930) piše -pod tem naslovom prav (značilne stvari iin -točno po nja-Srnu nekdanjega bemo-tovskega »Napreja« in 'komunistične »Enotnosti«.
Sicer se me izplača -o tem pisati, vendar si me -m-orem kaj, da bi delavstvu ne pokazal neikaitere zn'a.ke izkoriščanja sedanje rudarske 'bede in glodanja v strokovno organizacijo. Med druigim piše:
1. Baije zamerijo -rudarji marksističnim -govornikom na -shodiih, -če se rudarje po--zivilje, maj ®e čiimibolj oklenejo strokovme 'Or-giani-zaicij-e.
(»Ruidiairji, -ali je to ires? Ali pa to morda ijezi samo- -gotove črve, -ki nočejo izboljšanja rudarjem. Ker le v omganiziranos ti je trajno izboljšam i-e. 1
2. Da so ikom-pe-te-nitni le zaupniki II. ru-da-rsk-e skuipine, ki je legalna zastopnica- ce-lokuipnega rudarskega de-Lavsitva, da inter-venirajo -pri oblasitvih in delajo za izboljšanje rudainjev in da1 o tem -poročajo na shodih. Baje pa sedaij vseeno -ne zamerijo drugim govornikom, če kaj delajo za rešitev sedanje ibede.
{»Zveza rudarjev Jugosilavijie«, torej -strolkofvmia oinganizacija, mi le--gailma, kali? Noitiramje -mimiisitir-sitv-o, ki -je potrdilo pravila, toda ni legalno, kiaj? In svdboda, da se sume delavstvo strokovno organizirati, potemtakem tu-di -ni koristna .in priporočljiva? Črvi 'glodajo v 'samozavest irtidairj-ev. Tneb-a -jih iizstismiiti iz debla.. .1
3. Zastopniki II. nuidarske skupine,^ kot legalne p-restavmik-e -ruid'arjev (kar dopisnik nekajkrat pov-darja) spnaivJlja v nejevoljo po-ziv, nabit v »Deilaivsk-em domu«, ki kliče rudarje v organizacijo-.
4. Rudlanjii si žele s-voj lastni ibrezposelni podporni fond, ki naj bi bil -pod upravo Bratovskih -skladbic. Težave bodlo si-c-er 'S plačevanjem evemtoelnih prispevkov.
{Hm... Brez prispevkov pa brezposelnega lonidia- ni. Razen, če dopisnik idiotbJ, dal vsa1? tretjino Čistega dobička T. P. D. plača za brezposelni fomd. K temu pa vzpodbujam, da to doseže.)
5. Na takozvanih stroikioTmih organizacij ah leži mmoigo krivde, aakaj se še ni ustanovil pod-pomi fond za 'brezposeln* tako) od leta 1926, ko so bile izvršene velike redukcije.
(Bog in bagiime, strokovne organizacije so krive. Ker alin organi- . orani rudarji ibdM tako »solidarni«,
da bi -sami s članarino plačevali tudi v ibrezpoisefllni fondi zai lome, iki sploh nič nočeljo -prispevati in pa za dopisnika, ki tiucHi noče nič plačevati,
®o zares krive. -Zalto ipotgim strokiov-niim organizaic-i-jam. Naj živi nezavednost -in proč s 'samopomočjo!)
6.	In dopisnik »Julgosikiivana!« piše: Mi (-dopisnik mam reč) pravimo: Ruidiarji, dvig-nitie giaive! Napočila ije nova doba. In čim bo rudar dobro poznal smisel nove dobe, se bo v njem vzbudila1 zavest, dla mu kot sinu Jugoslavije me ibo treba iskati ktruha v -tujimi, kalkor ise na žalost danes še dogaja ...
(Podpišem z obema rokama. In dodajam: Rudair, 'bodi član »Zveze .rudarjev Jugoslavije«, ki ti ibo vzbudila (zavest nove 'dobe, ki je napočila.)
Ne zamerite, da sem Vas, sodrug urednik, motali 'S tem. V-endar me vržite v koš. Naij »Delavec« pove vsem organiziranim rudarjem, kako bi razni črvi še madalje radi glodali strokovno organizacijo.
»Jugoslovanu« pa častitam!
B. K. rudar.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Kemična tovarna v Hrastnika.
Pio čilanlku, kateri j bil priobčen v listu »Delavec« z -dime 10. i j unija it. 1. k> 'položiaju kamno-lomcev in o onih peičelh ®a žganje ap-ma treba da še maišemu 'strokovno orgianizira-inemiu delavstvu o-bšiimeje poročamo položaj tega -delavstva.
Radii kaimmolomcev nočem obširneje poročati', ker to mam (je že -zruamo, da s-e -tam dela -ma dve šiilhti im Ito idd 6. dol 6. ure, to je 11 ur; 'enio uro ije vmes počitka. Plača jie 4 do 4.50 Dim ma uro in brez 50% poviška za -deziuirno delo. Ali poslušajte v opominih obnatnih zaupnikov: tako obratni -zaupniki opominjajo delavstvo ma losemumnik, jih delavstvo niaihiruli, češ ttrgaš mam zaslužek. Zalto so tuidli Untervemcliijie ipri ravnateljstvu ibirezuipešne. Tako delavstvo (gaira in čaka ma boljše časie ibrez stnokovne organizacije ih brez zavednosti, da je človek in ne ži-vfače.
Miotraimo pa seveda (poročati položaj 9 delavcev iin 1 paznika ipri žganju apna kalkšma jie talm 'Slifcuiaclilja. Tukaj -se idiela na- tri šihte. Na vsaki šibiti so 3 deJiavci. Da pa boste znalli, kaj -tio delavstvo trpi in koliko -se tluikiaij producira in tio isiamo iz 9 delavci, polsktšaljte:
Imeli smo stare alpmemie peči, 'ma katerih se je žgalo kaimienije v apno od 45 do 53 lO^bomskih vozov ma mesiec. iBiilo t® tam zaposlenih 12 deillavcev in -2 idielaviki na dan. Res je, tam si je delavstvo moralo kamenije samo spravljati v peči', kalr tega sedaj mi. Sediai) -pni teh novih pečeh polnijo' kamnolom-ci. Ali ipreimiiisillilmio, ma teih mov-ih modernih pečeh ise žge -old 85 do 90 10-tonskih vozov laiprna ma mesec itn tio \z 9 'delavci ma -dlan in to -v takšna .viroičiiintil, da -je človek moker celi šiht kot imiš, katera pride iz votde. Plačamo je pa ito delllavistivto iz 35 Din -na. šiht in po-leg tega limiajo ožemjeni iza vsakega dio 14 let stalnega otroka 2 Din idlmevnie idbklade. Pri starih pečeh je ibSilla iiemielijnai i plača ista, je pa tam delavstvo dohiviailo poleg plače še od nat »varjenja -za vsaki 10-toniski voz 20 Din -ter -premije približno 100 Din mesečno. Poleg itieiga še letbo par čievilljiev in eno st-aro idelovmo obleko. Pri sedanjem obratu pa je odpadlo 20 Din mafavamemje; premija' se je znižala tako, da dobimo do 85 10-tonsk.ih vozov 30 Din premije ma mesec. Zaupništvo je mapravillo že 3 (intervencije, -a) vsaka' je bob v (stemoi Pri izialdtnljjii intervenciji se je gospod -rajvmateil-j izrazil, da je sedaj pri novih pečeh delo lepše in da mi takšne vročine. Svedia je zaulpmilšfavo to takoj 'dokazalo, da ni res. Potem je pa omienil, da se bosta z gospodom limžemerljem ido-govorila 'in da nam pridle sam poveidlat. Sedaj (pa čakamo na to njegovo inazmainiilo že 14 dni o ziboljša-nju z obupom.
Poleg tega imamo še ipa tokaj bivšega madpaznika, kateri -ravma z delavstvom ta-koreikoč po -živftns-ko. 'Kriči in zmerja:	T!
»nočeš«, ,si »taiuilast«, -če memioreš, pa »puisti« (in to polieg že nad 25 let izmozgava-nega delavstva v toivamaL Zatio zahtevamo -oid njega, da ®e takšna izmierjamja enkrat za vsele-j končajo.
Viam delavcem pa kličemo-: Oidpritie enkrat -svoje igUav-e, dal ipri-de v nje strokovni duh organizacije, ker ma ta način se bo takšna mizerija v tovarni odpravila. Odboru tukajšnje poidlruižnicie S. D. Z. J. se pa priporočamo iz-a več vpogledla ma (delavstvo, kateflo v nijej trpi. Drujgič iše več, iako to ne bo izadostotvao-.
-Prizadeti orgamiziirani delavci.
Opomba uredništva:	Krepko zastavite
svotjo voljo in iprepriiča|te vse, (da se organizirajo. Potem bo tluidi ipri šlo zboljšanje.
Lep uspeh organiziranega delavstva v Sladkem vrhu.
Kakor smo že predčasno poročali, »e je delavstvo Sladkogorske tovarne lepenke in papirja nahajalo v mezdnem gibanju. Vsled reorgan-izacijski im raoijomalizacijskih del v podjetju s-e je to (gibanje sioer precej dolgo časa vleklo, ki pa se ije z 'disciplinirano vztrajnostjo -organiziranih -delavcev končalo iin zaključilo iz llleipim uspehom.
Zaključna razprava: o zahtevkih delavstva se je vršila dhie 17. t. m. v -Delavski zbornici v Ljubljanii. Na razpravi, kateri je preidse-dioval zastopnik Delavske zbornice sod. T-ok-an, so zaistopali podjetje -gg. Mavro Seissler, inž. -Haljdu; >za Zvezo indiustrijcev g. iniž. Šuklje. Delavstvo ®o zastopali zaiuipniiki ! delavstva ss. Karol Špindler, Ivam Polanec
-iin Šteta-n Breg. Splošno delavsko zvezo Juig. tajnik sod. Lovro Jakomin.
Zastopniki delavstva so -kakor že na prejšnji tudi ima tej razpravi vsestransko u-tiemieljili svoje zahteve itako, da 'je podjetje upravičenost istih priznalo, ter »e Je napravil in dosegel sporazum, ma -podlagi katerega se delavstvu povišajo plial&e tako, dla bo celokupno delavstvo tega podjetja prejelo na iplaičiah mad' 150.000 Dim letno več, kakor doslelj. Povišek ma celokupni zaislužek znaša 7%. Ta povišek je po posebnem seznamu, ki je priložen dogovoru, razdlellljen tako, da bodlo oni, ki so ibiK (doslej majslalbše plačani, 'prejeli nekoliko več poviška, kiakor onij ki 'So ibili že doslej mekioliko holje plačani.
Delavstvo, 'ki dlella ma prostem in iki je izipostavljemo dežju, dolbli dežne plašče.
Nadurno delo se plača s 50%, -medeljno pa s 100% od monrmailmeigia.
Delavstvu v Slaldkem vrhu, ki ima lepo in -močno strokovna -organizacijo, k tesnu uspehu iskinemo čestitamo. Tudli -ornim, ki še niso organizirani in ijittn (je -organizacija dosegla povišek, pr-avliimio:	Tuldi vi v naše
vrste, v -organizacijo in me bodlite kakor -trotje med čebelami, ki žive od truda svojih organiziranih sodelavcev lin isodelaivk. To je pnvli uspeh vaše organizacije, ki pa ni zadnji, če bo vaša organiziacija močna in trdna. Zaistojnkarstvo pa je 'sramotno.
VABILO
na rednii letni oibčnii zbor podružnice Splošmc (delavske ziveize Julg-oslaivije v Sladkem vrhu, ki se vrši v nedeljo, dne 29. junija ob 2. uri popoldne v prostoril g. Andreja Stradneja (poleg tovarne) v Sladkem vrhu.
Dnevni red: 1. Poročilo io (delovanju organizacije v prošlem 'letu: a) Predsednika, b) blagaljmlkia, c) nadzorstva. 2. Poročilo o delovanju našega Saveza iin (poročilo o uspehu in zaključku mezdnega (gibanja v Sladkigor-siki tovarni. (Poroča tajnik Siaveza sod. Jakomin.) 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti.
Sodrugi in -sodruižioe, pridite val polnoštevilno, -dja pregledamio maže 'delo v prošlem letu in idiai se istrniemio rvisi pri dtelu v ibo-doče 'za ipovzdlig maše -organizacije im z njo izboljšanje svojeiga položaja.
Ker ise sprejiemajo todi novi člani, nia| pridlejo tudi vsi ioni, ki še nalso onglamiziranl, da stopijo v naše vrštie.
V slogi je moč! /Kolikor moči, toliko pravice!
Mojstrana.
Dme 1. j-uinija je imela naša podružnica svoj prvi rednii letni občni .zbor, ki vsled polnega obratovanja tovaimue nlj bil tako o-biskan, kalkor ibi bil sicer. Predsednik podružnice sod. Bernik (je podal poročilo o delovanju v iprošleimi letu. Poročilo je v vsakem 'oziru -zadovoljivo. Poidnužmicia je ma-rastla ma 140 iplačujočah čJaniov. Odbor je imel 8 ise>j". Vršilo se je 9 člatnskih zborovanj, dva pa sta bila prepovedana. Organizacija je med letom izvedla imeizdlmo (gibanje, ki se je končalo z zadovoljivim -uspehom. Sklenila se je s cementarno kolektivna pogodba in so se zvišale plače delavstvu.
Blagajnik sod. Krzmarilč je (poročal, da je limiala podružnica od 31. aprila 1929 pa do 1. maja 1930. idiolhiodkov ma prispevkih in vpisninah (Dim 23.764.50. Za list »Delavec« se ije plačalo Din 2876.50. Blagajniku za vodenje iblagiajne Din 566.—. Uipraivmih izdatkov je bila Dim 1405.—. Savezu ®e je odlra-oumialo Dim 18,574.—. Pioleig teiga pa znaša lo-kalmo ipremoiženje poidlrulžmic-e v igotiovimi Diim 3140.82.
Predsednik 'obratnih 'zaupnikov sod. Šilrer pa je -podal izčrpno (poročilo o dldo-vamsju -zauipniiikov. Zauipniiki so napravili pri podjetju 13 pismienih im 23 osebnih inter-vemci-i, ki sio se nanašale ma idielovme im plačilne razmere, razporedbe delaivoev pri -delu lin radi redukcij. Ptolvidlalriall je, 'da je stališče zaupnikov mnogokrat tieškio, zlasti radi tega, ker se nekateri dellavci me Obračajo ma nje v -naznih zaidevci'h, temveč kar po svo-je marsikatero st v ar napravijo. Poročevalec želi več (skupnosti iin zaupanja idiruig v drugega.
Sod. Hrastar Franc je poročali v imenu nadzorstva, da so se pregledale blagajniške knjige iin poslovanje z demairjem, ter je to poslovanje bilo v majlepšem -redlu. Predlaga oelolklupnietnju odboru iprliznamje im ziaupniiico za vzorno -diel-olvialnje. Zaiuipnuoa odboru- je biila izrečena sOgiasmo.
O poročilih itumkcijoMarjev ise je razvila živahna debata, kjer se je povdarilo, naj -se z koristnim delom za izboljšanje delovnih razimer iin za povizdig -oirlg-amizajcije vztrajno nadlal'fuijie.
Tajnik Saveza JakiOmim pa je v (daljam referatu razlložil ‘delovanje našega Saveza po drugih p-odružmicalh, Ikli je razveseljivo zlasti zato, ker imoc maše 'strokovne omgai-nizacije raste. Pozval je mavnsOče, naj v bodoče še -ajgliiltniejSe delujejo in naj isi izvolijo zopet svoj oidlbor, ki maj podmuižmc-o prav tako -uspešno vodi, kaikofr doslej, članstvo pa malj poim-aga1.
V odlbor so 'bili izvoljeni -visi .dosedanji s-oidr-ugi (odborniki, z 'edino ispremiemlbo, da se |je mesto Krzmariča Pavla, ki je odpotoval iz Mojstrane, izvolil sod. Urbas 'Franc.
Pri raznem se je (pretresalo tuidi vloženo zahtevo (Za povišanje plač -in ise je sklenilo, da se isto -začasno -uimakne in -obnovi ob primiemi -ptrffllikii.
Opomba uredništva: Podružnici v Moj-stramli čialstitamio k injemeimiu res usp-e-šneimU delllu -in tudi mi kličemo: Nalprej po tej poti!
Pevovodja
ki bi hotel poučevati delavski zbor, dobi stalno službo. - Reflektantl naj se obrnejo na naslov:
Hinko Vrankar
Beograd, Nemanjina ulica 28
Delavski zaupniki! Funk-cijonarji strokovnih organizacij! Zavedni sodrugi In sodruiice! Bodite vsi ilani Cankarjeve drulbe! Letos Oktobra dobite za Članarino Din 20*— štiri krasne knjige. - Poagiti-rajte tudi med sotrpini, da postanejo ilanl. — —
ŽIVILCI.
Vkljub vsemu — socijalne zakone bomo branili1.
iZaldnji -odlmiev nekdanje vrhniške afere se je dotaknil te dni nekaterih pekovskih pomočnikov ki so bili udeleženi pri tej akciji, ki se je izvršila Iv dobrobit vsem petkov« skim pomočnikom.
. Gotovo je vsem -pekovskim pomočnikom zmiakio, dla je v času 'stavke leta 1927 opozorila Zaidkiiga pekovskih mojstrov podružnico ipekovsikih pomločmikov v Ljuibljani, da peče pekov. moj. Piaškiuiliin ma Vrhniki kruh v ičaisu lOd sobote mai nedeljo. Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani se je odločila, da ise na llilou mesta prepriča, da li j* to resnicai.
Bilo je -okrog 15 isodlnuigov pekovskih pomočnikov, ki so ponoči 10. lapr-ila 1927 dospeli ma Vrhniko, da se prepričajo o c«ll isitvari.
Uigotovili ®o, 'dla Paškulin v irteisniici peče ktluh v času ki je po zakoniu o zaščiti delavcev določen za počitek. Zgodaj zjutraj so na cesti, ki pelje ma kolodvor, uotavfll vajenca1, ki je peljal poln voz -svežega peciva iin -pa mojstra PaškuHiraa. 'Ustavili 90 jih zato, da -počakata prihoda loroižmikoiv, ki ma|j hi na -licu mesta uigotovili dejanski stan kršenja zakona). Po prihodu orožnikov pa se je situacija okrenlilia tako, idia iso ibili ovadeni isodrugi radi javnega najsuilstva- in omeje-vamija telesne svobode.
Dme 10. arviglustai s-e je vršila' pred dle--želnlim -sodiščem inaiz.prava, ma kateri so 'bili visi (Obdolženci po 'uigodnilh -izpovedbah prič oproščeni z -motivacijo, (dla niso zagrešili ipme-sitopka zoper osebno svobodo, nnti se jim miore dokazati jaivno nasilje ker so nastopili popolnoma vljudno in dostojno.
Na pritožbo (državnega -pra-vidmiik-a pa je stol isedimorice v Zagrebu ranasodlbo -razveljavil iter določil ponlovno inazpravio na dan
12.	maja 1929 ma kateri so bili obdolženi sodruigi -obsojeni na ilO do (14 dim- zapora.
To so (glavni: miomemti tega -diolgega procesa, ki ®e je vlekel tiri leta in v tem die-jamjlu' ise zrcali vsa zavednost in solidarnost naših sodrugiov, ki pa na -žalost mi vedno iin povsod enaka.
Ta akcija nas uči, da je maša dolžnost povsod za koristi pekovskih (pomočnikov in zahtevati izvrševanje »alkoma 10 zaščiti delavcev, -alko je potreibmo tuidi nekaj žrivovaiH, -mioraimo ibitli pripravljeni, ker nobena pot ne vodi k uspehu, Iki bi Ibila ravna in gladka.
Za nas ponižane iin izmozgane delavce je pot vedimo posiuta is trnjem in večnimi napori.
Kialkor lahko že vsakdo -domnieva, je ibilo mnogo stroškov .pr vsej tej stvari in maša sveta dolžnost ‘je, cenjeni sodnuigi, da »e spomnimo prizadetih sodrugov, ki so za mas mekai žrtvovalli. Potrebno je, da jim pomialgamo in vsak, ki zna to delo ceniti, maj ise ijiih ispamni vsaj iz imailim prispeivlkloiii.
Kdor želi prispevati, naj nam piše, da mu pošljemo položnice, zia vse tozadevne informacije maj se ipiSe na naslov: Podružnica pekovskih pomočnikov, Ljubljana, palača Delavske (zbornice ali pa na poštni predal št. 290.
Pivovarji Ljubljana — Maribor.
Med delavstvom 'pivovarne »Union« je nastalo mezdno gibanje v zvezi z nekaterimi dirtuigimi izboljšavami. Ako pogledamo nekoliko nazaj v preteklot, mam pooltlainie ta, isiicer tihi iboi za iziboljšanje položaja celega id-elavsva jaisen im naravno samo posledica nevzdržnega reda, ki je nastal v zadnjem -času.
Delavci pivovaSnme »Union« 00 imeli že takorelkoč od pamtivekia deputat (pivo) in t-ega ijim nihče ni zaviidel. Tiodiai naenkrat {e prišla zapovedi da ndikdo več ne (dobi piva. Ta -preipoved je zadela -vse delaivstvo, ki nS moglo razumeti, kako je to mogoče, ^da tako ogromno podjetje, kakor je pivovarna »Umom«, me utrpi miajhme koiKčiinie piva svojim (delavcem. Delavci, ki iso direktno zaposleni pri proizvodnji in pri tako napornem -poslu v mrazu in rvinočliin ter vlagi, sie a« srniejo ipasluŽiiti piva, ki jim -je bilo edino okrepčilo, poselbbo pa v času sezone, ko fe vročina največja -in dela ipreko glave.
A to še ni dovolij. Plače pivovarjev so tako male, da so -mnogi primorani, idia stalno -delajo -nadure, (dla ste sploh morejo njihove .rodbine zia isilo nasititi. 'Za1 'druge potrebe ga sploh zmanjka iin ma ta način se je nekako isam od sebe -upelja 1 10- dio 12umik, ki tl-ačii (delavca vedno ibolj. Večina delavcev v pivovarni, (da me rečem skono visi, so za-vedlni in -solidami -in predstavljajo že lepo zaolkrožamo organizacijo-, iso uvideli me-v.zdlnžien ipoložiaj liln takoj brez večnega za-vlačeivianijia se je -pričelo z resnim delom.
Zahteve, oziirom-a stare pnavlc-e, ,ki sc morajo sedaj uveljaviti, so sledeče:	Povi-
šanje plač za 10%, idia se uvede zopet pivo kod deputat in -da se plače izplačujejo 14--dmevmo v zvezi z določenimi dopusti.
Zalhteve mikaikior niso pretirane in delavstvo pivovarne »Union« zalhteva samo to, kar jilm je najbolj potrebno -iin koristno.
Stran 4.
»DELAVEC«
25. junija 1930
'xnAROCQ SE ^ m P R I B 0 R
. w — - _ _	_	     POŠTni	PREDPL-27
CITQJTE..DELQVSKO POLITIKO
Vsi eibatelji, iki so nfl tetj zadevi aaitttrc-sira:ni, ne sTTicfo 'killonriiti iz duhom in njihov cilj mora biti uresničen., aiko ivsd stopijo rama ob iraimS naprej, isaimio iem IkwraJk naprej in enoglasno odkrito vsi, ipnav on si zahtevajo »hočemo iimeti — daj«! In lahikio simo vsi uverrjemii, dla si pivoiviairjS daboJljšajo življeoj* od dosedlainifiefilai
Z vero v iboij dlo zmage!
OBLAČILNI DELAVCI.
Mestna mitnica.
Meseca aprila so začeli mestni užitninski pazniki zahtevati od vsakega krojača, kateri je nesel v mesto celo obleko ali le kos obleke, mestno užitnino na mitnici. To je bilo godrnjanja. Pomočnik stanuje zunaj mesta, ker v mestu ni zanj stanovanja. Sezija je velika in da si prisluži nekaj več, vzame delo na dom v izgo-tovitev. Za po noči izgotovljeno pa zjutraj moraš plačati mitnino in s tem zmanjšaš svoj zaslužek. To se nam ne zdi pravilno, da se pomočnikom zaračuna mitnina. Strinjali bi se pa s tem, da bi mestna občina prav občutno obdavčila dotične krojaške mojstre, kateri stanujejo izven mestnega teritorija, ter odjemajo mestnim mojstrom delo in zaslužek. Taki okoliški mojstri, kateri mestni občini ne dajejo nobenih davčnih dajatev, občino nasprotno prav občutno obremenjujejo, ker so v mestu s svojo konkurenco povečali brezposelnost med krojaškimi pomočniki, katerim potem občina izplačuje brezposelne podpore ter zmanjšujejo nakupno možnost. Za okoliške krojaške mojstre naj bi veljala vsaj 10% užitnina za v mesto prinešene nove izgotovljene obleke.
60 let obstoja organizacije krojačev.
Koncem aprila letošnjega leta so v Avstriji slovesno praznovali 60 letnico obstoja organizacije krojačev. Ob tej priliki je organizacija izdala knjigo »Geschichte der Kleiderarbei-ter in Oesterreich«, v kateri popisuje vso zgodovino od ustanovitve pa do letos. Dolga je ta zgodovina, polna bojev in zmag, a tudi kak poraz je vmes, kar je pri bojih težko izbeg-ljivo. Izšla je tudi slavnostna številka njihovega glasila na 16 straneh. Prvi boritelj krojaškega delavstva je bil sodrug Ivan Baudisch, kateri je sklical dne 24. aprila 1870 shod krojaških pomočnikov na Dunaju in ustanovil organizacijo. Ta organizacija pa je bila junija 1870 po vladi z protidelavskim zakonom razpuščena, a že 4. decembra istega leta zopet na novo ustanovljena. Leta 1872 pa je obstojalo že 12 podružnic po celi Avstriji, med njimi tudi v Mariboru in Ljubljani, katere pa so se pozneje zopet razšle. Pri veliki stavki na Dunaju leta 1873 pa je vlada organizacijo zopet razpustila, katera se je 1881. leta zopet ustanovila. Po tem letu so se vnesli v strokovne organizacije razni politični zapletljaji, kateri so takrat vladali med delavstvom in tudi organizaciji krojačev ni prizanesla in jo razdvojila. Šele leta 1888, po Heinfeldskem kongresu, se je zopet konsolidirala in postala močna zgradba. Svoje podružnice je imela po vseh večjih in industrijskih mestih. Med svetovno vojno je organizacija, kakor vse druge trpela, ker je skoro vse njeno članstvo moralo iti k vojakom. Po prevratu pa ko so se meje Avstrije močno skrčile in je valuta prišla skoro ob vso veljavo,
je zopet imela velike težkoče, katere pa je z železno vztrajnostjo premagala in se razvila v močno trdnjavo oblačilnega delavstva. Organizacija je iz Vseh strani ob tej priliki prejela več pozdravov, katerim se tudi mi z vso solidarnostjo pridružujemo. Organizaciji načeluje sodrug Ivan Smit-ka, kateri je že 43 let neprestano njen član. Organizacija ima celo vrsto starih članov od 25 do 40 let članstva. Ima pa tudi svojo mladinsko organizacijo, v kateri je organizirano lepo število krojaških vajencev in vajenk, katere vzgaja za dobre bodoče njene voditelje in funkcionarje. Na Dunaja še je ta proslava praznovala pri 16 podružnicah z slavnostnim koncertom in predavanjem. Oficijelna slavnost pa se je vršila dne 18. maja v »Apollo Kino«, kjer so se zbrali stari voditelji organizacije s svojimi gosti s sodrugom Stiihmer-jem, predsednikom naše Internacionale, na čelu. Organizacija krojačev Avstrije je lep in trd člen verige Internacionale oblačilnih delavcev v Amsterdamu.
Mednarodna razstava kožuhovine.
V Leipzigu se je dne 31. maja otvorila mednarodna lovska razstava v zvezi s kožuhovino. Razstava bo otvorjena do konca meseca septembra. Tujsko prometni urad razstave je ob tej priliki izdal sejmske knjižice, katere obsegajo razne ugodnosti za obiskovalce. Knjižice so razdeljene na 3 razrede in stane III. razr. Mark 38.— (Din 520.70. Knjižica daje sledeče ugodnosti: Celotno prehrano za 3 dni (zajuterk, kosilo in večerjo), 3 prenočišča, vstopnico za tri dneve neomejeni obisk razstavnega prostora, vstopnico za 3 dnevno uporabo cestne električne železnice, nadalje vstopnico za vožnjo okoli Leipziga, prosto vstopnico za zoološki vrt in končno pravico do močno znižane vstopnice v gledališčih, kabaretih in varijetejih. S to legitimacijo velja tudi brezplačni vizum in znižana vožnja tja in nazaj. Te knjižice se dobijo in naročajo v prometni pisarni razstave v Leipzigu (S. P. A-).
F
Letos bodo Se lepše knjige. Vsak čitatelj »Delavca" naj bo član »Cankarjeve družbe*4, ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
Boj krojačev v Nemčiji končal z uspehom.
Kakor smo v eni zadnjih številk poročali, da so pred Veliko nočjo stavkali po vseh večjih mestih Nemčije krojaški pomočniki. Po daljših pogajanjih z Allgemeiner Deutscher Arbeiterverband fiir das Schneider-gewerbe s sedežem v Dresdenu se je sklenila pogodba, s katero ostanejo vse prejšnje točke državne tarife ne-izpremenjene v veljavi in se plače povišajo ter so sledeče:
I. mestna ijjmpa na uro	Mik	1.10	Dom	15.93
II. mesit, gruipa nia urno	iMik	1.12	Din	15.12
III.a mest. igruip. nia uto	iMik	1.08	Din	14.80
IILb mest. iffimp. na uro	Mk	1.—	Din	13.50
IV.a mesit. grup. ma uro	Mik	0.92	Din	12.42
IVjb mest. grtup. na urno	Mk	0.89	Din	12.02
V. a mest. igirupa ma uro	Mk	0.84	Din	11.35
V.b mest. ujrupa ma uro	Mk	0.80	Din	10.81
VI.a mesit, iglnuip. ma uro	Mik	0.76	Din	10.27
VLlb mest. 'grup. na. uno	Mk	0.72	Din	9.83
VII. mest. grupa na uro	Mk	0.69	Din	9.43
Din 9.43 je torej najnižja plača v Nemčiji za krojaškega pomočnika. Ta pogodba je stopila v veljavo s 13. aprilom 1930 in velja do 28. februarja 1931. Rezultat! Delodajalci so zahtevali znižanje plač za 10 do 12%, pomočniki pa 10% povišek. Po pogod-
bi je vsako znižanje odpadlo in zvišale so se plače v prvi mestni grupi za 10 Pf., dosedaj je bila najvišja plača 1 Mk., sedaj pa je 1.18 Mk. Tako je končal ta veliki mezdni boj krojačev Nemčije za njihov življenski obstoj. Castitamo!
Stavka delavcev v opekarni Derwuschek
Poročali smo že pred časom, da je podjetnik kakor običajno tudi letos znižal že itak mizerne plače delavstvu. Ker je obljubilo podjetje, da bo delavstvo vkljub znižanju akordnih postavk prišlo letos na isti in celo večji zaslužek, je delavstvo pokazalo dobro voljo in čakalo, da se k ureditvi plač pristopi, čim se v praksi pokažejo rezultati te racionalizacije. Racionalizacija pa ni prinesla delavstvu poboljšanja njih plač, nego nasprotno. Z ozirom na to se je dne 20. t. m. vršila razprava, kjer so se postavili delavci in zastopniki organizacije na stališče, da zahtevajo zaslužek kakor je bil lansko leto. Podjetje je to absolutno odklonilo in je delavstvo radi tega stopilo kompaktno v stavko. Podjetnik to videč je ponudil 10% na zas}užek, kot nadomestek za 50% doplačilo za delo nad 8 ur. Delavstvo zavedajoč se, da mu to doplačilo za nadurno delo po zakonu itak pripada, ker s tem k njihovim plačam ni to nikak priboljšek, se s tem ni zadovoljilo in stavka dalje. V soboto 21. t. m. se je o stvari na licu mesta informiral srezki načelnik gospod dr. Ipavec in uvidel upravičenost delavskega stališča in ugotovil, da se delavstvu v mnogih slučajih tega ni izplačalo kar je faktično zaslužilo.
Na intervencijo g. srezkega načelnika se vrše dne 23 t, m. ponovna pogajanja, o katerih rezultatu bomo naknadno poročali.
Pogajanja, sklicana na inicijati-vo sreskega načelnika g. dr. Ipavica, ki so se vršila 23. t. m. popoldne v tovarni, so bila brezuspešna. Zastopniki delavstva so pokazali vso dobro voljo, da se pride do sporazuma, toda podjetnik je vztrajal pri tem1, da ostanejo plače kakor so. to se pravi od 15—20% nižje od lan-skih. Umaknil je tudi ponujenih 10 odstotkov. Podjetje je poleg tega izjavilo, da smatra od tega dne dalje obratovanje tovarne ukinjeno in se lahko vrne le ono delavstvo nazaj na delo, ki sprejme njegove pogoje. Delavstvo vztraja v boju solidarno dal.ie. Sicer to ni več stavka, temveč izprtje.
Razno.
I. Celjska mizar, zadruga r. z. z o. z.
Gaberje 52 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je otvorila s 1. junijem 1930 v no* vourejenem lokalu zalogo pohištva (preje podružnica Konzumnega društva). V zalogi bomo imeli pohištvo od navadne do najfinejše izdelave. Korporacije, društva in organizacije dobe primeren popust! Prodaja se tudi na obroke! Delo solidno, postrežba točna! Konkurenčne cene!
Tozadevne informacije o nabavi pohištva dobite v obratovalni pisarni v Gaberju št. 52 in v podružnici Konzumnega društva za Slovenijo v Celju, Kralja Petra cesta 31.
I. Celjska mizarska zadruga r. z. z o. z., Gaberje 52.
Socialistična tiskovna zadruga v likvidaciji
sklicuje v petek, dne 18. julija 1930 v prostorih Ljudske tiskarne v Mariboru ob 5. uri popoldne
obini zbor.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika.
2. Poročilo o likvidaciji.
3. Izbris zadruge.
Likvidatorji.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru
proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avgusta se vrši ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (Gotz), pri kateri nastopijo tudi delavska pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, 3. avgusta, se pa vrši velika ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor.
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
Dežniki
Na malo! IfNa
USTANOVLJENO LETA
veliko I
18 3 9
MAN JAUORNIK
LJUBLJANA
Domobranska c. 7, telei. 3157.
Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih Izdelkov. Stojnica: Šolski drevored, poleg Zmajevega mostu.
ZOBNI ATELJE
BEVC JOŽKO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4*1.
Sprejema
od pol 9. do pol 13. (pol 1.) in od 14. (2.) do pol 18. (pol 6.) ure.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Kdor hoče Imeti res dobro kolo, sl kupi edino le znamko
Peugeot
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
J. Sribar, Ljubljana
Gosposvetska cesta Stev. 13
Najboljše in najcenejše kupite razno manufakturno blago samo pri tvrdki
Ivan Krošelj
na Martinovi cesti 15 in Zaloški št. 8
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Ureiuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.