Žtev. 101 m Maribor, sobota, dne 2. septembra 1939 » Leto XIV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0.50 Sovražnosti so se začele Sestanek nemškega državnega zbora dne 1. septembra ob 10. uri — Državni zbor sprejel na znanje izjavo vlade O paktu s Sovjetsko Rusijo. Dne 1. septembra ob 3. uri zjutraj je bil sklican nemški državni zbor za 10. uro dopoldne. Poslanci so prispeli z letali. Okrog 100 poslancev manjka, ker so vpoklicani. V tovarne in delavnice! Delavstvo pripravi se, da boš uveljavilo svoj glas v državi! V Sloveniji imamo še precej industrije. Imamo pa jako mnogo malih obratov raznih strok. Veliki obrati se deloma selijo na jug in ostali razvoji v razmerju z ugodnimi pogoji gre bolj počasi naprej. Temu so vzrok razne neprilikc: finančne, davčnopolitične in tudi gospo-darskopolitične. Poleg vseh teh težkoč imamo še drage prevozne stroške, ki bi jih morala država v interesu gospodarstva znižati. Ali to so gospodarske te^koče, ki jih sicer delavstvo indirektno tudi občuti, vendar pa to ne more biti vzrok, da ne bi s svojo organizacijo prodrli v vsako tovarno in v vsako delavnico. Volitve obratnih zaupnikov so pokazale, da je ogromna večina delavstva za svobodne strokovne organizacije. To pomeni, da je velika večina delavstva razredno zavedna in da spada v naše razredne strokovne organizacije. Delavstvo se zaveda, da mora braniti svoje interese, ali branilo jih bo le tedaj. če bo sklenjeno v svoji organizaciji. Mnogo je še delavcev, ki kljub temu, da so zavedni, niso člani svojih poklicnih strokovnih organizacij ali iz lahko-mišljenosti ali pa ker nihče ne pride do njih, da bi jim razložil jedro in namen organizacije ter pomen solidarnosti v organizaciji. Tega dela še manjka. V vsako tovarno, v vsako delavnico mora vdreti delavski zaupnik in krepiti vrste organiziranega delavstva. Pomen delavske zavednosti se nam bo pokazal v kratkem tudi v političnem življenju. Kakor smo čitali te dni, je narodna skupščina razpuščena, dosedanji volilni red razveljavljen. Volitve v narodno' skupščino bodo še letos in sicer po novem volilnem redu, ki ga še ne poznamo, vendar pa pričakujemo v smislu merodajnih zagotovil, da dobimo splošno direktno in tajno volilno nravico s proporcom. Tudi hrvaško gibanje je stalo na tem stališču in je skoraj nemogoče, da bi dobili volilni red, ki bi ne odgovarjal temi načelom. Novi volilni red bo vlada uveljavila z nared-bo. Tudi ta politični dogodek nas prav resno opominja, da se moramo pripraviti na volitve. Dogodki nas ne smejo orehiteti; ne smejo nas najti nepripravljene za ta primer. Nekoliko nerodni bomo morda, ker smo nad deset let izključeni iz političnega življenja. Menimo pa, da je v tej dobi naša odločnost porasla, ne pa oslabela, kakor so razmere hotele. Z mladeniško ognjevitostjo, ki jo pozna le delavski razred, pojdimo na delo v tovarne in delavnice, v mesta in vasi. da uveljavimo, kadar bo čas, nič drugega kakor svojo državljansko pravico v interesu jugoslovanskega razrednega proletarijata. K temu delu nas kliče naša politična dolžnost. Upamo tudi, da ne bo več starih volilnih metod, v kolikor pa bi bile, se jim moramo upreti in zahtevati poštene in svobodne volitve, svobodno izražanje misli. Otvoritev sefe državnega zbora Sejo je otvoril feldmaršal Goring, ki so mu poslanci priredili velike ovacije. Hitler govori Nato je povzel besedo Hitler, ki je rekel: »Več mesecev živimo v skrajno napetem stanju radi položaja, ki ga je ustvarila versajska mirovna pogodba. Gdansk in koridor sta bila nemška in pripadata Nemčiji. Na tem ozemlju so se godile nemški manjšini velike krivice. Kakor vedno sem tudi to pot poskušal doseči revizijo mirnim potem, kot v primeru Avstrije, Sudetov in češko-moravskega protektorata. Jasno je bilo, da se mora rešiti tudi vprašanje s Poljsko. Zato sem razgo-varjal s poljskimi državniki. Nemške zahteve so bile skromne. Predlogi so m Srečen sem, da lahko povem, da vladajo sicer v Nemčiji in Sovjetski Rusiji različne doktrine. Toda Nemčija nima interesa, da bi izvažala svoje doktrine. Ako tudi Sovjetska Rusija ne bo tega poskušala, potem ti dve državi ne bosta nikdar več trčili druga ob drugo. Zato sem se odločil za sklenitev pakta s Sovjetsko Rusijo, ki zavedno izključuje sovražnosti med obema državama. V svetovni vojni sta se borili Nemčija in Rusija druga proti drugi, v bodoče se to ne sme več zgoditi. Moskva je včeraj ratificirala pakt o nenapadanju z nami. Hitler dolotil nasledstvo Od Vas ne zahtevam ničesar drugega kot to, kar bom sam n a,pravil. Ako se mi kaj zgodi, je moj namestnik feldmaršal Goring. Ako bi se tudi njemu kaj pripetilo je njegov namestnik Hess, Herman Goring bili odklonjeni in odrejena mobilizacija na Poljskem. Nobena država ne bi mogla gledati preganjanje manjšine preko meje, jaz pa sem čakal na to štiri mesece. Toda današnje Nemčije se ne sme zamenjati s prejšnijo. Še enkrat sem sprejel angleški posredovalni predlog, dasi nisem verjel, da bo Poljska na to pristala. Čakali smo dva dni. Ako bi čakali še naprej, bi ne bili vredni drugega kot da odstopimo. Posredovalni predlog ni uspel. Zato sem se odločil zadevo s Poljsko urediti z orožjem. Niti eno sekundo me pri tem ne bodo ovirali pomisleki na ostale velesile. Nemčija nima interesov na zahodu. Druge evropske države so deloma razumele korak Nemčije. Zlasti se zahvaljujem Italiji, razumeli pa boste, da noiem tuje pomoli Nekatere države so obljubile, da bodo nevtralne. Dokler bodo držale to nevtralnost, jo bo izvajala tudi Nemčija. Rudolf Hess ako bi tudi njega ne bilo več, bo določil senat, kdo postane njegov namestnik, vsekakor pa najvrednejši in naj-hrabrejši. Nikoli nisem poznal besede: kapitulacija. Nikdar več se ne sme povrniti november 1. 1918. Naši cilji so: 1. Gdansk, 2. koridor. Zato sem odločen boriti se tako dolgo, dokler ta ali kakšna bodoča poljska vlada ne bo tega priznala. Danes zjutraj je poljska vojska začela streljati na redno nemško armado. Od 5. ure 40 minut dalje streljamo nazaj. Na vsako bombo bomo odgovorili z bombo. Šest let sem izpopolnjeval armado in porabil za to 90 milijard mark. Nihče naj mi ne pride z vestjo o ne-razpoloženju med ljudstvom. Jaz odgovarjam nemškemu narodu, vi pa meni. Mobilizacija angleške mornarice izvržena Anglija je dne 31. avgusta izvedla mobilizacijo svoje vojne mornarice. Obenem so bili vpoklicani novi letniki rezervistov. Poljaki: „Ne damo kar le našel" Uradna »Gazeta Polska« je zapisala dne 31. avgusta: »Mi nočemo tega, kar Zakon o združitvi Gdanska z Nemčijo Minister# Frick je predlagal zakon o združitvi Gdanska z Nemčijo, ki stopi v veljavo 1. septembra. Ustava svobodnega mesta Gdansk se razveljavi. Vsa oblast preide na poglavarja mesta Foersterja. Dne 1. januarja 1940 se nemška zakonodaja uveljavi na področju Gdlanska. Namesto vpoklicanih nemških poslancev, so pozvani politični prvaki stranke, ki so ostali doma. Goring je imel nagovor na Hitlerja in mu zagotovil zvestobo nemškega državnega zbora, ki predstavlja voljo nemškega naroda. Maršal Rydz-Smigly pripada drugimi, ne damo pa tudi ne, kar je naše!« Konine vojaške priprave Italije V Italiji z naglico zaključujejo dela na utrjevanju in gradnji zaklonišč. Vlada je izdala ukrepe proti špekulantom z živili. Imenovani so poveljniki za suhozem-no armado, ki bo razdeljena na dva armadna zbora. Prekinitev prometa po Evropi Zasebni železniški promet na Nizozemskem je za dva dni ustavljen, ker bodo v tem času prevažali samo vojaške transporte. Zasebni promet med Italijo in Nemčijo je ustavljen. Anglija je prepovedala vsem svojim trgovskim ladjam plovbo po Sredozemskem morju. Od 5. septembra bo v Italiji omejen civilni promet an polovico. Rusko nemška nenapadalna pogodba potrjena Vrhovni sovjet, ruski parlament, je na svojem zasedanju, dne 31. avgusta soglasno pritrdil sklenjeni nenapadalni nogcdbi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Takoj po objavi tega poročila je Nemčija začela z nadaljevanjem svoje akcije proti Poljski, ki je bila par dni prekinjena. Nemško orožje za Boiearljo Zadnje dni je prispelo v Bolgarijo več lisoč ton orožja iz Nemčije. Povečini tfre za puške, ki se prevažajo kar v celih vlakih, h < '- ' - 1. . . .i hio Dvanajst milijonov vojakov pod orožjem Računajo, da je v Evropi trenutno 12 milijonov vojakov pod orožjem. Franclja je Izvršila mobilizacijo Francija je skoraj popolnoma izvedla mobilizacijo. V Tunisu se v množicah prijavljajo prostovoljci. V Franciji pa so se prijavili tam bivajoči inozemci, ki so sposobni za javno službo. Mnogo pa se jih prijavlja za službo v bojni črti. Tudi Švica mobilizirala Švica je dne 1. t. m. izvršila splošno mobilizacijo. Boji v Mandžuriji 15.000 sovietsko-mongolskih vojakov vdrlo v Mandžukuo, Iz Mandžukuja poročajo, da je 15.000 sovjetsko-mongolskih vojakov vdrlo iz Zunanje Mongolije čez reko Halko in nrodrlo 14 km globoko v Mandžukuo. Ti boji pomenijo,nadaljevanje bojev, ki so začeli na tem zemlju že pred meseci. Angleški parlament sklican Za danes, dne 1. septembra ob 6. uri je sklican angleški parlament Francoski ministrski svet se je danes sestal in sklenil, da gre Francija s Poljsko. Svobodne delavske strokovne organizacije pri ministru za socialno politiko Minister za izvajanje zakonitih pravic delavstva v duhu demokratizacije Pri ministru za socialno politiko s. dr. Budisavljeviču se je zglasila depu-tacija Zedinjenih delavskih strokovnih zveze Jugoslavije in Glavne delavske zveze za Srbijo in mu pojasnila položaj, v katerem se nahaja delavsko gibanje vsled ukrepov prejšnjih vlad. Delegacija je izrekla željo, da bi se naj nemudoma razpisale volitve v vse delavske ustanove, tako v Delavske zbor- nice, kot tudi v ustanove socialnega zavarovanja. Minister g. dr. Budisavljevič je dal delegatom svobodnih strokovnih organizacij pozitivne odgovore. Glede volitev v delavske zbornice in ostale delavske ustanove je obljubil, da se bo z vso silo zavzel za izvajanje zakonitih pravic delavstva v duhu demokracije. Strokovne organizacije k poloiaju Navodila članstvu. Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo kot oblastni odbor URSS-a se je posvetovalo o številnh predlogih glede zadržanja strokovnih organizacij v sedanjem položaju in sklenilo: 1. Na vprašanje glede sodelovanja v raznih socialnih ustanovah smatra predsedstvo, da je svobodnim strokovnim organizacijam šele takrat mogoče sodelovati, ko bo v teh ustanovah upostavljeno legalno stanje v smislu določb zakona o zaščiti delavcev in drugih socialno političnih zakonov. 2. Zavedajoč se, da je uspešno delo za zaščito moralnih in materielnih interesov delavstva mogoče le cb popolni svobodi tiska in svobodi zborovanja in združevanja, bo članstvo svobodnih delavskih organizacij podprlo z vsemi svojimi silami pokrete, ki bodo v to smer uravnali svoja prizadevanja. 3. Glede notranje ureditve države s posebnim ozirom na Dravsko banovino smatrajo svobodne strokovne organizacije, da morejo njihovi člani sodelovati le v takih političnih gibanjih, ki bodo zahtevala tako samoupravo, oziroma avtonomijo Slovenije, ki bo krepila socialne in gospodarske interese prebivalstva. Priključene strokovne organizacije in njih podružnice naj podporo te zahteve po direktivah, ki jih sprejmejo od izvršnega odbora Strokovne komisije. Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo. Leto volitev — leto zdravega preporoda? Sporazum Srbov in Hrvatov prinaša normalizacijo notranjih političnih razmer. To dokazuje temeljni sporazum in izjave politikov. Zlasti pa kaže na potrebo normalizacije splošna ljudska zadovoljnost z rešitvijo tega perečega vprašanja. Če kdo ni zadovoljen, so to posamezniki in klike, narodi si je pa naravnost želel, da popusti napetost' in izredne razmere. Nova vlada ima nalogo realizirati določbe in načela sporazuma. Izvesti mora in revidirati zakonodajo. Odpraviti ovire razvoja in udejstvovanja svobodnih državljanov. Izvesti volitve v senat, narodno skupščino, občine in vse samouprave. V kakšnem redu se bodo te stvari izvedle, ker so deloma v zvezi z reformo političnih uprav, ni mogoče točno reči danes. Vsekakor se pa nahajamo pred' važnimi odločitvami, pri katerih bo sodeloval ves narod in tudi delavski razred, t « ■ -- - - , -.ilviih »Hrvatski dnevnik« na naslov »Slovenca«. »Slovenec« je objavil članek o sporazumu, v katerem pravi, da je sporazum v veliki meri zasluga slovenskega dela JRZ in da se je dr-. Korošec boril za to polnih 20 let. »Hrvatski dnevnik odgovarja na te trditve »Slovenca« tako-le: ».Slovenec' piše, da se je dr. Korošec boril za to vseh 20 let. To bi torej značilo, da se je boril tudi takrat, ko je vstopil kot minister za notranje zadeve v Sestojanuarsko vlado in potem, ko je vstopil v vlado dr, Stojadi-noviča. -— Kar se nas Hrvatov tiče, želimo bratom Slovencem vso srečo, toda resnici na ljubo moramo priznati, da nas njihova politična organizacija ni podpirala v boju za uresničenje naših zahtev in da bi bil ta naš boj gotovo j mnogo preje privedel do zmage tako hrvatske, kot tudi slovenske stvari, ako ibi bila ta naj-jačja slovenska politična organizacija šla z nami. Rojstvo banovine Hrvaške ni delo slovenskih političnih faktorjev, ampak rezultat dolgotrajne in mučeniške borbe hrvatskega naroda in premišljene politike predsednika dr. Mačka.« Občina Štrigova bi rada pripadala Hrvatski banovini. Slovenija bo nekaj svojega ozemlja morda oidstopila banovini Hrvatski. Predvsem je to občina Štrigova v ljutomerskem srezu. Ta občina je vedno pripadala k Medmurju, pred nekaj leti pa so jo pripojili ljutomerskemu srezu. Prebivalci hočejo sedaj nazaj na Hrvaško in gotovo je, d,a jih borno Slovenci tudi morali Stavka mizarskih pomočnikov je pričela v Vukovaru. Pomočniki zahtevajo večje mezde, delodajalci se branijo ugoditi tem zahtevam. Stavka pekov v Dubrovniku, ki je trajala 20 dni, je končana. ISBKS Nemčija hoče na vsak način del Poljske države Hitler je stavil kot zadnje zahteve takojšnjo zasedbo Gdanska, nato pa plebiscit v koridorju in Poljski Šleziji Prva sega nove vlade Prvo sejo nove vlade je vodil dr. Maček j Prvo sejo nove vlade je vodil dr. Ma-; ček, ker je predsednik vlade Dragiša j Cvetkovič obolel. ! RazpuSCenl Imenovani občinski odbori na HrvaSkem Na Hrvaškem so bili razpuščeni vsi imenovani občinski odbori, tudi v mestih, in postavljeni komisarji, ki bodo vodili ptosle do volitev. Komunistično stranko hoZejo orepovedati v Francij! Francoska vlada ima vojna pooblastila »d . . ..k t .. uniih poslancev v zbornici. Na podlagi teh pooblastil se bavi z namero, da razpusti komunistično stranko. S. Leon Blum je vlado odločno posvaril proti takemu ukrepu, češ da to nasprotuje tradiciji Francije, ki je politično zrela država. Letalski napad na Krakovo Prvi večji letalski napad so podvzeli Nemci na Krakovo. Izpraznitev Londona in Pariza se nadaljuje pospešeno. Pariz je zapustilo že nad 100.000 otrok. Iz Londona bo odšlo 650.000 otrok in 50.000 mater. Nemikl radio poziva ladje na odortem morju in jim daje navodila, da se izogibajo pristanišč držav, ki so v nasprotju z Nemčijo. Sporazum med Rumunijo In Madiarsko Madžarska je predložila Rumuniji sklenitev pakta o nenapadanju. M,ed Madžarsko in Rumunijo je prišlo nenadoma do preokreta, Madžarska vlada je v svetsti si velike nevarnost, ki ji preti na njenih mejah, predlagala Rumuniji sklenitev pakta o nenapadanju s pripombo, da bo enak predlog stavila tudi Jugoslaviji. Rumunska vlada je izjavila madžarska vladi, da ne gradi svojih utrd na madžarski meji radi Madžarske. Madžarska vlada pa je istotako izjavila rumunski vladi, da ni vpoklicala rezervistov, ker bi nameravala kak napad na Rumunijo, ampak iz čisto drugih ozirov, oziroma iz istih kakor Rumuni. ___________ Švicarski socialisti proti paktu med Nemtljo in Rusijo Švicarski socialisti so izdali oklic, v katerem pravijo, da je Rusija s sklenitvijo pakta z Nemčijo izdala interese delavskega razreda v zahodni Evropi. Švicarski socialisti te taktike ne morejo razumeti in so ji nasprotni. Nemška vlada je dne 31. avgusta zvečer ob 9. uri po radiju objavila svoje zahteve glede Gdanska in ostalega ozemlja Poljske države, ki ga smatra za sporno posest. V objavi pravi: Potek pogajanj Angleška vlada je dne 28. avgusta predlagala nemški vladi direktna pogajanja s Poljsko. Nemška vladla je na ta pogajanja pristala in izjavila, da čaka poljskega pooblaščenca do 30. avgusta zvečer. Poljska pa ni poslala pooblaščenca, ampak je odredila splošno mobilizacijo. Nemška vlada je dostavila osnovo za pogajanja angleški vladi že pred 28. avgustom. Ker do 30. avgusta ni bilo pooblaščenca poljske vlade v Berlin, je zahtevala nemška vlada, da se naj naknadno imenuje poljski pooblaščenec. Ker ta tudi sedaj ni prišel, se je nemška vlada odločila, dia objavi svoje zahteve: Po vojni krivično začrtana meja se mora popraviti, tako iz narodnostnih, kot tudi iz prometnih ozirov. Manjšine, ki bi še ostale na tej ali drugi strani meje pa naj bi imele zajamčene svoje ipravice. 1 Takoj se mora vrniti Nemčiji Gdansk. O pripadnosti koridorja (poti Poljske do morja) odloči glasovanje. Glasovalno pravico imajo vsi Nemci, ki so bili 1. januarja nastanjeni na tem ozemlju. Ozemlje bi prišlo za eno leto pod nadzorstvo mednarodne komisije, v kateri bi bili zastopniki Italije, Rusije, Francije in Anglije. Pristanišče Gdynja bi ostalo Poljski in bi se meja med Nemčijo in tem pristaniščem določila naknadno med Nemčijo in Poljsko. Do izvedbe plebiscita bi imela Nemčija pravico uporabljati vse v naprej določene ceste in železniške zveze v plebiscitnem ozemlju. V slučaju, ako bi pripadel koridor Nemčiji, bi imela Poljska prosto zvezo preko koridorja do Gdynije. Obratno pa tudi Nemčija, ako bi koridor po glasovanju pripadel Poljski. Ako bi pripadel koridor Nemčiji, je Nemčija pripravljena pristati na izmenjavo prebivalstva. Luki Gdynija in Gdansk bi bili vojaško neutrjeni. Nemčija in Poljska se obvežeta druga drugi poravnati škodo, ki so jo utrpele manjšine na spornem ozemlju po 1. 1918. Obe diržavi bi se obvezali da bosta pustili narodnim manjšinam svobodo nacionalnega udejstvovanja na ozemlju, ki bo pripadlo bodisi Poljski, bodisi Nemčiji in da obveznikov manjšine nobena izmed obeh držav ne bo klicala v vojaško službo. Zane Grey: 3 Mož IZ ^ozda Snake se je dvignil in stopil k vratom ter poslušal. Zunaj je stokal veter v krčevitih zagonih in posamezne kaplje dežja so udarjale ob kladaro. »Uah!« je vzkliknil Snake in se oddahnil. Potem je za hip sledil molk; kratko na to pa je začul Dale hitro hojo na skalnati poti pred kolibo. Možje spodaj pod njim so nemirno stopicali sem in tja, toda vsi so molčali. Ogenj je veselo prasketal. Snake Anson se je umaknil od vrat, njegova drža in izraz sta razodevala dvom in previdnost. Dirjajoči konj se je nekje zunaj ustavil. »Hola tu notri!«, je vzkliknil nek glas iz teme. »Hola sam!«, je odvrnil Anson. »Ali ste Vi to, Snake?«, je naglo sledilo vprašanje. »Skoro gotovo«, je odvrnil Anson in se postavil tako, da ga je bilo opaziti v svitu ognja. Prišlec je koračil čez prag. Bil je visoke postave, na sebi je imel dežni plašč, ki se je svetlikal v svitu ognja. Njegov globoko na čelo potisnjeni sombrero mu je docela zasenčil obraz, da bi bil zgornji del njegovega obraza prav tako lahko maskiran- Irn^l je črne, navzdol viseče brke in brado kot iz kamna izklesano. Izgledalo je, da v sleherni njegovi kretnji preži neka speča moč, zrela in mogočna. »Halo, Snake! Halo WilsQn! Stare posle sem opustil. Poklical sem Vas bil radi — radi neke druge male stvari . . . prav posebno tajne —« Pri tem je napravil kretnjo, ki je razodevala, da naj Snakejevi ljudje zapuste kolibo. »Uah!« je zinil Anson neodločno. Potem pa se je nenadoma obrnil. »Moze, ti in Shadv in Burt, pojdite ven in počakajte zunaj. Izgleda, da to ni posel, katerega sem se bil nadejal . • • med tem pa lahko osedlate konje.« Vsi trije banditi so odštorkljali drug za drugim ven, mimogrede pa so se radovedno ozirali v tujca, ki se je postavil v senco. »Torej kaj je Beasley«, je vprašal Anson potihoma. »Kaj nameravate? Jim pozna moje zadeve.« Potem je stopil Beasley naprej k ognju in stegnil svoje roke nad žerjavico. »Nima ničesar opraviti z ovcami « »Ho, sem si bil takoj mislil«, je pritrdil oni. »Toda čujte — naj si že nameravate karkoli, meni se ne dopade način, da me pustite tu čakati in se okoli loviti. Skoro ves dan smo čepeli na Big Sprin-gu. Potem je prijahal Mehikanec in nas poslal semkaj. Neskončno daleč smo od taborišča in razen tega nimamo niti jedil, niti odej s seboj.« »Ne bom Vas dolgo zadrževal«, je rekel Reaisley. »Toda niti tega mi ne smete zameriti — ako Vam rečem, da se ta zadeva tiče Al Auchinclosa —, moža, ki Vas je napravil za bandita!« Anson se je nenadoma zdrznil in zdelo se je, da se je njegovo telo sunkoma pognalo naprej. Tudi Wilson se je poželjivo zroč nagnil naprej, Beasley je pogledal na vrata, — potem pa pričel šepetati: »Stari Auchinclos je čisto na koncu, ne bo dolgo in se bo stegnil. Poslal je po neko svojo nečakinjo v Missouri — je to neko mlado dekle — in njej hoče zapustiti vsa svoja posestva, ovce in inventar. Izgleda, da nima nikogar dragega na svetu . . . Sta- je — in vse ovce in konje! Znano Vam je, da sva bila jaz in Al dolga leta družabnika pri ovčjereji. Prisegel je, da sem ga bil ogoljufal in me vrgel na cesto. Jaz pa sem vsa ta leta prisegal pri hudičuj da me ie opeharil, — da mi je dolžan ovce in gotovino. V Pini — in v vsej okolici — imam najmanj toliko pri-jateliev kot Auchinclos ... in glejte, Snake —« Prenehal je in globoko zasopel, njegove široke roke so trepetale nad plamenom. Anson se je nagnil naprej kot kača, ki se pripravlja na ugriz, Jim Wil-sen je napeto prisluhnil, ko je čul namigavanja o predstoječi zaroti in inolastilo se ga je razburjenje. »Čujte«, je sopel Beasley. »Dekle bo šestnajstega prispelo v Magdaleno. To je jutri teden. Potem si bo najela poštni voz do Snowdropa, kjer jo bo pričakovalo par Auchinclosovih ljudi »-Sovjeti ustavili protinacistično propagando. Na svetovni razstavi v New Yorku so v sovjetskem paviljonu doslej predvajali protina-cističen film. Po sklenitvi sovjetsko-nemškega pakta ipa so prekinili z nadaljnjim predvajanjem tega filma. Oblasti v Zedinjenih državah so izdale stroge ukrepe proti tuji propagandi. Zlasti bodo podvržene strogi kontroli tuje propagandne pisarne. Država zasluži pri novih kovancih. Pri izdaji novih kovancev, če se računa delo, poraba materiiala in večje število teh novcev, bo znašal dobiček države okoli 190 milijonov dinarjev. Dalmadia se naglo prazni. Mednarodna kriza ie težko prizadela našo Dalmacijo'. Gostov ie bilo letos že itak manj kot prejšnja leta. Čehov, ki so nekoč polnili naša obmorska kopališča sploh ni' bito. m ' :M ' V večlem številu so sicer prišli Nemci, toda, ker imajo te vrste turisti le Dičloi odmerjena sredstva ra razpolago, so dohodki letovišč zelo padli. Sedaj ie niaštopiila nova napetost. Vpoklici v Nemčiji so povzročili. da so nemški turisti na vrat na nos zanustili Dalmacijo, ki je v času natlepšega vremena ostala takorekoč prazna. 7a pristanišč« se ne moreio odločiti. V Beogradu že več let grade veliko pristanišče na Savi, V fn namen so že porabili 37 milijonov dmariev državnega denarja. Sedal so se pa premislili in (pravijo, da hočejo pristanišče na Donavi. Dela na Savi so bila ustavljena. Kako bedo opravičili jizdatek 37 milijonov dinariev je vprašanje, . ■ t ' ■ Molnrjia i' Redn. »Vreme« ni še, d« ie rosta.l Beograd" leglo malarije. Močvirnatih kraiev niso izsušili, delavstvo ni dobilo kjnjna. ves boj nroti malariji pa .ie obstojal v zdravljeni" — obolelih. Zdravnik dr. A m H re io-vič predlaga, da se nat nujno zboljša zd-sv. st>-enn stanie " BpCigrad" Hudo obtožuje »Vreme« svoieea šefa dr. Stoiadinoviča. Prepiri med športniki. .Jugoslovanski nogometni savez v Beogradu je svoj čas izključil vse hrvatske klube, ki so se priključili Hrvat-ski športni slogi. Sedaj je .1NS sklenil, da se »predajo pozabi« vse kršitve pravil, ki so jih zagrešile hrvaške nogometne organizacije oz. klubi. »Hrvatski dnevnik« se iz tega odloka1 norčuje in pravi, da je »splošna amnestija« in delitev neke vrste »milosti« docela odveč. Sedanje stanje v okviru hrvaškega siporta. ie treba smatrat* kot gotovo dejstvo, ki se ne da več spremeniti. Rudnik pirita v Sloveniji. V Ljubljani se je ustanovila delniška družba »Pirit«, 'katere glavni deležnik je celjski Westen. Rudnik se otvori v bližini Litije, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Od dohodkov razredne loterije je prejelo doslej kmetijsko ministrstvo 600 milijonov dinarjev. Dovoljenje za tombole bodo dobila hrvaška društva sedaj kar v Zagrebu. Tombole je doslej dovoljevalo kmetijsko ministrstvo. Poedi-na društva vedo kako težko je bilo izposlovati tako dovoljenje. Ratzen tega je bilo število tombolskih kart omejeno na največ 50.000. čin n , . - ' i. ► > V novi banovim« Hrvatski bo dovoljenje za tombolo izdajala banska uprava, • *• *•* 75-letnica mednarodne organizacije Rdečega križa. Pred 75. leti' je bil v Ženevi sklenjen mednarodni dogovor o pomoči ranjencem v primeru vojne. Ta dogovor tudi določa, da se ne sme obstreljevati obvezovališč, bolnic in sploh poslopij, ki imajo razobešeu ali. pa na strehi naslikan znak Rdečega križa. Humanisti pred 75. leti seveda niso mogli slutiti, da se bo v 20. stoletju podivjanost tako zelo razpasla, da ljudje niti tega znaka ne bodo več spoštovali. Že rned^ svetovno vojno srno doživeli, da so večkrat nalašč merili s topovi na tiste točke, kjer je bila izvešena zastava z Rdečim križem). V vojnah po svetovni vojni, je pa to postalo že takorekoč običaj, da se obstreljuje rdeči križ, v opravičilo se ipa navaja, da je sovražnik »zlorabil« to znamenje. Angleži se zalagajo z življenjskimi potrebščinami. Argentinija je prodala 500.000 ton pšenice in 1000 ton mesa Angliji, kar znotva potrjuje, da se Anglija resno pripravlja na dolgotrajno vojno. Železniški promet v Franclji. Vojaška oblast je prevzela v Franciji kontrolo nad železniškim prometom, vendar ostane osebni promet neizpremenjeiij pač pa imajo vojaški transporti prednost. Iz Londona odvažajo dragocenost!. Angleško glavno mesto London se polagoma prazni. Dan za dnem odvažajo po železnici im tovornih avtomobilih razne dragocenosti na varne kraje. Pridno pa odvažajo tudi odvišno zemljo, ki so jo izkopali pri gradnji zaklonišč. 20.000 novih kmečkih posestev na površini 500.000 hektarjev nameravajo ustvariti na Siciliji. Mussolini je 20. julija proglasil ta načrt, ki ga hočejo uresničiti v desetih letih. Vlada je odobrila v ta namen 1 milijardo lir kredita. Noben delavec ne sme dobiti večjega dopusta, kot pa je v delovnem redu, tako je odločil državni nadzornik za delo v okraju Mit-., telelbe v Nemčiji, ker zvišanje dopusta pomeni spremembo delovnih pogojev v smislu sploš- nih navodil o nadzorstvu nad! delovnimi' pogoji v podjetjih. Take spremembe pa so nedopustne. Iz istih razlogov je prepovedano v Nemčiji zahtevati nadtarifne mezdte, kazniv je tisti, ki jih zahteva in podljetnik, ako na nje pristane. V Berlinu nimajo bencina. V Berlinu je moralo prenehati z vožnjami 5000 taksijev, ker nimajo beličina. Bencin rezervira očividttO država za slučaj vojne. Književnost »Narodni prače« prinaša ipod naslovom »Slovensko počaščenje češke Tculture« obširno poročilo o češki številki mariborske revije »Obzorij« z popolno vsebino člankov. Poročevalec opozarja, da je po lanski češki številki »Ljubljanskega zvona« ta izdaja »Obzorij« nov dokaz o plodnem sodelovanju slovenskega in če- naših kccdev KRANJ Kaj je z oddajo stanovanj v novi zgradbi Pokojninskega zavoda? Dela nove zgradbe Pokojninskega zavoda gredo h kraju, kar na drugi strani povzroča vedno večje povpraševanje LJUBLJANA Komunalna socialna politika Letos je razmeroma dobra letina. Sadja je dustrijs-kih krajih konzumenti jako drago plačujejo. Kmetje morajo prodajati kilogram češpelj po 12 do 20 par. In kakšna je cena na trgu? V Ljubljani plačujemo za vsak kilogram 25 para trošarine, tako da znaša trošarina več kakor blago. Socialisti in vsi socialni ljudje bi morali dobro letino izrabiti v prid prebivalstva. Predvsem bi se morale brigati za to občine, ker je sadje najbolj zdrava hrana. Občine in industrijski centri bi se morali pobrigati ob dobri po stanovanjih. Žal pa interesenti zastonj pq- j več kot preveč. In vendar ga po mestih in in-vprašujejo po stanovanjih, ker baje še v Ljubljani ni nikogar, ki bi bil kompetenten glede oddaje stanovanj. Tako namreč vedo povedati interesenti sami. Pred kratkim je uprava Pokojninskega zavoda v časopisu razglasila, da glede oddaje stanovanj v Kranju ni nihče pooblaščen in da se bodio stanovanja oddajala v Ljubljani. Interesenti se pa tudi v' Ljubljano vozijo zastonj. Kaj misli uprava Pokojninskega zavoda glede oddaje stanovanj, je uganka, ki jo je treba javnosti pojasniti. Upamo, da ne misli na kakšno licitacijo z namenom: kdo da več!, ker svoječasno se je trdilo, da se zgradba gradi z namenom, da se stanovanja počene Kakor pa vemo, se v najlepšem stanovanju že montira telefon, kar pomeni, da je to stanovanje že oddano. 70. letnico rojstva je te dni praznoval s. Tominec Ivan, železničar v pok. iz Stražišča. Vedno se je udejstvoval v delavskem pokretu, predvsem med železničarji na Jesenicah. Tudi je ves čas od izhajanja »Delavske Politike« njen naročnik; še prej pa je bil naročnik socialističnih listov, ki so izhajali pred »Delavsko Politiko«. Udejstvoval se je tudi v zadružništvu in sodeloval v odborih. Želimo mu, da bi še dolgo ostal čvrst in mlad pri delu za uresničenje idealov, ki jim je posvetil svoje življenje! Gradnja novega poštnega poslopja. Banska uprava je razpisala oddajo gradbenih del za gradnjo novega poštnega poslopja. Proračun znaša 1,54 milijona dinarjev. Licitacija bo 18. septembra. — Nadalje je razpisana licitacija za gradnjo preskuševališča državnega mlekarskega zavoda, čigar stroški so proračunani na 232.000 dinarjev. LAŠKO Na naslov občinske uprave. Že večkrat je bilo govora v dnevnem časopisju radi neokusnega smetišča v kostanjevem drevoredu pri gostilni Majcen, toda brez uspeha. Baš -pod tem drevoredom, kjer se v neznosnem smradu razkraja navlaka, se hodijo domačini in tujci kopat v Savinjo. Semkaj viozijo nekateri občani steklovino, ki je kopalcem še iposebno nevarna. Mimo vodi tudi sprehajalna letoviška pot, radi česar to smetišče nikakor ne dela časti našemu tujskemu mestu. Še enkrat ponovno prosimo sresko načelstvo, da se ta navlaka odstrani in izvozi na »Lavo«, ki jo je določila občinska uprava ipod županom g. Tropom za odlaganje smeti iz našega letoviškega mesta. Kako bo z našim asfaltom drugo leto? Podžupan D. izjavlja, da se drugo leto ne bo več vršilo krpanje naših asfaltnih ulic, ampak bo občinska uprava izvedla novo asfaltiranje. Mi sc s tem docela strinjamo, opozoriti pa hočemo le na neko priložnost, ki bi jo morala sedanja občinska uprava ob novem asfaltiranju izkoristiti. Pri prvem asfaltiranju ni imela občinska uprava dovolj sredistev, da bi dovršila tlakovanje Rimljanske ulice do pokopališča, kar je radi številnih pogrebnih sprevodov v Laškem nujno potrebno. Prav talco bi bilo potrebno podaljšati tlak do železniških zapornic pri vili g. Podreberšaka. Sporedno s temi deli bi bila režija novih tlakovani minimalna, mesto pa bi dobilo s tem zaokroženo estetsko celoto. Nekateri občani izražajo željo, da bi se tlakovala oba prostora -pred ljbdskima šolama in prostor pred občinskim poslopjem, V kolikor imamo prav, naj presodi naša jtfvnost sama. JESENICE Običajne ordinacije za družinske člane 'od 2.-4. ure po-poldne za čas ko je g. dr. K er Žan Bartol odsoten, t. j. odi 26. avgusta do vštetega 17. septembra t. I. odpadejo. V tern času bo g. dr. Keržana nadomestoval g. dr. Čeli Milan, in sicer vsak dan od 8.—10. ure dopoldne, in v zelo nujnih primerih od pol 5. do 6. ure popoldne. Nedeljsko zdravniško službo v septembru za vse družinske Člane in zavarovane člane bratovske skladnice vrše: 3., 8. in 17. septembra dr. Čeh Milan, 6. in 10. septembra dr. Hafner Jože, 24. septembra dr. Keržan Bartol. Kipo Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefihn »VELIKE NOROSTI«. V glavni vlogi Paula Wesse!y in R. Forster. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. — Sledi za kr. rojstni dan »PIKOVA DAMA«. MEŽICA Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« bo v drugi polovici- septembra t. 1. za otvoritveno predstavo letošnje sezone uprizorila Me-itkotovo dramo »Mati« na svojem odru v dvorani gosp. Tofta v Mežici. Nadalje bo, priredila vsakoletno vinsko trgatev 1. oktobra v isti dvorani in se najvljudneje priporoča za obisk teh prireditev. Družnost! — Odbor. PTUJ Državna meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8. do 12. ure. V I. razred se lahko vpišejo učenci iz pt-ujskega sodnega okraja, ki so z cSArim u-spehom dovršili 4. razred ljudske šole in nisp prekoračili 14. leta. Za vpis v I. raired mora:o predložiti spričevalo o do-vršenem 4. razredu ljudske šole, rojstni list, prijavo, kolekovano z 10 din in potrdilo o višini vplačanih davkov. Za vpis po 5. septembru je treba vložiti posebno prošnjo na upraviteljstvo šole. Popravni izpiti bodo 4. in 5. septembra. Prošnjle za popravne izpite vložite do 28. avgusta pri upravitelju. Ostala navodila v letnemu poročilu in na šolski oglasni deski. letini, da preskrbe sadje konzumentom po u-godnih cenah in v zadostni množini. Ni pa to še dovolj. Poskrbeti bi morale tudi, da se sadje konzervira ali suši za daljšo dobo. Zakaj, naravnost brezvestno je, da -se pušča sadje, ker ga producenti ne morejo spraviti v promet, zgniti, pokrmiti živini ali celo pokuhati v ve.ikih množinah v alkoholno pijačo. Skrajni čas je, da bi mesta in industrijski centri pričeli polagati na ceno prehrano svojih prebivalcev vsaj nekoliko pažnje. MARIBOR Sestanek zaupnikov socialističnega gibanja se bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. s pričetkom ob 9. uri v Ciambrinovi dvorani. Zaupniki, ki bi vabila pravočasno- ne prejeli, naj se zglasijo v uredništvu našega lista, kjer bodo dobili tozadevno vabilo: — Sklicatelj. Zborovanje živilskih delavcev. Zveza živilskih delavcev podružnica Maribor sklicuje za v nedeljo, dne 3. septembra t. L s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »Pri zlatem konju« zborovanje vseh živilskih delavcev iz Maribora in okolice. Pridite vsi in točno! Dimnikarski mojstri uživajo v našem mestu privilegije, ki jih niso deležni obrtniki nobene dr-uge stroke. Odkar je bilo iv našem mestu izvršeno rajoniranje za dimnikarske mojstre, so si rekateri pričeli lastiti pravice, ki presegajo že vse meje. Ometanje dimnikov si odredijo' sami, zlasti pogosto pa prihajajo ometati štedilnike; vsako četrtletje potem predložijo račune, ki so često precej visoki. V nekem predmestju je dimnikarski mojster odredil, da se izžge dimnik. Obvestil je sicer policijo in požarno hrambo, ni pa smatral za potrebno, da bi o tem obvestil tudi hišnega lastnika, kateremu pa seveda naknadno ni pozabil predložiti računa. Ker se tik dimnika nahaja -vodovod in je bila menda cdkrušena opeka v steni, je vsledl vročine v dimniku počila vodovodna cev, radi česar so nastali za hišnega lastnika precejšnji izdatki za popravilo. Ko je zahteval dimnikarski mojster plačilo računa za izžiganje dimnika, se je hišni lastnik pritožil, da mu ni bilo javljeno, da bodo izkurili dimnik. Mojster mu je odgovoril, da je za -odreditev tega dela poklican samo ,on in ne gre to nikomur drugemu nič mar. Ker ie bilo lastniku znano, da je dimnik p-oikvarjen, bi se bilo dalo pravočasno zaščititi vodovodno cev, bodisi na ta -način, dahi bil lastnik pustil obzidati dimnik, ali pa, da bi bil pustil, v času, ko so dimnik izžigali, teči vodo, bi bili hišnemu lastniku s tem prihranjeni nepotrebni stroški za popravilo vodovoda. Tako pa se š-kodle ni moglo preprečiti. Prizadeti hišni lastnik je seveda opravičeno odklonil plačilo računa. Radi tega je sedaj dimnikarski mojster ves ogorčen, ker si pač lasti pravice, ki mu sicer ne prist'ojajo. Pripominjamo tudi, da je pavšal za ometanje dimnikov pri nas izredno visok, Racd vedno hujših zamud -vlakov iz Nemčije se vsi potniki upravičeno pritožujejo. Najbolje bi bilo, da bi naši -vlaki ne čakali več na prihod vlakov iz Nemčije, * . - , «1 / * . i ... i.iM . • i,» Ho i ,i i Naši vlaki nai bi odhajali točno po voznem redu, ne da bi čakali prihoda vlakov iz Nemčije. Lepo po vrstnem redu. Zadnje dneve so se Nemci, ki so bili nia letovanju v Jugoslaviji, v trumah vračali domov. Nemška železniška uprava pa ni dala na razpolago dovolj železniških voz za prevoz preko meje. Posledica je bila, da so morali nekateri ostati do drugega dne v Mariboru. Nemški oblastni o-rgani pravijo, da imajo prvenstveno pravico do prevoza v-si vipoklicanci, potem člani nacistične stranke, ostali pa potem. Še vedno telefonska mizerija. Pred dvema mesecema so položili kable po mestu in tedaj je bilo rečeno, da bo telefonska mizerija dokončno odpravljena. Kakor pa čujemo od raznih telefonskih naročnikov, se v tem oziru ni dosti spremenilo. Na spodnjem delu Aleksandrove ceste n. -pr. sta še vedno po dva telefonska naročnika obeš-e-na na en vod. Ako naj bo res, da je telefonska mizerija odpravljena s -položitvijo kablov, potem bi bilo predvsem treba rešiti take nemogoče slučaje. 250 tovornih vagonov sadja in raznega drugega blaga se nahaja na mariborskem kolodvoru, ker sc železniški promet z Nemčijo vrši v silno skrčenem obsegu. Vpisovanje dece v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za prošnje v svrho sprejema dece v mestna dnevna zavetišča se dobe pri mestnem socialno političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi mestnega dtaev-nega zavetišča v V. okraju, Magdalenska ulica. Izpolnjene prošnje, potrjepe _od! šolskega upra-viteljstva in mladinskega predstojnika iz močnik Schmidinger na 300 d-ini gloibe, ker se je s svečo približal sodu gorilnega špirita, vsled česar je nastal požar, ki so ga pa gasilci še pravočasno zadušili. Ta sodba naj bo v -pouk trgovskim pomočnikom, ki naj zahtevajo od svojih delodajalcev, da v temn-e kote svojih skladišč napeljejo elektriko, zlasti- tam, kjer se točijo iz raznih soidioiv! gorljive tekočine. Prav za prav bi morai v takem slučaju odgovarjati gospodar, ker ni dal napeljati elektrike. Umrl je dne 1. septembra ob 9. uri dop. s. Tschurtschentaler Anton, želez, starovpoko-je-nec. Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri poip, na mestnem pokopališču. Vrlega sodruga bomo ohranili v trajnem spominu! Žalujočim naše sožalje! Premestitev carinskih uradnikov. Nad 20 carinskih uradnikov, ki so že dolgo let služili v Mariboru, je bilo v zadnjem času premeščenih. Narodno gledališče se z vso vnemo- pripravlja na otvoritev nove sezone. Za otvoritveno predstavo pripravljajo Cankarjevega »Hlape# Jerneja«, ki ga že dolgo nismo videli v Mariboru. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 3. septembra 1939 zdravnik g. dr. Velker Hugon, Maribor, Po-brežka cesta št. 2. CELJE Delavstvu pravic! Dasi izgleda Celje na zunaj kot mirno lefovičarsko mesto, je v resnici P*ravo industrijsko središče z velikim odstotkom delavstva. Velike važnosti je delavstvo kot kupec in -konzument. Ne vemo, kako bi uspevala trgovina in obrt, če bi jutri tega delavskega kadra zmanjkalo. Trgovec in obrtnik sta danes prepričana, da je njima položaj v veliki meri odvisen od kupne moči delavstva. Po vsem tem bi človek mislil, da je delavstvo po svoji moči in številu tudi zastopano pri raznih javnih upravah in inštitucijah. Ali ni tako, niti v eni korporaciji ne sede predstavniki delavstva, ki bi soodločevali in branili sklošne interese delovnega ljudstva. * • ■J !>!**•' -• - . * •>"* Ena prvin in glavnih zahtev pa je, -da se izroče brezpogojno takoj vse delavske ustanove pravim delavskim zastopnikom, ,ki naj takoj izvedejo volitve v te inštitucije, da pridejo končno-veljavno v roke izvoljenim delavskimi zastopnikom. SK »Olimp« bo imel jutri v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. svoj 11, »Športni dan«. Dopoldan bo po mestu prodaja spominskih znakov in cvetlic. Popoldan pa lahkoatletsko tekmovanje in dve nogometni tekmii. V glavni tekmi nastopi kot gost HŠK »Zagorac« iz Zagreba, ki je poznan in ljubljenec zagrebške sDortne publike. HŠK »Zagorac« bo kot prvi hrvatski kluib gostoval po sporazumu med športniki Slovenije in Hrvatske. Delavci, delavke, bodite v vsakem slučaju zavedni in dosledni. Obiskujte samo tiste lokale in trgovine, ki imajo naročeno »Delavsko Politiko«. Komur ni za »Delavsko Politiko«, mu naj ne bo tudi za vaš težko prislužen denar. Zahtevajte povsod svoj delavski list, to je »Delavsko Politiko«, Gostilničar Belaj v Polulah je odpovedal sam »Delavsko Politiko«. To sporočamo tistim, ki so se za to odpoved zanimali. Vzrok odpovedi nam pa ni znan. Delavci, ki imate veselje do godbe, pozor! Par mest pri fanfari še ni dvojno zasedenih. Vabimo vas, da se zglasite v večernih urah v društvenem prostoru »Vzajemnosti« radi informacij. Pridite, ker ima za jesen in zimo pripravljen zelo lep in številen program. Duhovniki v Francovi Španiji 20 obsojenih na smrt in ustreljenih. »Bemer Tagwacht« od- 26. junija 1939 poroča: »V baskiški pokrajini se nahaja v zaporih še vedno 66 katoliških duhovnikov. Trije od njih sp obsojeni na smrt, 9 na dosmrtno ječo, 21 na ječo od 6 do 30 let, 9 pa se jih nahaja v koncentracijskih taboriščih. O usodi ostalih še ni odločeno. Vsega skupaj je bilo pod Francom doslej zaprtih 163 katoliških duhovnikov, 20 je bilo usmrčenih, 212 izgnanih, 29 deportiranih in 18 odstavljenih. tv a c ^ t - • - v* . ’ i * Koliko se dobi za nemško marko? V švicarskih časopisih čitamo: Nekdo, ki je imel 100.000 nemških mark, je ponudil te marke v nakup neki banki. Banka mu je izračunala kurz, ki pa se je zdel lastniku nemških mark prenizek. Obrnil se je na časopise z vprašanjem ali ga mogoče banka hoče opehariti. Dobil je tak-le odgovor: »Po .uradnem kurzu' je 100.000 nemških mark 177.000 švicarskih frankov. Ako pa so -marke takozvane registrske marke, potem je 100.000 mark vredno 95.000 švicarskih frankov. Za 100.000 mark v srebru dobi lastnik v Švici samo 57.000 frankov, za isto vsoto mark v papirju samo 50.000 frankov. Ako pa se gre za 100.000 Effekten-Sperrmark, se more lastnik nadejati, da bo dobil samo 16.000 frankov. Lahko pa je mogoče, da gre pri teh 100.000 markah za Vorzugs-Sperrguthaben (prednostno dobroimetje pod zaporo), ali za Handels-Sperr-guthaben (trgovsko dobroimetje pod zaporo;, ali za Auswandererguthaben (dobroimetje izseljencev) ali za staro Wiihrungsguthaben (staro d-obroimetje), ali za Sonderguthaben (posebno dobroimetje). V vsakem takem slučaju se računa vrednost marke drugače. Toda nikdar ne sega vredno-st 100.000 nemških mark do višine »uradnega« tečaja v znesku 177.000 švicarskih frankov. To niso lahki računi za človeka,' ki ni bančni strokovnjak, • ■ : - »„t,„ Dragi ženski klobuki v Zagrebu. Ženski klobuki v »Zagrebu stanejo din 300 do din 400, naprodaj so- pa tpdi- ta-ki. ki' jiin je cena din 1000. Zagrebške modistke trdijo, da njihovi izdelki nič ne zaostajajo za pariškimi. Delavski pravni svetovalec Zavarovanje vajenca (Trbovlje) I za potni list in ga tudi dobila, vendar mi fran- Vprašanje: Moj sin je bil pri meni za vajen- J c°ski konzulat ni hotel izstaviti vizuma. Ali iv* - i__ 1 ___________________• ATT^rt i e\ o «-> troltnuon nniTli licf Irt mi i n Uit iuliin ca in ga nisem imel zavarovanega pri OUZD. Sedaj mi je OUZD naenkrat predpisal prispevke za nazaj. Ali sem dolžan sina zavarovati? Odgovor: Pri OUZD morajo biti zavarovani vsi vajenci. Otroci, ki so pri očetu v službi ali tudi samcu v uku, pa radi tega- še niso izvzeti od zavarovanja. Zdravniška pomoč železniškemu delavcu (Ptuj) Vprašanje: Bil sem zaposlen pri sekciji za vzdrževanje pr-oge, kjer sem zbolel in se javil bolnega pri zdravniku, ki me pa noče spoznati za bolnega. Zdravnik me sploh ni preiskal. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Ako ste res bolni, javite zadevo upravi bolniškega fonda in zahtevajte pregled po drugem zdravniku. Ali ve'jajo minimalne mezde za železniške delavce? (Ptuj) Za železniške delavce minimalne mezde ne veljajo, ker je njih službeno razmerje urejeno s posebnim -pravilnik-om. Zastaran dolg (Hrastnik) Vprašanje: V letu 1935 mi je nek lesni trgo- okraja bivališča, naj prineso starši osebno u- ve<: dobavil manjšo količino desk. Do letos ni - •______*_ _1___‘ 1 i t Pri 3 7 P ni n Pil tl C 0(1 P l na in nonnlrrnl -trln-ftl travi zahoda in sicer: iz okrajev na levem bregu Drave v mestni mladinski dom, iz V. okraja pa v mestno dnevno zavetišče v1 Magdalen-ski ulici. Deca, ki bo sprejeta, bo pravočasno obveščena po upraviteljstvu šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod1 16. septembra po pouku. Na 480 din denarne kazni ali 7 dni zapora pogojn^ za dobo dveh let je bil obsojen mesarski mojster R. S., ker se je preveč razburil, ko je zagledal rubežnega organa, ki ga ie prišel obiskat. Radi neprevidnosti obsojen trgovski pomočnik. Pred sodiščem le bil obsojen trgovski po- terja za plačilo, sedaj pa je naenkrat vložil proti meni opominsko tožbo. Ali ni terjatev že zastarana? Odgovor: Ako niste v zadnjih treh letih dolga priznali ali plačali česa na račun, je terjatev zastarala. Na tem ne izpremeni ničesar dejstvo, da je tožitelj poslal svoječasno opomin, ki ga pa Vi niti niste prejeli. Zoper plkčilno povelje morate vložiti v 14. dneh, odkar ste ga prejeli, upor in pri razpravi, ki bo razpisana, izrecno ugovarjati zastaranje. Izselitev v Francijo (Rimske Toplice) Vprašanje: Moj mož je že dalj časa v Franciji. Ker bi rada šla za njim tja, seurt zaprosila jo še veljaven potni list, ki mi je bil v juliju izstavljen za 1 leto. Kam naj se -obrnem, -da dobim vizum? Odgovor: Francoski konzulat Vam najbrže ni hotel izdati vizuma zato, ker ste izjavili, da se hočete za stalno -preseliti v Franciji. Vaš mož naj poskuša pri francoskih oblastih dobiti dovoljenje za Vašo vselitev. Sicer se pa obrnite ponovno na francoski konzulat in tam povprašajte pod ka-kiimi pogoji bi Vam dali vizum. Kot sezonska delavka najbrže sedaj ne bodete mog i dobiti več vizuma. Sicer se pa v tej zadevi obrnite na najbližjo Borzo dela. Potni list pa velja, dokler ne izteče, leto dni od dne, ko Vam je bil izstavljen. IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllOlllllIllIllllllllllllllllllllllllllllllinfllllillllltnjjl LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog* pom. blagajna mana domača zavarovalna nita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Savarujo za pogrebnino zdrave oaebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.0001— in za doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdala in uretu}e 'Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Llndska tiskarna, d. d. v Maribora, oredsravitelj Viktor Eržen v Maribora.