Leto XVII. r Celje, dne 26. jalija 1907. Ster.Bft. DOMOVINA UfdriMva jtaa 8chillertevl ceeti ft. 3. —Dopise blagovolite fran-lorati, rokopisi m m vratno. lafcnln trikrat na teden, vaak naaiaMelfraaada tnpaenfctarvsllasa Avstrijo tn NotnžHo 13 krosi, polletni iSnaTi mosten » fcime. ga Ameriko In droge deOolo tdfto vtč. kolikor ms»nnillnlnn, aamrsC: Na Mo 17 kron. pol Ista 8 kron 60 vin. Nssnčuln ns psllja spnvuatvu, ptafeje se vnspr* m-rn**m pritok „llaw.al.i Tohnfl V. Tretja duma. Manifest carja .po božji milosti" svojim .vernim podanikom", s katerim je bila droga doma razpoiičeoa in vektrojirnn nov volilni red obsega zanimivo izjavo o dragi dnmi, da „je bila njena zložba, kakor Smo to spoznali, nezadovoljiva". Čudna atvar! Toliko drtuvniskih glav se je napenjalo, da bi skovale tak volilni red, kateri bi carski vladi njamčil .zadovoljivo" zlotbo dnme, toliko neiStevilnih koles drtavnega stroja se je vrtelo in si prizadevslo vničiti narodni odpor pri volitvnh — in vender je bila izvoljena .nezadovoljiva" doma. Carska vlada so je torej te nepo-kotne dame znebila. Ni dvoma o tem, da je bila razpnztitev dame ie zdev-eej določena — o tem zanimivo pričajo tadi prva poročila uradne tiskovna pisarne o carskem manifesta. Tiskovna pisarna je namreč podala maaiicet brez datume in a pristavkom, da je bil izdan v Carskem Selu. Ker je pa car bival ie 14 dni pred 16. junijem (dnevom razpuatitve druge dame) v Peterhofu, je jezno, da je tiakovni pisarni bilo dano besedilo manifesta, pripravljeno ie za dobe carjevega bivanja v Carskem Selu. Se aanimivejie je, da v prvem beaediln, katero je priobčila tiskovna pisarna, aanjka odstavek o tem, dn duma ui astregla zahtevi vlade, aaj se oemu-dome izročijo eocijaliatiiki poslanci Sevsda je bila ta stvar vladi le dobro doSel izgovor, za katerega pa ai vedela, ko je pripravljele manifest v razpuičeoje dume ie pred nekoliko tedni. Dotični odstavek je bil ie le pozneje vrinen v manifest Tu okolnozt priča naravnost kla-sično o tem, da ni uepojaaneua zadeva upora socijaliatiikik poslancev dnin povoda k razpuičenju dume. Povod je seveda mnogo bolj globoko in tiči v korena celega sedanjega run-kega položaju. nikakor pa no v tako slučajni stvuri, kakerina jo zasleditev problematične zarote. To je perečo ttvlisusko rusko vpraiaaje — agrarno vpraiaaje. Kako vlado peli, je bilo Po razdraženem proglaieuju ®Wypinovam v dumi katero je izzvalo kara« agrarno debato 8. junija Vlada je aliiala v njej jako neprijetne stvuri — ia le kei od govornikov, katera no »aalnli v demo kmetje. Vodju trado-vikov, Knruvejev jo očital Stoljpinu, dn naatopnjoč proti rezleatitvi 130.000 veleposestnikov ikodujo 100 mlUjonom prebivalstva ter pravi: .Ali vlada res atali da ae ji posreči prapričeti kmete, da Je sicer v imena takozvaaik drtav-uih koristi mogoče razvlsztki očetu •trnkom, molu ienam, sinova materam, da razvlaatnjevati tndi samo iivljeaje, dn pa ni mogoče in če bi to tndi dejanske koristi driave zaktevale, raz-vlaatiti veleposestniki?" Da je bilo to vpreionje, na katerem ruskn driava od korena holeje pravi razlog ruzpeičenju dume, doknzeje .poloienije o vjborab v gosudarstven-nuju dumu", dokažejo nnm to pu tndi voktroirani novi volilni red. Ne njem vidimo, kateri aloji so zahtevali, naj se dumu razpusti in volilni rad v nn-zadnjaikem zmizlu poslabia. če prav aa troike krioeje komaj dane .ustave*. Novi volilni red razlikuje se nnmreč nnčelno in zelo globoko od obeh do-zedenjih — kakor ae to e početka niti ni zdelo. Poglejmo si ga nntauč-nejio: najprej ejegove prednike. Boljginov načrt volilnega reda od avgusta 1905. I, gradi dumo naravnost nn kmetskem prebivalstvu — vstvzrja kmetzko duma V spomenici k teme načrtu prari: .Kmetje morajo imeti močno zastopstvo v dumi ker tvorijo po evojem Številu in po vito-kosti plačanih davkov eajmočnejio akepino volilcev". Vlada, smatrajoča neprosvetljeuega ruskega kmeta zn prirodni steber konservativnosti In nazadnjaitva, hotela se je opreti nanj proti uporni revolacijonaraki inteligenci Oh to samo načeto je opit tndi Wittejev volilni red od decembra 1901. leta In kuj se je zgodilo. Kmetje nlao poslali v prvo dumo pokornih slug absolutizma in reakcije — ampak Aladine, kateri ao a svojimi socijalie-tiikimi dn naravnost snarhistiikimi govori vzbudili v skoprneli vladi streh in grozo. To du so bili torej konner-vetivni ruski malici (kmetje), kateri bi naj bili opora .konztitudonnlnegu samodrtavijn* ? In prvu dumu je bila razgnana, ker je njeno zloienje bilo .nezudovo-Ijivo" — ia vlada je začela .popravljati" volilni red. Izdaln je mnoiico .doztavkov in pojaznil", z katerimi je hotela odkloniti nevarnost, grozečo dr-lavi od kmetske dume in od revolu-cijonaruegu razumuiitva S samimi .pojasnili" so odstranili iz dnme zkoro tretji del kmetov, ruzumniitvo so pri volitvah kar najbrezobzirnejie preganjali — in napeh? Se bolj opozicijo-nalua duma nego je bila prva Vladnim mahinacijam ae je ptsrečilo sicer stlačiti itevilo kadetov na polovico — sa toliko je pa v drugi dnmi naraslo itevilo najskrajnejših elementov. In volili ao.je — kmetje. Zato vlada aedaj ae .pojasnjuje" več ampak naravnost oktroira nov volilni rad, knteri se kaže, ako ga uutnnčuejie pogledal — nnravuont protikmetski Naenkrat ni več kmetzko ljudstvo temelj drieve, naenkrat ni več ne po ietvile, ne po rinokonti pla-čauik davkov uajsilaejii element v driavi. — Težiiče ao premaknili zopet tja. kjer je v zamedriavai Raaiji do sedaj ie vedeo bilo: mm pieamtue, sam valepeeoelse. Beako plemstvo, kntero je dooedaj ie vae reforme aa Enakem onemogočilo, katero jo aa-mvnosi pokvarilo tudi veliko kmetako reformo Aleksandra II. (oevoboditev kmetov) — pokvarilo in uničilo je tudi sedaj mlado ruako .ustavo". Število kaetakih volilcev pri vo-litvah zadnje stopinje (nn guberuzkik Shodih) je zmenjdeno po novem volilnem redu več nego zn polovico — zato jo pn pomnoieno itevilo veleposest-niikik volili ev. Nekoliko itevilk nnm to tnkoj pojaeni V voroneiki guber-niji so imeli do sedaj kmetje po ,po-jnanjenem" volilnem redu 101 volil-negu mola, veleposestniki 41 — sedaj jik bodo imeli kmetje 36 in velepo-sestniki 76. Ali v vjatski guberaiji so imeU kmetje do sedaj 148 volilnih mol, veleposestniki 18 — sedaj jih iztajo hmetje temo 13 in veleposestniki 55. Podobno bode razmerje kmetskik in veleposestniških volilnih mol v kazanjski guberaiji: 33 : 50. v karnki 31 :71, v orlovski SS : 68, v penneruki 99 : 47, v rjnzanski 14:61, v aumaruki 33 :76 itd. — dočim je bilo prej razmerje narobe. V posamičnih okrajih je razmerje ie neugodnejie. Teko to v vol-skem okroijn, v auratovaki guberaiji imeli do sedaj kmetje 5 volilnih mol ia velepoaeetuiki d — sedaj bedo imeli kmetje i in veleposcetniU 61 To temeljno smer je najprej spo-znal — ni li to čudno? — brat mi-nisterskega predsedniku, Aleksender Stoljrpio, kateri je koj 17. junija v .Novem Vremeaa" napiaal: .Ako bi nuj bil volilni red vernn aliku dro-lubnega sestavljenju Knsije, imela bi v dami ogromno večino divja, roparska in neizobražena hmeteke druhal____ Rusijo bode Bo dolgo mogla pribliie-vati ie vesti k Evropi edino lo pro-svitljenn oligarhija — in za kmeta bode ie dolgo moral skrbeti isti velo-posestnik, kateri je zanj skrbel bodisi kot gospodar v dobi suženjstva (tla-čanstva), bodisi kot deielni (nemstveni) načelnik ali končno kot kapitalist ie tinitelj v zemstvu — (deželnem zboru)." Izvrstno! Veleposestnik je skrbel sn kmetu, veleposestnik, nuvndno ob enem tndi plemič in barokrat je skrbel za kmetako ouvohejo, brigal ae je za izobrazbo ljudstva, za povzdigo Rasi je — krivdo razznjajoče lakote med su-sumi prebivalntva, krivdo strelnega odstotka nepisssenih na Ruskem, krivda tn flolimo in Mukdeu, krivdo sa straino propast Rusije noni očividno — ruski kmet Adolf Čeraf. njo imeti čisto posebne ulitke pri spominu nn most iz Štajerske Rjaviee preko Sotle aa hrvaiki Hum, ker vedno mitlijo nanj! Na dopia v .Slov. Gosp." dne 17. juniju t L tem ie odgovarjal n ker me kriievaki .Gospodarjev" dopisnik dne 11. t m. vnovič radi tega napada, moram govoriti obiiiaeje. Ob-lirnott tahtevn dopilčeva trda tikva ki ie od nekdej kriči po norimbertkim lijaku ter ne razetse ie tako pripreete stvari prej, nego n mu čisto pod nn porine; slovenska javnoot pa mi blagovoli to obdimoet oprostiti I Pota ničnosti bodo pač turno mojo toobčene zanimnle, n način in sredetva, t katerimi n bojojejo .goepodarjevei" proti ljudem, hi ne trobijo brezpogojno v njihov političen ing, morajo zatimatl tudi iirjo javnost ter pokeiejo mordn temu ali ooeme omahljivo, na kateri strani je poiteeost in nn knteri je Ui! Pouuvljem gluvne trditve obeh tozadevnih .Gospodarjevih" člankov. Clanknr trdi: 1. Du je bile skrb u U most nekduj vknjižena na travniku mojegu očeta, in da je neznano, kako je dal ta L 1873. to vknjiibo izvriiti I. Da sem stavil v občinski nji občine Okol Slatinn dne 1. junija t i predlog, da bi nnj plačali naie občina za napravo novego mostu okoli 800 K, dn so občinaki molje ta predlog skoro eooglano zavrgli ia takoj izjavili: .Občinn u ta moot nič ne da in gn tudi ne bo vzdrlevela", in da aem jaz aam piaal v zapisnik, .nuj se akti oddajo okr. odboru v Rogatcn, da ist večjo vzoto od vlade izposluje". 3. Dn je tn most nn korist samo meni in moji ilahtl Pri luči z nepristranskimi torej ne z očmi naiih .zmagoaleveih Ko-roicev* pogledanu, izgleda ztvar tako-le: Hoj oče je iuael na Hrvatakem tik ob Sotli travnik, gruntov« zapinik takrat M. 111, tek. it 401 Ko je kupil L 1865. od Juriju Hnjceničn del njegovega gospodarstva nb It 119 grun-tovnegu uloikn, tek. tt. 395 ad PriSlin, namreč: kilo (seduj stara Klemenova kila ob cesti nud vodnjakom), lumo, travnik, oranico iu peinik, m je pre-aenla last tega dela pod tek. it. 395 h iz. zapisnika 118. v zapisnik 111 ter n pripisalo to gnpodarstro k travnike. Prodajalec Hajeenič pa se je zavezal zase in n svoje pravne naslednike. .du bode vzdrievul v dobrem stanju cesto, vodovode in most ki vadijo od prodnega gospodarstva do Rjaviee", in to se je vkujililo 19. marca 1866 na korist mojega očeta nn ostalem Hnjceničerim gotpodniatn nb hHnn K. 37 (kita, kjer stanujejo sedsj Kle-m tatovi). (rutermi zapisnik it 119, tek. it S»S n 395 občine Prilio Ko pa je kap« moj oče 1. 18*6, tadi ta del prre četrtine gospoMiue Držikovee a kito Mar. 37, ter poetal «•■ laitaik pgaeatia, aa knterem je kilo rkajHeao njegovo .praro zalofa sa vzditevunja cesta, kaasla ia mootovu". morala ae Jo utvedt 11. aonabra 1857 ta Tkajifka sbrissti. Ko pa je leta 1873. aoj ode celo stojo krvniko posest trsraikl Jarija Drofeaika prodal, te jo aa posestvo Jarija Drohniko (tedaj Alb. pL Klemen) t odrom aa ta travnik, ki je od leta 1884. moja last, dae 31. decembra 1873. it 9581 zopet vknji žilo .praro zalogi za rzdrlsrsaje i mootorak od aeaokoie Erjarca t ntjvečea iznosa 900 for. na korist Irana 2trmam*. Tistih 180 korakor rožne ceste aa itajerski strani je obiinaka cetU; aa hnraiki strani se nadaljnje cesta »pet kot rozaa cesta ie dobrih deeet miaat dalje, nego jo rabim jaa za troj travnik in ae izteka r drago cesto. Most in cesta ie davno nista slaiila red zgolj privatni potrebi 2ur-maaoi ampak podobni se jik jo vsak, U je hotel iz Slatiae, Rjavim, Trliiča itd. an krvniki PrMlin, Htm itd. ali obrntno in ni mnrnl delati ovinka nn Rogatec ali Rajakovec. Zato aa je odzvalo .poglavarstvo sprava« občine Ham na Sotli" proinji g. Alb. pL Klemena ter javilo c dopisom od 7. jalija 1889 aojema očeta: .podpisano poglavarstvo prima danai-njim danom nzdrbvnnje ceste, kanalov i mosta vodeče od ijeinkob g Ivana Žaraana do Erjavice, tako, da če te ista cesta svake godiae popravljati dati, da ae onim potezom ceste a trsko vreme tali p jelke kao i ta kolima pro-laziti moglo bnde" nn knr ae je vtajilbu nn Btaaaiivea peauatia izbrisala. Zadaja leta se je tačdo od hrvaike ia naie strani delati nn to, dn te s pomočjo krvnike in nnie vlade postavi nov moet, ki bi odgovarjal daaainjia na več samo privatnim potrebam te prage tied HrvaŠko in Štajersko. Kakor aeu b zadnjič pissL izposloval je g. dvorni svetovnlec Ploj po 900 K od naie in krvnike vlade. A ker je bilo to premalo, poslal tea akt okrajnemu odbora, dn upoeluje večjo vsoto. Na dnevnem redu občinske sejo dae 9. jaaija 1907. je sicer res- kil nekoliko nerodno oznnčen .pogovor in sklep o obč. oestl it Rjaviee nn Ham", a nikdo ni stavil predloga ta prispevek kakik 800 K, nikdo ni zahtevni, da bi morala občina most ndrtavuti, sata nikdo ni mogel tek predlogov zavreči Zapianik to občinske seje pravi k tej točki: .nd. I. Se vttme aa nanje, da tmo akte radi naprave aaeta v Rjaviti oddali akr. odbora v Rogatca, da isti večjo vneto od vlado itpotlnje". Taka jo resnica, radi katere kajaka kriievaki .Gotpodarjev" dopisnik maja ooobčaae proti meni in ■e kočo rszkričatj kot aeprijataljn kmetom, zlasti onim a Erjavice, ki najbolj vedo, da aa poalalaj« te cente ia mosta veliko Ijadij, ki aiao moji aorodaikL Oni naj razsodijo, ie aaa radi tega na kmečki aeprijttelj ker aea prosil krraiko ia aalo vlado, da poaagate postaviti trajen, potrebam naiih ia krvnikih kmetov odgovarjajoč moat! Oni naj tndi razaodijo, ali zadrži nnie tpodtovanje .Ooapodarjev" dopisnik. U koča alovenakega kmeta aa tak podli nnčin opraviti nn ttab gin pri rojakih! Govori te takaj tploiao. dn kajaka t zavijanjem ranice o taa moeta proti meni tal aadlapaik Koroiec. Sodeč po njegovem pobalinskem obnaianja proti aeui ae tai tdi to precej votjetao, tembolj, ker n ai je izdal ajagov načrt, .da ae koče čisto uničiti Vedoreao! Lati ti v .Gospodarja' tea moeta rae on ali pa kdo dr^i, dopianik aaj li zapite ta Lagal ai s prvo tzditvijo: aa svojca pometat bi ti vkajiliti avoj servitat morda kak nudtupnik brez mature, nekoliko briht-nejiean slovenskem kmetu taka ba-daloat ae aore priti aa misel! Leta 1873. ai dal moj rajai oče te vknjižbe izbrisati, ampak — zopet vkajiiiti Lagal ii z "drugo trditvijo: dokler ne laenujei le enegu občinskega od kotnika, ki upa trditi in aore dokazati, da sem zahteval od naie občine prispevka okoli 800 K in vtdrfevaaja mosta, ostane! podli latnik in obre-ko valeč! Lagal ti t tretjo trditvijo: ta most preko Sotle, je nu korist znanim in neznanim ljudem, ki niso mojo tlaku! Preko ajega je ie delal izlete nn Hrvaško v draibi glasnih in veselih dna celo naš uadtupnik Koroiec um! In U hvsls Bogu ni »j sorodnik, in bi se jsz u Uko nrodstvo tndi telo dfratto sakvalil! Falaifiriral ai npisaik, ko pital, da sem pisal vanj. .aaj ae akti oddajo okr. odboru v Rogatcu", ker v zapisnika atoji: .da lat akte oddali okr. odbora v Rogatca", kar naisel bistveao izpremeni! Pri Sv. Krilu ee je prod kratkim pridignlo, dn je obrekovanje po čami-kik velik grob! Seveda n ja ntgtaialo, da posebao obrekovanje duhovnikov. Naj ae spreaeni teorija v prakso ia popravi kar n je zagroiilo proti meni. ki sicer aiaea duhovnik, pač pa človek kakor oni ia pošten slovenski kmet! Sicer bomo mislili, dn jo teorija nu pribiti aamo radi lepioga in ds po mnenja naiih klerikalcev aaaea nad-stvn posvečajo. Nn Kneicn, dne IS. jalija 1907. Vlak* tarnaa. Politični pngled. T justičnea odseku so kleriktlci pri volitvi predsedniku podlegli. Predsednikom tegn vnlnega odteka je bil lavoljea aemiki liberalec Nietaehe, prvim podpredsednikom dr. Laginja, dragim pa pral. Masarjk. a V tvoji sadnji seji poletnegn ta-aadanjn je sprejela drtuvnn zbornica predlog čedkoca agraren Priika, naj ae podvoji aeljoracijski fond, (drtarni zaklad za tkoljianje njiv, travnikov, gozdov itd.), tviitjo driavnl prispevki in podvojijo ne postavko v drla vnem preračunu, tikajoče m metjoraeije. Ta Predlog ata podpirata dr. 2(tnik v iaenu slovenskega klnba in Steiner v iaenu krlč. aocijtlcev, kateri ai prizadevajo porabiti vaako priliko, da bi atrdili tvojo slavo kot sogovorniki kaetskegt ttant ia malik obrtaikov. — Poslanec Staačk je pri tej priliki ttbtovri, aaj ae na drtavne in deielne troike izvede regulacija rek taa, kjer jo to v tvori t meljorucijo. Zahteval ja tadi aaj n oeauje posebno miai-storstvo javaik dri, katareremn kodo poverjene ne to stvari. Samo nn U nnčin bodo mogoč« napraviti konec doaedajni praksi vlade, ki krivdo ti zavlačevat je aeljdratijskik ia regala-djskik del vali sedaj na to. tedaj aa drago miniatontvo, potrebnega deta pa nikdar o pravem čuu ne zvrti. • V eeji železniškega odbora dne 93. t m. je poslanec Knitan predlagal, nuj se vlado pozove, da poekjti n to, da o pravem lan aakapi potrebno itevilo vagonov, dn aa bode prevažanje blaga aa driavaih železnicak vsled Uga občutljivtgn andottatkt trpelo Jubilejni odbor je spnjri Lteger-jev taaai predlog, ntj to tntje državno titanovo loo miljonov kron n starostno ia iavaliditetao ss varovanje Predlog pravi aadalja, dass aaj podrobnejša določila attaraim'potom ie tekom tegn nli pa prikodajegn leta določijo. Soc. dem Rtnannn Je pred, lagal, naj n ta vpralnnje odgodi večina v odaeka je kila pa ta Laagtrjev V seji klabovih predsednikov Je bilo tklenjeno, aaj te taaedaaje poslanke zbornice ne odgodi ampak naj M daa prikodaje nje potlaacea pismeno naznani. Kričaaaki socijalci ao delali z vso silo In vnemo n to, da bi ae poslancem izplačevale dieta tadi n časa parlamentarnih počitaic. Pri tem se izgovarjajo nato. dsparlaant tadi lani ni bil odgoden in da bi tadi letoe ne aael biti odgoden, dokler ne bo deflnitirno rešeno vprašanje o tem, te li bodo potluncem plačevale diete, ali pa letni paaiali. Zagovorniki kričanako aocijalnegu predlogu trde. dn t odgoden jem država nič ne pridobi, čed da bodo potni itroiki poslancev ravno tako veliki kakor so ajik diete n (trimesečne) počitnice, zato bode najbolje, da ae zbornica na jodi in dn n posUvodajalcem plačujejo dieto tadi za čara počitnic. Te diete bodo tnalale od 95. jalija do 10. oktobra 897.840 K, t dragimi troiki vred okroglo 1,000.000 K. — S krščanskimi socijalci ao potegnili pod vodstvo« dr. Groata nemški liberalci vpralnnje je bilo rešeno v smislu teh krščanskih demokratov, kateri zaktevajo polteno plačo tadi n dobo svojih .zaalaienik' počitnic. Tn predlog .poaoč v sili in potrebi" je bil tako gladko in hitro rešen, kakor ie gotovo noben predlog u podporo po oh prizadetim davkoplačevalcem. Za to naglo ia gladko reiitev gre kvala v prvi vrati — velikim —, dn ie smemo verjeti klerikalnim listom edinim prijnteljem deUjočih vrst prebivalstva — krščanskim socislcom. En miljonček to državi izžmeli — če n tvoje volil« po za ojih izvoljence. Davkoplačevalce pa lakko tolaži nveet, da jo njih denar v dobrih rokah. • V aadnji seji pred počitnicami je bila velika in razburjena debata zaradi izročitve bič. soc. Procbaake sodišča. Soc. dem. to zahtevali, aaj ae ga izroči pri Um je priilo aed. njimi in krit sodnici do grdik prepirov. Končno je bita pičla večina na strani Prochaakovi proti toc. demokratom. * Poči Beakovič je iaterpelinl zaradi trndnegu osobja pri davčnem uradu v Brežicah — nadalje radi ureditve Save pri Brezovem. Pod. Marku je interpeliral uradi imenovanja sodniku na spnaneno mesto v Laikom. • .Hlas Naroda" poroča, dn bodo čaiki poslanci, ako te jim bodo plačo-vala dieta tadi o počitnicah, dali ta denar an razpolaganje u po povodnjih poškodovane. — Posojilnica v Celju obreetujo od 1. septembra t L hranilne nloge po dVzVt tar plačajo rentni davek tndi ulje trat. Vkljub temu. dn jePoeo-jilnica zvišala obrettno mero hranilnih - 1 od ponj« dog, otUne obrestna mera ntpraaanjaaa. Prodaje sa ponojiln a sprejeasjo brezplnčno ____ arah v pisarni Crijtke poeojilaiee t .Narodnem domu*. b Celjn. Svettjtao jedrnat ril dragoma gaapada pri ! magistrata, naj gre enkrat noči po Frane Jotefoveaa keju pod b letalco po kostanjevem drevorede proti brvi čet Voglajno. Ako d nn tistem kaaenjn na polomi nog, aaj bo nori! Zalo amerino bi bilo, da M taa ■ občina dala napraviti naj jodaa an-tilko, da ae ae bi trebalo vrato- in nogolomno pot oboroževati izletnikom t svetilkami, da aa poljobt-jejo tal ali kostaajev. Upamo, da ae govorimo giakim nie — Predala je celjska aeataa hranilnica posestvo Sirje pri Zidaaea mostu, kutero se nahaja tadi v deželni deski nekemu Horniku t Dnntju za 49.500 K. - Narodne tvrdke, katere kočejt inaerirnti v koledarja Dražbe sv. CiriU in Metoda, nuj poiljejo naročila vsaj do 30. avgnsU dražbini pisarni. — 7«letni jubilej kolje poti v Marijinem Celja L 1907. Ker nas je tn v Celju prav mnogo pobožnih romarjev in romaric, kateri bi radi zopet obiskdi Marijino Celje, pa nimamo ravno preveč denarja, te obračamo tem potom javno do podjetnika za romurake vlake, vtt. g. žapnika Martina Medveda v Laporja, naj akrene, da bode vozil vlak iz Celja v Au-Seevieen ia nuj računi urno 10 K 78 v kukor poprej g. Gajlek v Poličanah. da ae bomo ie pooebej plačevali za voiajo v Maribor blin 5 kron! Okljubujeao mu. da se naa bo toliko uglasilo, ds bo že ie kaj krone oetalo v pobožne numene in večjo čast božjo. Zdelo se naa je tadi čudno, da računi g. župnik ud Sptalfelda 8 K 80 vin, dočim je ratnuil g. Gajlek 7 K 94 v in mn jt ie ostal lep dobiček. V .Slov. Goapodaija" je dal g. župnik Medved oznuniti, dn etane voz iz Seeviesns do M. Celja 5 K; poprej smo m vozili n 9 do 3 krone. Ntj vendar g. župnik no tega tako globoko v nnie motnje; uko ko bolj krtčanski z nami, prav radi darajeaa kak groš n marijaceljsko cerkev, četudi čujeao. da je tako bogata, da bi lahko kupita celo 8p. Štajersko. Pa v boljo čari in koritt romarske cerkve ie neknj žrtvujemo! Gosp. tupsiks prosimo ie enkrat, ntj upoiten nnie Mjt Ia nsj ne gledn preveč nase. aaj dobreaa dnšnemu pustirjn itak ne mere biti do posvetnega blaga, katero je ničen In prano. Ob enea mn priporočtmo, nuj ae tpomni tndi tedaj, ko bo naredil račune, ia duraje nduj od čistega dobička siromakom, kakor, je bajtrdazonl tedaj, ko so aa ostale od vlakov aa Marijo Pomagaj lepe krone. Primera podjetaikoaa g. Gajlekoa ta g. Medvedom nam kaie, da koče g. župnik Medved kovati it naše pobožnooti kapiul, misleč d: kieft je kieft! Ker tndi mi spoitnjeao to geslo, afathao, ds bi bilo v korist nsm pobožnim romarjem in romarieam, ko ki m blatil kak drag podjetnik tega dobrega poria, ker jt gotovo Bogu bolj vleč, te d [i bratovako ia naoebično aed seboj razdelijo dobitek, mesto dn edes Celjski nanrjl Ja naari«. — OutejlU bodo praaot g hlagon ta ten ceaartkik vaj tam ia tadi Južni tekniti, ker bodo prevažali veliko vojaitvu. - Zn iritnln Kaanlk-Polteis je stavil v državnem zbora nujni predlog dr. Krek in tovnriii. — Današnji Uriatkl tej m v Teknrjlk M je v vsakem obzira dobro sj; mnogo blago je bilo ia prodaj mnogo domačih ia tnjih kupcev, fiudil* ee je do 300 glav živine izven sjzjertae po povprečno 80 K za me-mnki cent žive vage. — Nsačao minlatratvo je izdalo leee nčne načrte za deike ia dekliške geliaanke lole. Ti načrti >e zlaati Hii«jo na ohrtniltvo in poljedelatvo dečkih, nn gospodinjstvo pri dd-Dfcak Veljavni bodo ti nčni načrti ed šolskega leU 1900/9 naprej. _ Sare vet. V Pečovnikn pri Celja ie zlomil radar Steble tvoji teai v pi-jaamti obe roki in je klečal potem na ejej, da bi jo t tekiro ubil. Ubogo „ter je retil ain. Steble je obeojen k i ječi. Saajme vina raka la sadjarske e! Ponatis it .Zadrege". Kuji-iieo, katero polije .Zadrntna zveza v Ca|ja" na željo taitonj, priporočamo KM »vinogradnikom in tadjerejcem usjtopkje! Tako korittnegn in tako lepo tloveniko pisanega gospodarskega letiva ai dobiti tako lahko! — V Petrovčah dobe novega nad-siiteljs, g. Ljudevits Černejs, vsdni ikega nčitelja v Mariboru. — Sokslsks slsvnost v Žalca dan 4. avgaata. Vozita dvs posebna vlaka: is Celja v Žalec ob 11. nri 15 min. dopoldne, is 2 sle s v Celje sb 1. sri popolooci. Ob pol 19. uri do-psldsa je sestanek gostov pri Hodnika (neprisiljen obed.) Ob 1. uri popoldnn slavnostea sprejem ia pozdrav na kolodvoru ter nsto pred občinsko hiio. — Po posdrsvs se vrti slavnostno razvitje zastave v drevoredu sredi Žalca. Inmica zastsvi je blsgorodnu gospa Aaa Roblekovs. Nato sprevod po trg s Ok 4. sri popoldan javna telovadba in ljudsks slsvnost ns vrtu g. Robleka. — Brataka sokolaks drnitva so us-proienu, nuj čim hitreje izpolnijo in vpoiljejo vprniulne pole. — Druitva, katera se iele sdeletiti slavnostnem zabijanj* irebljev, nuj to čim preje uuzuanijo. — Žalske in okoliike Slovenke prav marljivo pripravljajo za Ijadtko slavnost — Brstom člsaom gratkegs Bokala. Dne 4. avgusta t L razvije Sokol v Žalca svoj prapor. Ob tej priliki priredi javno telovadbo in veselico. Omiki Sokol sklenil se je te slavnosti udeležiti in prosi tem potom svoje brste člane, naj se podsjo imsnovnnegn dne bodisi v kroju, bodisi v civilni obleki kolikor mogoče itevilno v Žnlec. It Celju vozi nn dnu slsvnosti posebni vlek, U pride okrog poldneva v Žalec. Tam se vrti nato skspai obed. — Osi člani, kateri se adelete prostih vaj, aaj pridsjo, če mogoče, ie zjstraj v Žalec, ker se vrti sksiaja ss proste vaje ie ob pol 19. ari dopoldne. Telovadci se skupnegn obedu ne bodo mogli udeleiiti. Odbor. — Umrl je včeraj popoldnn g. Martin Bsabortek, veleposestnik in go-stiluičar v Arji vasi pri Petrovčsk — Umrls je dsaes gospa Marija Dobnik, vekpossstaica v Konjicah. N. v m p.! Itsvseerker pri Tej siku. Po dolgom časa poročamo lahko t seksj veselega ia častaega ta kraj. — Osnovali smo si preteklo nedeljo polarno hrambo, ki je pristopilo nezt slovenskih polarnih brtuab Zelen. - Nasprotniki, ki so ved anrtjivi pri delu, če se gre delati proti skvsasksas ljud««, če je treba ljadi aavajati k asamaostim. ao seveda tsdi pri aas poskasili vse, ds hi asm vsilili "nto poiarao hrambo s aemiko ko-msado. Pa ai ilo la ai Ho, ker mao Novocerkovčsni dovolj pametni molje ia vemo, kaj mao — da smo Sloveaci ia da mara tadi aata polarna hramba, ki no jo astsaovili v Ijsdsko korist, Wti pri domači sloveaski zvsai polarnih hramb v Žalca ia as pri aeaikl zreti v Gradcu. — Tn je nai dom ia sate sreditče, ae pa v Gradca, tam gori aaj delajo Nemci kar hočejo — ta ps si pomsgstao sami brez njih, kakor bo aam prav ia aam koristilo. Vss čast narodnemu tu penitvn v Novicerkvi, okrajnemu odboru nurodne stranke v Vojaiks in zvezi polarnih hramb v Žalen, da so se uko zs vzeli zs blagor ia čsst slovenske Novecerkve. Več domsčlasv. — Is Vgjalka. Kakor mo ie poročali. priredi v nedeljo, dne 98. t a. ob pol 4. nri popoldne takajiaja, po dolgih letih zopet oikljeaa podraiaiea druibe sv. Cirila in Metoda ljudsko veselico s prijsznim sodelovanjem imar-tinakega pevskega drnitva. Na sporedu je petje, taabnranje, toabols, isljivs poits, konleti, igra itd. Član .Proavete" Ivan Prekoriek, predava o pomenu nuie tolike druibe. Ker so podobne nerodne prireditve zn naie ie telo nerazvito in taspsno iivljeaje, kakor je v Vojaika, velikega pomenu, pričakujemo, da nas v obilnem ttevilu obiičejo pri tej priliki aaii sosedje, posebno ie Celjani in nepravi jo msjhen izlet v Vojnik. — Pretepi. Zadnjo nedeljo zvečer so se stepli Isntje v vojniikl nkavarai". Eden izmed njih je napadel s aotem celo poeentnico .kavarne-. Več fantov, Bed njimi Stepiineka, Črneča, Strop-sika ia Kresaika, so orotaiki ie zaprli. - Tadi v Gsberjs sta se stepta dva faata v neki gostilai najprej ipss", a ko ja je kotel aekdo pomirili, je dobil ss pomirjevsaje plačilo s nol — Nuj bi sodnijs take razgrajače po- sborovsajih! Zshtevsti ns primer dvo-jezični potoi pečat la napil menda po vaiea mnenju ne apndn v delokrog političnega draitvn! Pa mj aa poiti ni nnprvidnih Slovencev, torej jim peka nič mar! Ali rea čakate, da bodo morali zasebaiki ikuinti odpraviti ts ma-det, čeprav bi bil sspeh potem dvomljiv? Ps bodo rekli nuii politiki, du je to malenkost. So res take itrsri malenkosti,*) ps sramsjemo ae jih, ali bi se jik naj vssj sramovali, te hočemo, ds nas tujci spoitujejo. To je en alučaj. ki bode v oči Slovencu, le aaieaa političnemu druitvs ae. Ds je ps polje ta narodno delo v Konjicah obtirno, mi bode pač vsakdo verjel. Ce se ps politično draitvo načeloma isogiblje narodnim zahtevam, katere bi odobravali 81ovenci vseh strank, potem pa aaj ima tudi pogum to pristati! V tem slsčsja mu pu tndi odrekam pravico poalalevati se slovenske trebojaiee. Clara psets, bosi asuei. — Is Šmarja pri leliah. Posojilnica je prodata Ivaaa Hsbjsnu, zdaj mesarja ia krčaarja v Celja, prej Ja-goditevo saaao gostilno v Šaarju t posestvom vred. Ker je kupe« Slovenec ia iaa prodajalka predkupno pravico tgovorjeno, je ta vuina postojsnks ss vselej osiguranu narodnim rokam. — V roga tli okolici sa ta travniki močno vsiitl Nekdo je krampom zemljo malo prerahljal in naiel rte polno ogreev. Dotičnik je mnenja, da to ti ogrci vzrok isienjs in poztvljs v graikih listih itajetsko kmetijako druibo, nuj od poti je kakega strokovsjska, da ko travnike preiskal — Htaveajgrsdea. Naii .ki liiko-aarodai slovenski duhovniki ta posvetni .rodoljubi", kukor se drsaajo imenovati v .Slov. Gospodsrjs", imajo, sko sodimo po njih dopisih v — aaa tkih .itimcah" v Maribora ia .a G.' to-le vrhovno geslo: Raje k aemikema protestanta sli liberalcu, nsm k — Slovencu ne, in siesr ssto m, ker je pristal narodne stranke! To govori sa .rodoljuhje" imenovanih gospodov dovolj. To bode tudi nuie kmečko ljudstvo podačilo, kje tiče njegovi nsjhujti — narodni novrniniki. — b Konjic. Naie koajliko krščansko kutoliiko politično draitvo po-Utikuje ia cepi dlako aedeljo ta nedeljo, tvojik pravih nalog, ki ga dregsjo takorekoč v nos, pa as vidi Povabijo podaaca Pišeka. da sssida kmetom v par mlantah zlate gradove v oblake, tsmoKi pa andro. da se ti gradovi kaj lahko podere jo v nič. Hvaliti ae pred poslstald, bi berejo mao .Slov. Gospodsrjs", psi ni teiko. Ce se s tem sničuje zsupsnje v po-tlsntko delovanje sploh, ksj jim mar, treaotno navduienje in trikratni .iivijo" jim zadostaje. Nsd vse potrebno se jim zdi seveda tadi glasovati za ■krajtaaje tolikega pouku. Še bolj potrebno pn isreči nezaupnico poslanca, ki gn niso volili ia ki ga ie večiaoaa aa posnajo ne. Prihodnjič mords ie dobi od njih kitajski ceear nezeupuico I pozivom, ds odloži vlado. Hinavci! Cems rasobeiate trobojoico pri svojih •) Zallbog. da okatajl m aaii Jane ia Življenje li umik takih .malmkot Prlp. areia. .Stajertevl" dopisalU. Is kakiaih vrat jemlje ptnjtkn canja svoje ljudi, se vidi is tegs, da Je dne Si. juliju pred okrožno sodnijo mariborsko obsojen Joie Msvria is Loka vee pri Ljutomeru zaradi hudodelstva goljsije nn 6 mesecev talke jata. To je tisti asi, ki je svoje časa pfcal mej Nemci tolika priljubljene iopiee t .Ptujskega Štajerca" is kateri je panaeja s Kisa napadel odvetniku dr. Grosauaa. To je ts draga ajsgova obsodba zaradi hudodelstva goljuiije. .Štajercev" urednik LlahaH bil ja U. t m. pred okrajno sodnijo mariborsko aa todbo Hcmrika Visočaika is Hsčkaga Pokorjs obsojea po i 49d h 9 aa SO kna globo sli 3dai zapora ia plačilo straikov, ksr ja v svojem lističa totsika peoval z besedami: .Fij, r — Jsdsčasst*, akad. ler. draitvo v soboto, dae S. avgaata v .Nama" v Ptuja ob 4. ari pop. svoj VI. redai občai zbor t tem-le spo-redom: 1. Citasjs zapisniks. 9. Poročilo odbora. 3. Volitve. 4. EveataaUa. Vabljeni ao vai tovnriii visokoiolci is Slov. goric, udi ia usodi, k — Admeataklm akta* je izvoljea r Schlammadinger. Samostan ims vinograde tndi po Slov. goriesh ia so vozili kmetje vino, ko ie ai bilo leleznice v dsljai Admont aa Zgoraj«* Štajerskem. tnaar. V poadeljek se je ntrarno obstralil trgove- Vidovič is Dornovs pri Ptuju, ko se je mudil v Peljali so gs v mariborsko bolsiialco, ps je le isdiknU na Bohovi blizu Boč. Zadaje dni ue je vedel juko čudno, zato mislijo, da se ms je zmetalo. — V Frama je apila potestaiika hči Iv. Beljak fosfova v vodi in umrls. Dekle je bsje to storilo radi nesrečne ljubezni. — V Opletale! so ustanovili nem-ikuturji .občinsko posojilnico". Pravijo, ds hočejo Ijsdstva .osvoboditi" iz ob-lssti slovenske posojilnice — da bi ga dobili potem v tvoje kreaplj& Essasvsas padčasta^s. Do-tična podčastnika v Daa. Novem mesta, katera sta s aečltrveikim trpinčenjem gnnla dragoaca Sammta is Gradca v ita dobila po 4 mesece sajstrolje Ječe.' Preiskava se ie aadaljsje in bo kssnovunih ie več dragih. — Prav tsko! Ako se bo tako rigorosao postopalo, bodo vendar enkrat prejenjale po vojašnicah, katere to r ilsčsjih prave mačiiaice za — Učiteljski je mesto sadičitelja na itirirasndai v 3. pL raar. stoječi Mi v St Jaata aa Dr. p. (proiaje do 90. avgusta) ia mesto ačiteljke aa petrssredsi v 3. pL raar. stoječi toU v Št Jsrjs v SL gor. (proiaje do 31. avg.) — Ia PHtosc prt Ormsis. Pred kratkim so se pri volitve. G. iapaa je aktr ta aa deski s oglasom saznaail. vsadsr pa vedeli vsi volilci. kdsj bodo volitva, ker je iapsaova hita precej s poti. prejisjih časik so ss volitvs mvsasile tsdi sstaenia potom Zakaj M to letos ai zgodilo? Dobro U bilo, ako bi aa tadi nusaaaile a kakia ovsaailna, katero bi bilo aabito kje r spodaji vsm Občissks volitve to tako vniae sa ak-čaae, da bi bila taisti večja sdsleibs Kakor čajem, Je ila radi volitev aaka pritolbs aa okrajno glavarstva — Žs enkrat je očitata .Doaoviaa' ispanu, da isdsja aemike .certUksto' — in vendar se to is vadao godi, kar sloveuskema značaja psienske obilne vendar ni na korist Ctas ki pljsvsH v lastno skledo? G.žnpsa ja bil iu bo zmiraj trden narodajak, ssto ko tadi opsstil to savano, kar as ko stalile le v čast — V Studencih pri Inrihata ja seksl detavec Bibič pri Beioglsvcn drva. Po padla sekira ns nogo in mu jo ikoro razcepita. aa travnikih. Svoje-čutno no uničili ogni sli ličinke rjs-vega hroMa (Melolonthu vulgurii U) cele travnike v trentaki občini tolmis-sksga okraja aa Goriikem Takrat ja izdalo c. kr. kmetijako kemičao potka-ievaliiče v Gorici primeraa pouk, kako uničevati to iibo in ga je razdelilo aad kmetovalce. — Ker aa ti ogni Urijo ns Kranjskem ia tadi v rsgsiksa okraja, U svetovali prizadetim, aaj aa obrnejo aa iSKmovaai savod t Gorici, kateri jim bo gotovo dotičao navodilo . - Predor akaal Tura ja bil gl. t m. dogotovljea. S tam je svezsao Koroiko t Solaogrsikim Predor se pri-teaja psi BOCkataina ua Solnograikem ia as kosča pri Malaici aa Koroikem. Dolg je 869« metrov, to ja skoro poldrago aro koda. Predor so ssčeli ss obeh straaeh kopati L 1901. — Sv. Jar|i kh Sisvaki. Takaj-iaje bralno draitvo priredi povodom 90 letake svojega obstanka das 4. avgaata veliko ljadako vsselko s sladsiha ■porodom: Ob treh aa M sadovom vrta: 1. Foarstorjeva .Planinska rota", mei. zbor; 9. I sika: 3. I mtadaaaka", mei. zbor; 4. slavnostni govor; >. Aljaževa .Ne taiia", mstasi sbor. - Ob potih r glcdsliiki uti: 1. Sattaerjera .Na pkaiae", mei. zbor; 9. »Martia Krpan", gkdaliika igra v petih dejaajih, pri kateri aattopi aad 30 dosučih igralcev. — Ob osmih sa lhadovam vrta prosta zabava. Paskrb-Ijeso bo, dn ss itavno občkatvo zadovolji vsestransko. Strtgla kodo domačs dekleta a dobrimi jedrni ta prktaiai pijačami- Za aiesa ka talhsk Koc-mstova godba, domači ia ssasdai pevski zbori, govorniki... Za oči bo cvetlični aaetai ogenj L dr. Postavljam) bodo strelišče, dat ss lshko ekktrisovsti, zrečo poskssk pri sretokra, novice bo doaaiak isljivs poka itd. — Vstopaice: a) Na Msndov vrt urno 90 via. Pri blagajsi doki vsakdo znak v potrjesje vplsčaae vstopnice; k) v gkdaliMe: sa sedale 1. vrsto (stok) 1 K; sa ssdeže 9. vrsto (klopi) 60 via, ss stojiMa 90 via. Prepkčtk se hvaletao sprejemajo. Spored ss bo kvrtsvsl točno ob do-ločenem časa Osebnih vabil ns napo-iiljsmo. Ob skrajno aeagodaem vnašaš ss vsa skvaost prekdi. K aaj-obilnejši adeletbi vabi odbor. — .Ijriili knjitalee" t I ari kal ■ .Nerodai dom" ima troja aredae an ob eedeljek od 10—11. on ia četrtkih od 7,—a are. Nore izkaznica ataae tO t, aa vsako prečitaao knjigo ae pleče po 1 t. — Dreke« reetl ts Merlhora. T Menici goape Cernoviek ne Teget-kofori cesti je nekdo vlomil t blagajno ia odeeeel 10 K drobile. — Ze občni sbor .Stdmerke" ae je ie estaaoTil poaebea slanoetai odbor s ia 8ckmidererjem aa čela. Občni abor bo g. septembra t kazini. — Nogo si je alomll krojelki pomočnik Peratič, ker je nepterideo preskočil nek jarek. — Izgubi) se je peiec Sokol pri 47. peš-polku. — U Maribora. Noto ečiteljiiče poleg gimnazija je aedaj dogotovljeno. Prihodnji pondeljek ai ga ogleda ko-miaija od okr. gtaverutvn. Poak ae bo začel t njem prihodnje ioisko leto, t j. od 15. septembra naprej. — Samomor rojaka. Na polja pri Stadeaak aad Mariborom eo aatreljeaega rojaka. Pravijo, dn je dni teme vojaka nek čaetnik 860 K. ka-tare je imel nekam aaneeti. Vojak pa ja denar zapravil ia ee aa to ustreliL — Hloranuka Ijndaia kajltalca v Maribora. .Omledina" poroča: Buv-aokar je obhejaia mariborske slovenska IJadsks kajilaica obletnico otvoritve ia ie tdej lahko s ponosom sre ns lepe espeke. Zdej Meje 588 različnih veaaaih kajig, a ee ie vedno izpolnjuje, poeebao oddelek mladinskih spisov. V prvem leto je izposodile 9386 knjig In sicer 900 poezij, 72 dramatike, 2004 (84%) pripovednih spisov in 109 po-ačaih spisov. Nsjbolj to čiteli Sien-hienricsn, Kersnika, Jarčlča ic Tavčarja Iakazaic ae je izdalo 997. Velika vai-eost te Ijedeke knjitnico ee bo tpotnele iele po desetletjih: Ikode, de se U ideje si izvriiin ie mnogo poprej. Zdej jo imamo, a potrebnje vsestranske primerne podpora! Citeteljev, posebno is dekvskik krogov, je vedno več in ae v eni ari izposodi anvndno aad 100 kajig. — Naj alsiijo ti podatki v iz-podbado, da ae estaaovijo povsod dra-god v narodno izposUvljenik krajik ljadzke knjiiaiee. — Cmareikl vseuemef ostro obsojajo nezanpnico obč. sreU ptujskege, katero je del U poeL M slik a, čet, de dandeneinjl ne dela 18. obč. svetnikov janege mnenja in da morali itroči nezanpnico Malikn ptajaki meičnai na javaem shodn. — Is Ljutomera 2e doeedej si je naio ieleznico priroičil mersiksteri idjivec, ia to po pravici. Sedaj pe ee je »pet zgodil .tragičen" slačaj. V Melovjn ae je poriavile na ieleznico krava ia ae hotela boetl t viškom. Stroj jo je sgrabil, nekej časa vlekel — a vlak ki se pri tem kmale prevrgeL Ustavili ao vlak, oprostili bojevito kravo, katera je svojo drznost plačala menda s Mvijenjem in neto je Ilo naprej. Na bUnji njivi Je ie vilo par volov s plsgom vred, drnče nesreče pa al bilo. Odi prizor je bil prav primerne za .FUegeade". — Iz Ometa. Naie .Čitalnica" ae misli, kakor čajem, v tem smisla razliti«, da ae bo vpeljala za okoličane zniiene udninn in bodo lahko zlesti pristopali kmečki tentje, dekleta la gospodarji. Ta demokratizacija bo delala .Čitalnici" ormoiki. katera ima za teboj le meraikntero imenitno in slavno prireditev, no čeri. Vatoosti tege koraka ai niU treba podrobneje razpravljali. S tem so v resnici po-iUejo etiki s ljudstvom, o katerih se pri aaa tako rado, tal, da le — teo-retlčno razpravlja. Trebe bo dati »kaniti, recimo v nedeljo, da se dobijo v .Čitalnici, knjige in čeaniki na poeodo po nedeljah dopoldne od 9,—10. nre. Ljudje, zlesti »edina. kaj radi čitajo! — V Gradca sta se aprla mizarski mojster Stiplovšek in njegov pomočnik Jakopič Pri aastalem pretepa je egrizail mojster pomočnike v lice. Obsojen je bil v globo 30 K. — Namesto krsajevk poitae aa-kazalce. Veliki aknpičini dralbe zv. Cirile in Metoda poiiljejo vsako leto mnogi rodoljobi, ki se sknpičine ne morejo uddeiiti, brzojavne pozdrave in voičila. To je za drnibo jako kastno, n praktično ni. Vodstvo naavetnje na mesto dragik brzojsvk ceneje poitne nakaznice. Svota, ki bi se moraln p Is-četi za brzojavko, naj se rajii nakale dralbi. Kake čeetitka se lahko napiie tndi na aakezaico, ki nej se dsn prej odpošlje ns naslov gospoda iapnika Irena Pibrn v Bohinjski Bistrici. — Jalnn ielenalen hoče r naj' k-ejiem česa zviisti tarife sa brzo-vozno in tovorno blsgo. Tozadevno pogajanja so se ie vriile v lelezniškem ministerstvn in se bodo ie nedaljevala. — T Uraden je bil promovirnn doktorjem prave g. Iv. Trstenjsk, birii duhovnik, sedaj odvetaiiki kondpijeat v Maribora. — Diete drlnvalh peeleacer. V čeenikih čitamo, da se bode tuednnje drtavaega zbora pretrgale dj srediae vinotoke 1907, torej za 3 i sece, bodo pa vkljab teme ni poslsad in vri uredniki drlavnegn zbora ves U čez dobiveli svoje dijete. To pravi, za te počitnice, ko se nič ne bo delelo, hoče vlada poslancem Izplačati blizn 1 milijon kron. Ne vem, nli ee je kateri slovenskih podencev ie počel z mislijo, koliko bi ae ddo s to vsote neprsviti nn polju slovenskega šolstva ia koliko pomoči, zlasti donatkeme kmeta. Meni se je nekote vsilile mitel, de bi bilo umestno, eko bi ee vri jegodoveneki poslanci obrnili do ministerskege predeeenika s prošnjo, nnj porabi to vsoto enega milijonu kron reje v korist jugodo-vnaskegn šolstva. A bodisi, da ao aio-veaaki poelead o tea premiiljevali di ne, pričakujemo veadarie od ajik, da poklonijo dijete, katero dobijo sa čas. ko driavni sbor ae sboruje. naU pre-potrebni ia prakoriatai dralbi tv. Cirila in Metode. Vsak poslanec bode aa te trimeeečae počitnice prejel prilično 1800 K ia ker imaae Slovenci 93 dr-lavalh poslancev, M dobila dralba tv. Cirila la Metoda aa ta način nad 40.000 K, torej saesek, e katerim U eno leto vzdrievati a. pr. sio-ventke niijn gimnazija na Koroikem ali drugod. Opozarjamo le, da je po-običej pri roddjabik aa Ble-a ie več ali maaj udomačen. Večine odboraikov ia ravnateljev pri aaMk deaantih zavodih izroči ne aa-grade, katere dobe od dotičaik deaeraih zavodov ss svoje mnogokrat naporno ia odgovorno delo, narodnim draMvem, zlasti dralbi av. Cirila ia Metoda. Vse slovenske volilce pe opozarjamo, da ki bilo jako amestno vpraiati svoje po-elanoe, kadar bodo poročell o svojem delovanju v d rta vsem zbora, kako morajo opravičiti izplačevanje tek dijet Iz davkov, katera morajo volilci e krvavimi iuljl pridelati. In kako se porabili te dijete, katere ee dobili Ispla-čaae Is davkov svojih voliloev. — Dralba av. ClrfU la Metala v IJnbUnal naznanja, da nekatera podružnice svoje izkaze o doneskih sa leto 190« ia poročilo o občnem zbora ie do aedaj niso dopodnle. Prod se vljudno, da to nemudoma store, ker le nn ta način bo mogoče dralbini pisarni zglasnico za skupščine pravočasno odposlali. —I Železnica aa Triglav. Žel»z aiiko miuiatorstvo je ddo stavbiu skeme udjunktn uvstroogrske drlevne ielezniike dralbe iu prirutnemu docentu nu nemiki tehniki v Pragi dr. Frideriku Steinerju dovoljenje zn pri-pravljdnu tehnična dela leleznice od Bob. Bistrice na vrh Triglava — Vpokojen je ravnatelj gimna-rije v Beljaku A. Zeche. Dobil je red ielezne krone tretje vrste. Njegove nčne knjige spi. zgodovine bodo znune marsikomu. — Morilca, kateri je iz kočije streljd in ubil dvn Izvoičeke, Praznika in Mogoroviča v Trstu, so le prijeli v oeebi nekege brezposelnega 91 letnega mizarja Deltine. Gospodarstvo. Trtne cene aa svetovnem trgu. Pšenica ogrska Inova (od reke Tise 79—88 kg K 1810 do 12*65, plenica bauatska 77—80 kg K 11.60 do 1810, plenica doraika 77—81 kg K —'— do — rl iz peitanskega kraja 72—74 kg K 9 — do 9*25, oves ogrski srednji K 8*60 do 8*76, koruze ogrska K 6*80 do 7,—. Sledkor češki K 21*60 do 86*16. Sledkor trleiki pil« K 28 do 31*12. Špirit (s krompirje) v Pragi K 52 — do Rt'—. Mest ; rajske) v Budimpešti K 149 — namizne slaninn K 140'—. Knvn Hamburg, ordinurna loko K 30 — do 32*—, realna ordinarna K 33 — do 35'—, dobra oriinumu K 36 — do 37'—. — Letošnja pšenica aa Ograkea. Ne duuajaki borzi je bilo le 20. t men. mnogo vzorcev letošnjih iitaih pridelkov nn Ogrskem. Pokazdo ee ja, da ie v onih okrajih, v katerih Je letoinja letina kvantitativno dabša, je tudi kvalitativno dabia nego je bila lanska. Po vzorcih na danajski borzi vaga hektoliter letošnje pšenico iz okrajev ob Tizi, iz Banata in Bačke po 72 do 76 kg nevedno pe 80 kg. Bati se je, de te bode kvditeta vded sedanjege vremena podabšala. Uzorci dovaiki ao bili jsko lepi. Slovaiko, iopronjski komi tat in moionjski ko-mltat bodo imeli ker se kvantitete in kvelitete tiče jeko dobro letino. Podobni ao atpeki letine rti. Uzorci rii iz peitaaakega okraja niso tako dobri ko lanaki In prejinjlh let Deievno vreme za čase ietn je kvditeto rii poelabldo. Po neb poročilih uradnih ia privatnih toditi bede dala letoinja letev se celem Ogrskem skupaj 32 milijonov hektolitrov pšenice. Vded tege se vzdrtejejo ae budapeštanakem trga zviiene cene. Mnenje je sploino, da bode ie pred zaključkom kampanje potreben uvoz pšenice, ker s domačim pridelkom ne bode mogoče pokriti potrebe. — Te rile* je v nekaterih krajik sadnjem časa d je vded deija opomogla ter je pričakovati dobro letino, v nekaterih okra jik celo prav dobro. Ceee turiice pe eo aa botri v Budimpešti poskočil«, ker se Je proddo precej velike aaoiine na Srbako ia aa Bamaatko ia ker je kila cena baje sploh prenizka. — Pridelek parole v srednji Kini je vsled neugodnega vremeaa r nevarnosti. Nova terana sa stroje. \ Zagreba osnujejo noro tovorno tn sinje s delniško glavnico 400.000 K. Podjetje bode nosilo ime: .Prv, hrvatska tovarne te stroje in livarni v Zagrebu". Med tnovntelji ao: Živue. stenske benka v Pragi, M. Veltera, cukrovurnik v Lovneh, B. Novik, nad. inienir tvrdke F. Ringhoffer v Pragi, in I. Janntka, general, dlrekt delniikt tovarne ta stroje prej Breitfeld, Dauft In drug. v Pragi. — Kdiko domačih in jugoslovanskih udeleinikov je pri tem podjetju mm ni znano. — Llojdora naročila aa Aa. glelkea. Llojrd Je naročil aa Aa-glelkem dva paraika za brzo volnjo med Trstom In Dalmacijo za zkupae ceno 3 in pol miljonov kron. To naročilo je Llojd oddal v tujino, ker a vpraianje boljie in hitrejie tveze med Trutom iu Ddmecijo ue du več odkie-datL V bodoče se bodo dejele naročila v tujino samo pod pogoji, katere bode določil industrijdui svet. — Driaral okrtal avet boSe štel 68 člnnov, katere bodo deloma volile obrtne korporacije, deloma jih bode imenovdo trgovinsko miuisterstvo. Obrtni sret se hode pečal z zakono-dajskimi, administrativnimi in organizacijskimi stvarmi, dodan mu bode ie drog odbor, ki te sedaj obstoji v trgovinskem ministerstvn ter se peče s povzdigo obrti. Vlada čaka še na poročilo in strokovnjaika mnenja obrtnih zbornic ter se nudeje, da bode obrtni svet ie letos zečel delovati ne korist domače obrti. — Veliko vlnn bodo imeli letos na Goriikem, zlasti ns Vipavskem. Nekateri vinogradniki pravijo, du še niso nikoli videli taso lepega grozdja kakor ga imajo letos. Okrog Gorice je videti te prvo zrelo grozdje (rani črni burgundec). — Pač pa ne bo na Goriikem krompirja. — Prodaja cvetlic v Parizu. Tam Be proda nu to za prilično pol-drugi milijon kron 30 milijonov vrtnic. Za 2 milijona kron prodajo klinčkov tn pol milijonu kron vijolic. Svetovne vesti. — 8o si povsod jelnukl! Učitelja Sedlačka v Chomotovi ata denun-Cirala tamkajšnji kaplan in klerikalni nadučitelj iz političnegu nazprotatva, češ da je pred drema letoma razlali! v šoli cesarja. Učitelj je bil oproičen. — K smrti obsojen je bil ume-rikanski odvetnik Hoau v Kerlsruhe na Bavarskem, ker je umoril svojo taščo gospo Molitor. Ko ao porotniki auznunili obsodbo, je demonstriralo več tisoč ljudi pred uodiičem proti razsodbi Morali so poklicati vojaitvo, da je razgnalo mnoiico. — Potopil ne je v Tihem oceana parnik .Columbia" s 150 potniki. Be-iilo ae je le neksj oseb. — Cerkveni ropar. Neki Mariborčan, Alojs Pichler d je isbrd cerkve se svoje tatinsko .delovanje". Oropal Je cerkev v Gretveiaa ia Ma-riukilfu nn Dunaju. Pred kratkim pn so ge prijeli in saprli. vesti. — Brala« dreitro v Pedrlaelk pri Ptaja priredi v nedeljo, dae 4. avgusta V prostorih g. Karala veeelieo s šaljivo igro .Trije tički" s tambu-nnjem in poučnim predavanjem; za-četek nb 3. ari popoldae. V slsčaja slabega vremeaa ae prestavi veselica aa prikodajo aedeljo t j. 11. avgusta. K obilni udeleibi vabi prav vljadao Listnica uredništva. - ani mgi: Ze paalaaa prlartaa hvala! Fsraau a vsaalld pe ms ta Mili od iragai. — Maslllll: Hvala ta toftij stvar Je lake velike, ta b« aa eakrat prevali ss iaasa je bilo sploh prekatno. w prilaga lfOomovine" it. 88. LISTEK. Sekolski dnevi v Pragi. Miaali so »lavuoHlni dnevi V. v» gskolskega zleta r Pragi, v mogočnih, „ečanih akordih ao izzveneli. Malo je momente, v človeškem iivljenju, ki hi aeli tako globok upliv, ki bi tako pnaaiali in dvigali v samozavesti iafc dale, ko sokolske manifestacija, tj aa je prav kar odigrala v Pragi pred očmi celega kaltaraega sveta. Mekka je aaia slovanska narava, čavstveai smo, ia pestra slika bajnih slavaoati je s silo aplivala na naša srca. Bes. v takih trenatkih, kakor je lil aastop nepreglednih vrst pri prostih rajak. ko ae je vila rudeča reka slav-aostaega sprevoda med stotisočero rnno-lice navdušenega Ijadstva po okrašenih -alicah zlate Prage, ko se je odigraval pred aami boj zmagovite češke hnsitske vojake pri šahovem turnirja, v takih trenatkih se dviga naš ponos, omehčajo ae naše dnše in ni nas srnm solz radosti in veselja, navdušenja in samozavesti. Hlada, proina telesa stoje pred nami ko kipi, bliskajo se v solncu roke in morje Ijndatva obroblja v slikovitem okvirju to impozantno sliko. Stotisoče rok ploska, stotisoč grl pozdravlja navdušeno, ia vznešeno. Človek napenja oči, da bi mu vsak gib oatal globoko v spominu, srce ae odpira atisom; celotni sliki se udajamo in vsako posameznost bi radi videli, bojimo ae in ial uam je. da bi nam le najmanjša malenkost neopaiena ne ostala. Na kratko aaj skušam opisati nuj-lepše momente iz te pomembne slav-nosti, ki je daleč presegala po obsegu, kraau iu vzornemu redu vse dosedaje sokolske sluvuoAti. Nimam namena popisati krasno slavlje podrobno, sdi se mi to tudi skoro nemogoče. V. vsesokolski zlet v Pragi je bil to; I. vsesokolski zlet so je vršil v Pragi leta 1882. pod vodstvom očeta .Sokolatva", dr. Miroslava Tjria. Slavnostni odbor je priredil šest tednov pred slavnostjo nekak uvod k sokol-skim uluvuostim. Proizvajale so se vaje vsek petih zletov. videli smo kako se je vršil razvoj v telovadbi, kako se je šlo vedno k teijim bolj kompliciranim vajam. Na prvem zletu v Prago je vadila proste vaje 7!« telovadcev, na drugem (1891) 27:14, na tretjem zletu 189« 1. 4287, leta 1901. na četrtem zleta «000 — na letošnjem Iieteni zletu 8064 telovadcev. Tako se je razvijalo češko .Sokolslvo", te številke nam jasno predočujejo njegov razvoj. Vedno telje dovršenejšo proste vaje, ki najlepše kaiejo Višek telesnega razvlu, kažejo napredek sokolske tehnike. -Češki Obec Sokolski!" je vodila priprave za zlet; v njej so združene "« češke, moravake, šleske in rakou. '"I"1 *upam so včlanjena posa-■*"» sokol,k, draštva. V .t'. O. a" se je osu«„i al,,,«,,, ^^ ki j, štel čez 20.. d.l,wv aajboljših ia najbolj verziranih. na čelu temu od-«ka J. stal dr. 8rteilw, ,Ura pozabljamo v svojih strankarskih bojih na narodne nasprotnike, nam kale zadnje premiranje v Žalca. V narodnem Žalen se je govoril po premiranjn dolg nemSki govor, ki se je pa le nakratko pribtitno poslovenil. Med „lloch"-klici naSema cesarji se je sliSalo le kakih pet .iivio". Če bi se Slo pa proti Slovencem, ki so dragega političnega prepričanja, to bi so pač dragače postavili. Pa saj je Se celo na lanski sknpSčini hmeljarskega draHva govoril g. dr. Bergmann najprej dolg nemSki pozdravni govor, nakar je zborovanje zapnstil. Se le po končanem nemškem govora je izpregovoril goap. Petričfk nekaj slovenskih besed v pozdrav. Proti tem gorostasnostim so nemSki napisi v Žalca samo maleakost. O potrebujejo vte Žalčaa: toliko nemščine, ni čada. da so si tndi Polzelani hoteli ustanoviti nemSko Šolo, kar ae je preprečilo le z velikim naporom. Pred kratkim ao priredili narodnjaki v Kaplji Ijadsko veselico in so povabili SoStaajsko narodno godbo, ki je pa nazaj grede hajlala skoz Bras-lovče. Braslovčani so ai jo pa vkljab temi aajeli za pribodajo veselico, čeprav imajo doma dober tambaraSki zbor. Tako je Olje in Savinska dolina. Se slabši je pa Maribor z okolico. Kako se tam izvaja geslo .Svoji k tvojim!" lahko spoznamo iz tega, da kup*j:< deSko in duhovniško semenišče in stolni kapitel pri nem&kih trgovcih, ko bi si vendar lahko aami vzdrievali slovenskega trgovca Pa naj niti za .Narodni dom" ne poskrbijo toliko, da bi imeli gostilničarja Slovenca. (Kakor nam jo iz zanesljivega vira znano, prevzame 1. av-gasta L 1. dobra, narodna gostilničarka gostilno v .Narodnem domu" v Mariboru. katero toplo priporočamo. Op. ar.) Kako skrbi mariboraka dubovSčina sa narodno probujo, razvidimo iz tega, da je aetanovila .katoliško bralno draitvo' v Stidenicah med delavstvom, ki je prepojeno s demokratičnim dabom. V mestu samem skrbno zapirajo .Čitalnico" in .Bralno draitvo' nitjim slojem. in dijaki so morali na .svoje stroike ustanoviti .Javno Ijadsko knjii-nico' v mesti samem, drago pa v Sta-deneik. V Maribora ni bilo do letos nobenega draitva. ki bi bilo pristopno tadi niijim slojem, Sele pred kratkim astanovljeai Sokol vrii to prapotrebno delo. Koliko je Mariborčanom mar podrobno narodno delo v okolici, jasno osvetljaje dejstvo, da io morali letoe dijiki sami na svoje stroike napraviti kres. Oreh Mariborčanov je toliko večji od greka Celjanov, ker se bodo oni vkljlb katolicizmu prvi potopili v nemSkem morji, če ne ipremeie tvoje taktike. C-hTModmlja »■mrtfcarm. Naia sodni ja je postala v zadnjem času zelo čadna. No, leveda zakaj bi ravno alavna justica zaostala za dragimi aradi, če se gre za to, da ae svetu pokale, kaka sapa veje po prostorih slavne e. kr. mariborske sodnije. Za časa zadajik volitev — ne umo dr-iavnozborskib, ampak tudi občinskih — ko ao različne stranke bile med seboj Ijlt boj, takrat tadi naša slavna sod- nija ni smela zaostali, čatila se je dolino, pokazati svojo barvo ter jo je tadi pokazala ia sicer nemlkonici-jonalno. Začnimo pri zadnjih občinskih volitvah! Ko je pretila nevaraost. da bi v občinskem sveta .vsenemikega" mesta Maribor sedeli tadi rodeči, spoznala jo slavna c. kr. sodnija, da to ne (tre, da se mora ohraniti .vae-nemSko" lice mariborske« mesta in je v to svrko mobilizirala svoje čete, da so se iskaje svojih moi-volileev razlile po mesta, na čelu jim seveda .veleza-slulni" pisarniški viiji predstojnik France Uresoanig. In glejte, trad ai bil zaman. Ne samo, da so pogoreli socijalni demokrati, to ne bi zadostovalo; zmaga mora biti popolna. In bila je! NaS France Uresouaig ae ni tradil zaatonj; kakor vaak delavec, tako je tndi on vreden plačila, in postal je — občinsko kolo, o pardon, občinski svetovalec aem kotel reči. Tako France. Maribor si ie reiil. Zdaj pa le brzo na delo, da se tndi pri sodniji izključi vie, kar bi avedočilo. da se .tnintam" zateče k slavni mariborski sodniji tudi kak Slovenec. Tuhta in tihta, pa ae more najti nič kaj primernega. Odstraniti dvojezične napiae na stenah, lo ne gre, ker so tako odredili višji gospodje, katerim ae človek, poeebno nai France, ae sme lameriti. Pa bribtaa glava jo pogodi. Saj je sedaj v občinskem svetu, tam ima vzgledov dovolj. Na vratih posameznih oddelkov so se ma bliSčale nasproti imenske tablic« sodnikov in pisarniških vodij, o Škandal, z latiaskimi črkami. To ae gre, spominja preveč aa slovenščino, dol I njimi. Zginile so nedoline tablice in čez nekaj dni so ae ie svetile nove ia sicer v .kareatai" pisavi, tadi rodbia-skim imenom ae ai prizaneslo. Fraace si Je oddahnil, reiil je nemiko čast slavae sodnije ia s smehljajočim obrazom je kimal nekaj časa po kodaikih ia eaega nadstropja v drago. Nekega popoldne v začetki meeca maja me nanese sluibeai posel k sodniji; na kodnika prvega aadstropja srečam aaiega Franceta. 8koraj ga ae bi apozaal več, tako je shijtaL Zamii-Ijea, a resnim obrazom ia poveSeao glavo je motril noje korake. Začadea vprašam piaaraiikega i rad lika. ali ao .gaapad" boleni, da zgleda jo tako slabo. Kaj ie, mi odvrae ta, na ako pa mi poiepeče: driavnozbotike volitve se bliiajo, ii te delajo aaieme .dabremi gaspada" toliko ikrbi. Glej gi Smeaca! Na to na pa čisto pozabil. Seveda, sedaj ae gre n trie aekaj dragega, kakor pri občinikik volitvah, toraj ai čada, če io te skrbi za bodočnost mariborskega mesta ii ajega Vnaemce natega Franceta tako .zrahljile". Zdaj je treba delati aa vse kripije, posla-ievati se vseh dovoljeaih ia nedovoljenih pripomočkov, samo da le Wntian, ljubljeaec ia pokrovitelj višjega uredništva, zasede poslanski itolee v driavnem zbora. Nai Franco se je popolnoma nredal svoje naloge, dobro je vedel, kake teiave ga čakajo, zato je tndi vrgel od iebe itaro obleko ter se oblekel v noro. Vzel je lamreč krinko na obličje ter latajeval samega sebe. Nikdar se mi ai mita sanjalo, da bi znal nai Fraace tako prijazen biti z niijimi piaamiikimi uradniki, kakor je bilo to za čaaa volitev. Kako prijazno je vsakega aagovoril za vsakega je imel priiazao beeedo, kar se poprej nikdar ni zgodilo. Pri teh .slačijiih" pogovorih pi je tiko .mimogrede' povprašal posameznika, kaj miali o bli-lajočih se volitvah ia katerema kandidatu namerava oddati svoj glaa. Kdor mo ni dal direktnega odgovora, kar se je navadno prr vnh zgodilo, legi je kot dober prijatelj očetovsko podučil, kake zasluge si je ie pridobil Wastian in kaj vse lakko doseiejo nitji pisar- I liiki uradniki z njegovo pomočjo. Seveda ma V v obraz vsak pritrdil. Gorje pa onemu, ki bi se predrzall našemu Franceta povedati naravnoetv lice. da Waatian dosedaj ie nI in tadi ne bode storil ničesar za nitje arad-niitvo. torej hi se reklo pljivati v svojo skledo, če bi ga volilo niije uradništvo. Zagrozil mu Je takoj, da bo odpuščen. Mol je bil tako vnet u Wnstiana, da se je vsled tega navda-Senja seznanil konečno z disciplinarno preiskavo. VidiS, ijnbi moj France, vse kar je prav, mera se vendar ae sme preveč prekoračiti. Na podobne načine je torej ali Fraace s pomočjo Se nekaterih dragih Wastiancev pri ndniji obdelal vse. kar se je sploh dalo. Da je imel pri tem zaalombo pri svojih vitjih, mi ni treba omenjati posebej. Napočil je U. maj, za mariborake Nemce Uko isodep.ln din. Kir se poprej našim bahičem niti uljllo ni, to se je zgodilo, Wistiaa je padeL Tndi u naSe sodnijake gospode je bil to hid udarec. Saajali so ie o svojem povišanja in o lepih iluibenih mestih, katere jim bo Waatiaa preskrbe! In zdaj je Slo vso po vodi Drago iitro ao se ti gospodje vsi is sebe p, .raševili: .lat dean so etvas dberhaipt mOglich?" Sevede, leveda, pred Bogom je rae mogoče. Niieaa Franceta je ta vest straino potlačila. Neki ojegov znanec mi je pravil o njem. da ves leden ni zatisnil očesa ter iivel le ob kruhu in vodi, tako Je bil ialosten. Nič več se ni slišalo po kodaikih v sodniji njegovega suaouvestnegi glasu, ampak lepo mirao in tiho se je plazil okrog. Daairavno je dobro vedel za vse tiate, ki io volili Reaeloa, vender si ni ipal črhaiti liti besedice. Talna jim majka pa, če bi zmigal Waatial. Takrat bi skalili, kaj ie pravi sliiiti pod ijegovo komaado. No, pa sčasoma ae je nai Fraace veodar aekoliko potolalil ter zopet začel delovati v blagor v^eoem-Siva Ko so pretečeai mesec Bali Nemci v Badvanjo pri Maribora obhajali svoj .Sonnvendteier", smo videli aaiega Praočeta, okrašenega a p levicam i, korakati aa čela neke draibe iz meeU na vseaemško slavnost Kot zvest tovariš mu je asistiral nek drag sod-nijski .gaapad", ki ima svoj sedel v dragem naditropji tikijinje sodnije. Mogoče ie vidiva prihodnjekrati s do-tlčnikom. — Bil je iatotako .odičea" a plavicami. Ni čada torej, da nemSki ni|ji pisarniški uradniki na podobea način izrivajo svoje slovenske kolege ter ae drznejo aoaiti plavice celo v urada Najbolj ae v tem odlikuje Leop. Staazer pri okrajni sodniji. Sin ik>-venskih startov, se sedaj grozno sra-maje sloveničine, da, U lint se je spozabil celo tako daleč, da je nekoč, ko ga je v uradi obiskala njegova mati. 1 njo govoril čejte in strmite! s pomočjo tolmača. Škandal! Pa to le ai ne. Mora ie na drag način izzirati slovenske stranke. Ker je sedij do-deljen civilnemu oddelku, ima tadi opravka z dostavljanjem, oziroma eka-pedicijo raznih v U oddelek spadajočik slovenskih sodnijskih spisov. Predpiuno je, da se ima povratnica glasiti v istem jeziku, v katerem je pisana razsodba, sklep Itd. Pa kaj to skrbi Leopolda Staazerja. On poiilja slo ver-' im strankam nemike dosUvnice i sicer na-lašč. Od raznih strani se ga je le opozorilo na to, a on vztraja pri svojem izzivanju. Slovenske stranke, ne dajte se tako nesramno provocirati od tega pobiča, vrnite vsako dosUvnico, ki se ne vjema z jezikom sodnijskega spisa. Gosp. svetnik Liebisch, ali vaa je mogoče kaj znano o tem nesramnem poitopanju svojega uradniki? Ako ne, vas tem potom opozorimo na njega. Kar ae pa tiče Slovencev pri naSi aadaijl katerik Je zelo Balo Merilo, Ji Jako lalostao. Kar Jik iaaao med višjim iradniitvom, i temi iplok le smemo račaaati. Boje ae za vsako malen :ost da se ie bi v Gradcu za-merili kajti potea je karijera — M. Res iahmtao. Dragi, ki stopijo komaj r tivljenje, irtrajejo sa aarodatmt .svojo eksistenco, ti gospodje pa, ki iaajo le aaitie plače, pa irtvijejo publi časti svojo narodnost Kako n-. vpliva od zgoraj na liije. Je pač aaj. lepši dokaz to, tla je nek aradnik, ki ■e vedlo Šteje u Slovenca ter edini ukaja k narodnim veselicam v .Narodni dom", baje volil nled pritlika Waatiaaa. Imel hi ie veliko povedati o tek razmerah, pa mislim, za danes bode dovolj. - Gospodarstvo. — Ječmen je dal povsod dobro zadovoljivo letiao. kar ae kvaltitele tiče, oeUja letoAnja letev za lansko, kvaliteto pa splok hvalijo ter je pričakovati velik izvoz. Daaaka, gospodarsko zelo razvita drtava, je storila velik korak, ki bo u njo brez dvoma velikega pomena. Skleaila jo dati drlavno posojilo v U namea, da se lahko dninarji ia kmetijiki delavci naselijo. Že leta 1899. je dovolila za to i milijona kroa driavaega posojila; od I. janaarja 190» daje nako lete S milijone kron, dasi le kredit iz leta 1899. ni porabljen. Vsera skopaj ae je naselilo od leU 1900/1 — 19011/5 1859 takik aaaelbia; drtava Je dala u to posojila 6,530.000 kroa. Da je s tem zelo pomagaao kmetijstvu, to n razume po nebi. Zwuaralt uapeh feftke IndttNtrlje. Ravnateljstvo irbakik drtaviih le-leznic v Belemgradn je napisalo aed-larodno konkurenco na popoiao stro-jevno opravo ladiikov r Ravai Reki. Natečaja so se ideleiili indntrijalci is Belgije. Fraacije, Nemčije, Avstrije in Ogrske. Podano je bilo skipaj <8 načrtov, kot najboljši je bil spoaua načrt .Prve čeiko - moravake tovarne za stroje v Pragi" ter jej je bilo oddano naročilo u skupil znesek 490.000 frankov. Elektrotekaičae naprave bode dala Elektrotekaičaa delniška dratba prej Kolben&drag. r Vjsočaaeh. SUUntlka «e«klli poftojllnle. .JednoU zaloten" (Zreza posojilnic) poroča da je delovalo čeških posojilnic na Čeikein, Moravskea in Sleakea sa 1905. leto ia sicer: t omejeno zarezo 393, z neomejeno zavezo 175, člaaov so imele te pooojilaire 359.658 z vpisanimi deleti v zneski 90,637388 96 K ter a dejinski vplačanimi deleli per SO,507.09101 K. rezervni fondi n zaiiili S9314.013'43 K, dragi fondi pa 3.63i367'85 K. listno imetje poe. je znašalo 6M.7U7.547 10 K, tujega imetja, so vpravljale skupaj 604^79.97576 K, od tega spada na kranilae vloge 58i^66.M19'85 K. kr» diu je potrebovalo »98 posojilnic tat ga dobivalo na 4 do 5'/s. za hranilne vloge ao pličevile po 4", (»4'/« od neb posojilnic) »koliko pi tadi po 4'/j in celo po 5'/*. Posojila so ae dovoljevala večiaoma na akajlibe, pa tadi aa osobui kredit Dovoljenih ia izplačanih je bilo 1906. leU posojil v skupnem zneska 374.661.799.89 K, obrestna mera znala za osebni kredit 5 do 6'/„ na hipoteke t'li do 5'/j7a, čisti dobiček je znašal skupaj kron 4,834 Komu. r Proda »posestvo aMaJrt S ha 31a ajlv, 9 ba 63 • travnikov, I ka M a gosda, 1 ha 37 a vleefradB. 8 a pat- attav ia • a etavtUe. • AKta doaokom t UUOO. Cena TIH K. VM u lave pri Vinske sode t velikosti 20—40 hI kupi ■AT. DOLNIČAR tMa trgovina tal Iaa pH LjaMjunl. Dobro Tfeljtu »arija aa najbolj prometnem mestu v Celja, ae tnkoj odda. Tpraiati je pri g. Itua liabjanu, mesarju ▼ Olja. Učenca 14—16 let ataroga dobro Izurjen v računstvu In pisavi se sprejme tako) v veliko trgovino z vsa-aae i kovrstnlm blagom. Naalov pove ..UPRAVNIŠTVO". DVETHIK ZA PATENTE fj, POZOR! ||nlS|ct,iu Nslsrlsk Vslss, TmvsfeipiMaA star 95—30 let se sprejme r trgovino a mešanim blagom. Omenjeni mota imeti večletna izpričevala boliiik trg. kil in popolno snanje medene trgovino v večjem obsegu, posebno prednost imnje oni v stroki dedelnik pridelkov. Plača stalna ter iiventega gotovi delet od letnega dobička. Postati mora v kratkem času popolnoma samostojen delavec ia tndi potovanja se mora privaditi. Ponudbe naj ae pošiljajo do 10. avguata na upravništvo tega lista, ast-i Nepopisno Ulaatl potrti aaaaaajamo podptual t laataoaa ia f Ismbb vaeh sorodnikov. prijateljem la lasaoesi tttfoo rent o amrtl Ukrene ljubljenega oteta. preortao dobrega eopruga, gospoda Martina Razboršeka rstepoasetalka In goatilalcarja ki Js daaee v četrtek, dae M. Jalija ob S. ari popoldne nenadoma v 63. leta evoj« Zemeljski eaaaakl aapiaabnega ae bodo T aoboto dae 37. jalija T kili laloeti klagedorill in pnasaH k neseno pofiikn. 8t. mata aadalaloa aa kodo alalila v eerkri av. ganeljaaa v zalcu. A rja vss, daa 95. JsHJa 1907. U al ena Baskllllk, .ilepnmksha ta geetllaHarkn. »proga: Jernej Basbartok, elepoe. a " '" * ' ~ " " ' ' " BassllK ia v ________ ■ Tabora, aaatra' la vsi ostati sarodaBil aaaoiea, vempii ii aasu n in goeniniraraa. soproga: oernej aimnia, • Dokrttl »aai. at ah: Bartln, rraac, garal, Mp, aiaari: AaUalJa, , Marte, Jaoae Basbartok, posestnik v Arjl rad ia Mp Zanhorte*, talk t Trojanah, brata: rraatbka Basbortek, veiepoeaelaiea v it. Jarja TuZnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da se je Vsegamogoftnemu zljuMlo poklicati v boljte življenje naSo Iskreno ljubljeno mater oziroma soprogo In staro mater, gospo Marijo DobnSk »alapaaaalmlaa po dolgi, muCnl bolezni, sprevldeno s svetimi zakramenti * 65. letu starosti. Pogreb predrage ranjke bo v soboto, 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz hlie lalostl. Svete male zaduinkse brale ae bodo v nedeljo 28. t m. v farni oerkvl v Konjicah. Konjice dne 26. julija 1907. Peter Dobnik Fran Dobnik, Hlnko Dobnik, Julija Sernc roj. Dobnik otrool. Vsi vnuki In vnukinje. Nova talko* Kam«. IL : laatafti: ROBERT UEHL, ART. KOLENC, FR. STRUPI a atnukanHl atol kako. etopste, podbojtv. fasad, nuatavbev ----------1 kamsaaV la aamasta. tal psAAAs^vttŠ etsflls ee t dola kakor: oltarje., peital«, obkajUotb sala, kratalk la kroplUik kamaav Itd. Tlnasunnlo cerkva. dveraa ia bodalk« n ioaotalm i SLStSLtt Darujte CiHI-Metodovi družbi! hranilnica pijanska tfcnfnm ujiutar mil'i r « i i -Ir; 5*5? t listni hiti t PrašernoTih ulicah št, ij n ■estaeai trga zraven rotsvia sprejema krnallne vloge vaak delavnik od dopoldne In ud S. do d. ure popoldne, lik «'/. tor pHpteoje aovadlgaeao obresti vaaket k kapitala. — Kental davek od vlotulk obreatf i kranllnlen b svojega, ae da M gn laračanlln vlagateljem. cahšt. 3 V itsvia V 8. do 13. ure I obrestuje po It ;ogn pol leta MI i res ti plačuje M e. kr. poštne hranilnice. Paaaja se aa zemljišča po d V/o nn leto. Z obrestmi vred po plača vaak dollnlk toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplnčllo ravno 5% Izposojenega kapitala. Na U način se ves dolg poplača v «2 In pol letu. Ako pa iell dollnlk poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 1* lotih, tedaj mora plačevati nn leto »'/, Izraaojenegn kapitala. DuUalku Je nn praete volje dnno, svoj dolg tndi poprej poplačati. Hltb M Ml H Mtkt h n ftrinht Hitit taji Dfiijf wPHP IIVplVj MmI« ■innktdelinkaistrtji i >>*j« ifiiki i t vetlkastl ie i«, rea, tu, l-as, l-ta la t m t* lwln||m i vellkeat ad t, ite, fta, !-4e ». V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo mIHu la Wm rimk Wite za akaa la .'. vrata petlllaa aa aaled. 5prtjM HI jprtMI Pametne Me zahtevajo knjigo J »Motenje perijode" od dr. med. Levita proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P. ZTERVA8, Kalk 865 pri Kolnn ob R. tet ti-ie Spnk ii iodpK cš Jani. oalroma glavni ll|iUl. ali ln|as zavarovalni dražbi katera se fth a ntal TaZasJItml paasfaal. a«J blagovolijo r poslati poaatbe pot ilavllko .tl.tta' tislii, posta nataata 15. 22236-14 WWWUMWWW Kupujte narodni kolek! dobro irvežbanega, lamoatojnaga, z dooriml a pričevali, aprejmo takoj Bezenšek na Frankolovem. ao polosnjkkov iz Čreiajic iz letnikov 1903, 1904. 1905 ia 190«. Cena za liter od 40 via. tea naprej. Več te izve pri t-t Joiaf Yp«2ap-J u v Vojnika pri Celja. . J alavnenui občinstvu. ds §«■ kupil celo Jagodltevo posestvo v i—Ju prt Jaliah c gostilne nti S prvim avgustom \ o tvorim gostilno. Imel bom redao gorke In mrile Jedi, svete pivo tar najboljfte domafe vin«. Tndi prenodUa bodo na razpolago, posebn« u potovale« ter stanovanja za laaa letovlMarJe. - Za obilen oblak llfAH H AB J AN ae priporoča i TelespoStovanjem m maaar v c«iju. m tali kupiti ara, 11 ikialas ali ilatalnt, naj ae obrne oa najvačjo In oaioanajto tvrdko iHafoel Salmič vsakovrstnih ur, irkbftilh (n zlatih prstanov, uhanov, sspaatnlo, varltlc, priveskov Itd. Vallka labar stal, Vsakomur ja na ogled stotina tahvalnih in prl-znatnih plaam. s^^^^^h^ naeilto renlke. katere rajpeilijaa mlaa| in Ttlaa aaalpalbal -m, a»-t M Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino aii vodno močjo, kakor in razno drugo orodje priporoča trgovina z Hram JHERRUK", P. Majdič Cilje, lata rthga traaerg, eeBeata, (adaialaih aavl te aapra«, ae«l te kaataašliaa, v.s.ik te fc.M.kalli aappaaia(IJI*ih plah«. blagajne VELIKA TBGOTINA HODNEGA PERILNEGA SUKNENEGA IN MANUFAKTIJBNEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH CENAH CELJE NARODNI DOM KAROL VANIČ CELJE NARODNI DOM JttžnoftajersHa brattilmca i Celjn »i. do a katero jamčijo okraji: Sarajifnrf, »■■■le«, t«H>>|| jwfjt ■ ■■■■■■■,___ varnost riog in b njihovo, po pravilih določeno obrestovan je do neomejene visokosti, ima aedaj hranilnih vlog Hranilnica posluje a strankami vsak Idnk ta (Mtafc dopoldne, la draga opravilu pn je nrud odprt navadnih uradnih urah. HtmIm ll«|l obrestuje pm 4 »llttlfcg in pripisuje ohresti polletno h kapitalu ter platoje hranilnica r a mirni intlk MM in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dohe iste popolnoma ni 4 llk» ikreati. Izposojnje pa od dne 1. januarja leta 1905 na nemljiiko varnost pm 4 tri Mrl m4a lalktli občinam in koiporncijntn u lui-at navedeaih petih okrajev po 4 ta »iiltllm popolno K.' ob : Mptantjii teti a tek, Stagtrjcfl JiVatai stroji •traja tt mjviije tvonmti ter mvtakaaar v uganka, tvd •a>J«vl ilustlnl stroji so na največjih svetovnih raistavah odlikovani z največjimi priznanji HUM f M. S ■ S »V«.- JMMMLA W . I H ymtt (i. tnig|i mm struni jmpv CELJE, Kolodvorska ulica Štev. 8. n w-ai len z blagom prdi k«Nu, Je tembra po čadovito zni-žanih cenah. Vsaki prvi Men v mesecu velika predaja ostankov .*. R.STERJVIECKI CELJE POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bOn leta 1881 i neomejeno »veto ustanovljena, tteje eedaj nad 4IN za-drulnikov, kateri imajo vsega nad Sa.800 K vplačanih 'tadatui ter ima sedaj nad 6 Vi milijonu kron hranilnih vlog in nad rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom Posojilnica ura-dige vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne raznn nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejemu od vsakega, ako todi ni član zadruge ter jih obrestuje po poeojilnica plačuje rsntai davek uma, ne da bi gn odtegnila vlagateljem. Posojila daje nn oaohni ali hipotekami kredit proti ■ in S% obrestovan jn. u SU—31 ,fe Stanovanje M. ekatojedo Iz I aok, kaklaje U drnglk it 1 Seklllerjeva eenta. Mlue IA *- -•----—MImmIII la lldCTT^uSSSfi . ImiM Aa«««, kartslatlela«-tra|ae aaiaa vsh|« jsrazalkh- - '.». --a.S- --t---IZ- II ItliMIfOTI P "••V"'" iMwU atreiksv aH S** hrani »»maral, ml, iralal le mM nZInuUH«. Hraaala peetVOfta nj^ijj^ Pa|aS«SaSoJe I« karta pnla|a flaval laitaaaih lalraj Nlaaak, L|akl|aaa n - ua a. n. »a. »km ......... »liU.U.U,U,U,UiUlU1U.U,Ul ako Vam zaostaja kri, Vas ozdravi P. Ztervas, Kak pri KMm H MS. Gospa G. v M. pile: .Vaš« sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priioiite znamko za odgovor. CD M-M wmsmmasimm Stare manufakturne v Edina slovenska pušiuska tvrdka M Borovi v Borovljah na Koroškem. Najbolj*« delavnic* za temeljito poprave lovskih puik, za izdelovanj« novih vložnih oovi za kroglje in drobni svinec, sa Ma-Janje novih kopit. Dele po nejnitjih cenah I Kdor •( Seli nabaviti novo, zanesljivo In oeno piilko, naj zahteva najnovejli slovenski oenlk, kateri se brezplaflno doopollje. 14S Talka mkfr razso*ntilfe rtvdvcrjev od 1K uprej. um um Ant. Kolenc y Celja. is sa-so Hi ju g^iimi |VAM RAVNIKAR ^ CELJE In eljsatlh la prodala Irdelae • velik« talag« laatralmtka, rHfanta avaia lebra zalalea« talec« IpaecrUakega karv.lraala la to>il» Iar vaek vratlakov. - V pridslke trn paatkaa le pripenta tn r»aUl«lfar klal« ta mlaanlae >sd« katari Isfalke, KaStaaaka, hvMsaar. la UlaaMbler, Htattaa, tHrielMakener, EamaTa I«astaatt«4)aeile. - Salalje 4«mate al errsk« aalam« ta aretl alr,%ajlaej*a fraaeeaka aaatiaa ter kaeaa •Ua, vae vrst« doma avete traae kare. — Za aaatavljaaj« kararilr, ortkat, " " "r. Jac«d a« Ml lla« vtaak« isaaj«, d«kr« aitvavk« la aaJlarUI rlajevee. — Rprejmem Ii prtteae hlx W aiisaa. Zavitke priporoča Zvezna tiskarna. vazi jo natailjlva najkttrejil iisapmrik Francoske prekmonke drvtbe. Edina najkrajša Črta Ma M«llifWAS1lks» zablrmovnajrazno-IVOIIIIIC vrstnejSIh vezavah. tine Lampijone papirnate itd. priporoča na debelo in drobno trgoiiu i pipirjn Celju li riuloinl potrtbšUmml. Veljavne vama liate la krnz-plnctin pojasnila daje tat ED. ŠfARHOA, oblastvmo potrjena potovalna pisana v Ljubljniif, Dunajska cdto 18 v seri hi« .KmeMkereeelUaiee- Daapvati (S) goatllaa pri .hgoaea". wwewe«weeeeeiww Potnikom v Ameriko v pravdarak11 Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHEMBART ^^Z BAS£L <*"tralbahaplats sprejema potnike za linijo čez Parli-Havre po najniljih cenah; — voinja na znorjn le 6 do 7 dni; odliod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj so pismeno obrne zanesljivo na uas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. im» -is