V Trstu, torek 2. marca 1913. LeSftfiK XI. Izlila d^n. tulil ob nedeijak in prazui»*:h, jb r» zjiiirjj, ob pucijcljkih ob S dopoldne. Uredaftvo* UKa Sr. I oftts 4đ bqp fi. 20t L udstr. — VM :a N- -fi.jKi j- ^'.ia sc ne •jprticaij^j. s-: rc vračajo. • nt . : i ' . i '--te ■>. Šulati »jodlttJL La ♦ni1'. . lldinoiti". ' t I MMti*. - pisane aište Z on t - r - . :mm Sv. Frančiški Asi.-krja št. 20. Tc.c — -'r i: upi a v t Sle*.. 11-57. aa zr.z1*. «uJ t«-Io ki J.......K 24' — Z3 p! I !eu .. ............12' — za Iri rresttrt. ... . . ......... R- — ca : c J i* • t . o j ii cleto....... 20 za ; < ! i-> ............... J~GQ fPfitll!. - Po rosanezne številke „Edinosti" se prodajajo po G \inaijcv zastarele številke po 10 vinarjev. O g 5 rt s i se računajo na tn i 1 i m c t r e v širokoiti ene kol v>e Cene: Ogl.isi tr^ovccv in cbitr.ikov . . . . ,r.m po 10 vin. Osmrtnice znU\ Jc. poslaiiicc, oglasi tlcnjr.iiii zn- vr.ir;-i boli v zcp. dnem odseka! Postojanke, ki smo jih zavzeli vzhodno fc«rpaiske ironte smo oriuobili več ruskih od Badovvillerja, smo tudi včeraj vzdr-predpo/icij. i 9 častnikov, 2000 mož smo žali proti poizkusom, da bi nam jih vzeli uiclt in osvojifi tnonogo vojnega materijala. V ozemlju, južno od Dri Pestra se po do- Vrhovno annadno vodstvo. Ponesrečen francoski poizvedov alni polet. bodu r»-Mh cjačenj vrse hudi b:>:i. Vsi, I1I1II7 , ,.r ... Mvr>Uwfi. ki so bili poizkus- lipro-' FA^!f K (K°r) Hst >'TflnPs« P?ro- ostoiankam. so se izjalovi ob ?a: Med Poizvedovalnim poletom, ki ga • /kih sovražnikr- izribaj. ,e napravil poslanec, stotnik Girot, vodja »U JI Namestnik V r ken: in v Z2;:ad ii G^ficiji so se včeraj vršiti samo topovski boji. načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. in?!. Soproga ?n hči vrhovnega poveljnika r»a boii^cu. DUNAJ. 1. (Kor.) Nadvojvodinja Izabela in hčerka, nadvojvodinja Gabrijela Marija. ste davi odpotovali na sever v po->ete k vojnemu maršalu, nadvojvodi Frideriku. ____ Z južnsaa bojišči Proti srbrkim izmišljotinam. DUNAJ, 1. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Pred kratkim iz.slo srbsko sporočilo o obstreljevanju Belgrada vsebuje tako nerodne trditve, da bi bilo i.jih pobijanje pravzaprav nepotrebno. menda vendar ne bo nihče \ eriel, da je \vstro-Ogrska zgradila svoje tovarne za krog'je. domnevne sibske cilje, cb svojih deželnih mejah. Prav tako tndi nihče hn rlvotTiil. dp artilicriia. če si je vzela za cilj izven Mitrovice ležeči kolodvor, ne zadeva v sredo mesta. i a-iravno so torej ^:bske trditvre stare in brezpomembne, jc vendar vredno, da se ve dejstvo, da od tedaj, kar smo zapre-Jli. Ja bomo iznova obstreljevali glavno mesto Srbije, odprtih mest ob naši meji -o več nadlegovali. Moglo se je ugoto-. l i zelo jasno, da so srbske baterije, ko v . obstreljevale naše postojanke nasproti Bclgradu in naša letala, pazile na to, da ;ie • ' škodovale mesta Zemuna. Z nsmfli^-rusksta boKJfa. flEROUN, I. (KorJ VVolffov urad po-/w.a: Veliki glavni stan. 1. marca 1915. Vzhodiio bojišče. — Ruski napadi severno od Lomže in severozapadno od O-irclenke so bili zavrnjeni. l>rugcče nič bistvenega. Vrhovno annadno vodstvo. j zrakonlovnega oddelka utrjenega parf-: kega tabora, kot opazovalec na nekem ki::iu iz Compiegne nad nemškimi pozi-eija.ni, se je letalo užgalo. Voditelju se je posrečilo doseči tia. Oirot je zadobil opekline na obeli nogah, voditelj letala pa ie ostal nepoškodovan. Nobene obzirnosti iiapiam nemškemu in avstro-ogrskemu prebivalstvu. PARIZ. 1. (Kor.) »Tcmpss izjavlja, da ste Nemčija in Avstro-i >grska ogromen utrjen tabor. Oblegovaicem ni treba imeti nobenih obzirnosti napram civilnemu prebivalstvu. Namen obleganja Nemčije je ravno kapitulacija. Nobeno posredovanje Baden-Powell nemški ogleduh. FRANK O BROD OB MENI, 1. (Kor.) — »Frankfurter Zeitim'g« 'poroča iz Londona: Baden-Po\veII se priznava v neki ravnokar izšli knjigi kot bivši nemški ogleduh. Turčijo proti trosporazumu. Obstreljevanje Dardanel. SOFIJA, 2Daily Telegraph- poroča iz Nevvvorka: V posesti tu aretiranega Nemca Steglerja so urada v Belfortu, Lc(> Berna na je bil o-gleduh. Neki orožni stražrnojster je z dovoljenjem oblasti daial obtožencema dalje časa zapeljiva poročila in s tem nji:-no škodljivo dejanje znatno /Manjšal, iio-kler se ni posrečilo obtoženca aretirali. Novoimenovani upravitelj gnj^zeitske iiadškc:ije. POZNANJ, 1. (Kor.) Kapitularnhii vikarjem in administratorjem nadškoriie jc CARIGRAD, 28. (Kor.) Danes Darda- našli pisma nemškega mornariškega ata- 5j! izvo!jei3 tamošnji posvečeni škoi Klo ne!e niso bile obstrefjevane. CARIGRAD, 28. (Kor.) »Tanin« ie dozna! o obstreljevanju foriov Orhaine, Kumkcleh, Sedulbahr in Ertegrui v Dar-danelah dne 25. februarja. Turske izgube znr.šajo le 12 mrtvih. Oklopna križarka »Aganieinnon« in nekatere druge sovražne ladje so bile poškodovane. Na eni ladji je nastal ogenj. Glasovi turških iistov. CARKiRAD, 28. (Kor.) Vsi tnrški listi izjavljajo soglasno, da obstreljevanje Dardanel ne bo imelo nikakršnega učinka ter da ne bo niti najmanje vplivalo niti na sklep, da Turčija vzdrži v vojni do šeja, fregatnega kapitana Boy-L"da. Le-ta izjavlja, da jc pač res pošiljal nisrna in brzojavke Steglerju, da pa ni rekel ali pisal niti besede, da je vedel za kak baje i ske. Švedski slikar Johnson oproščen. KOPENHAGEN, I. (Kor.) Kakor po ro- ne more zadržati ukrepov/ storjenih v končne zmage, niti na vojne operacije za-svrho poostritve blokade in odgovora na vezmkov Furčije. Listi poudarjajo, kako nemško pomorsko roparstvo. Vojni odsek francoskega senata. PARIZ, 1. (Kor.) Vojni odsek senata je izvolil, kakor poroča list » I tmps« 4 pod-odseke in sicer: za oboroževanje, za raz-streljiva, za preskrb I je van>e živil in za nove formacije v svrho preiskave na iem ooHu nastalih vprašani. Francoski socijalistu za določenle najvišjih cen žitu. LYON, I. (Kor.) List »Lc Progres« poroča iz Pariza: Odposlanstvo socialističnih parlamentarcev se je posvetovalo z ministrskim predsednikom Vivianijeni o žitnem vprašanju in je pri tej priliki ponovno rovdarjalo, da je neobhodno potrebno. da vlada določi žiru njjvišje cene ponarejen potni list. Aretacija Steglerja i ča list Bcrlingske Tidende« iz Londona, da ga je popolnoma presenetila. Stegler. je bil švedski slikar Johnson, katerega so ki je iskal službe, je kakor več drugih svoječasno kot ogledulia zaprli zato, ker Nemcev, prišel k njemu. Storil da je, kar je baje daial nemškim vojnim ladjam zmije mogel, da bi mu pomagal, in mu je po- menja z lučjo, včeraj radi pomanjkanja sodil .36 funtov, ki jih ie Stegler obljubil dokazov oproščen. vrniti. Reuterjevemu uradu poročajo iz \Va-shingtona o isti stvari sledeča sumniče-nja: Izpovedba domnevnega rezervnega častnika Riharda Steglerja v Ne\vyorku, ki ga obdolžujejo, da ie preskrbljal nemškim rezervnikom krive potne liste, da jim omogoči povrnitev v domovino, vme-zelo sta Francoska in Angleška danes! šava tudi nemškega mornariškega atašeja podjarmljeni po Rusiji, ker podpirate da- Boy-Eda v to stvar ter ga kaže tudi kot nes pred kratkim v dumi tolikokrat napo- naročevalca onega Lodyja, ki je bil v vedanih ruskih načrtov, proti katerim ste londonskem To\vru ustreljen zaradi vc l zspodreSfl lisjišča, BERO« »\, f. (Kor.I \VoIi»ov urad javlja: Veliki glavni st«-n, 1. "*area 1915. Zapadno bojišče. — verno od Ulle, smo nekdaj vztrajno delovali. Sedanji dogodki kažejo, da se Rusija ne vojuje zaradi Srbije, temveč da hoče samo na eni strani razbiti Avstro-Ogrsko in Nemčijo, na drugi na izčrpati Angleško in Francosko, da bi potem načela vprašanje morskih ožin in Carigrada. CARIGRAD. 2K (Kor.) Razpravljajoč o pred kratkim izšli brošuri romunskega ministrskega predsednika Bratianuia in o-zirajoč se na izjave, ki so jih podali ruski | državniki pred kratkim v dumi. izvaja »Jeuii I urc . da je treba vedeti hvalo spretnim državnikom, kakor (ioremvki- lumstva. Stegler ie izpovedal, da je tedai. ko je zavrnil predlog, da bi šel kot nemški vohun na Angleško, dobil nekdo drug, neki nemški rezervni!«:, ponarejeni potni list ter sprejel prej domnevno njemu do-ioeeni nalog, da preskrbi podatke o angleškem brodovju. Stegler ie baje izpovedal nadalje, da so pogajanja z nemškim mornariškim atašejem baje do\ ila do dogovora, da bi Steglerjeva soproga ves čas, kar bi bil Stegler na Angleškem, ; dobivala vsak mesec po 30 funt. štcrl. Ce bi oi 1 pa Stegler na Angleškem ujet in usmrčen, r t da bi dobivala isto svoto vse in da izda naredbe, da se odstrani špeku-|nu. Sazonovemu, Gurkovemu in Ki (ju ko- . . . vemu, ki so napravili sovražnikom Rusi-! » I imes - poroči jo iz tirane lacija. svoje življenje. Vv'ashingtona. ua Poštna služba v nel«i«i i ie kar največjo uslugo. Sedaj so balkanski' so izpovedne aretiranega Nemca Steg- RPi!^Fi'~! ' ,'kr ^ iL,cHn,Uirp i narodi, posebno Grška in Romunska, po- lerja, da je nemški incrnanški ataše Boy-dKUSULJ, i. (Kor.) i /a nes dopoldne so1 . , . - . , i-i ,i -Poli-Pri Vervickif, se- tiken , poročajo angleški listi, da leži na ? obstreljevanjem rekah T\ ne. liumber in Themse nad 130 Moskve do Epira, ki bi države, ki leže I vmes, izsesala za vedno. Obča stavka v Rio de Janeiro. Papež za Ogre in Poljake. BUDIMPEŠTA, L (Kor.) Rimski dopis-, ^ Vse delo počiva, nik lista > Az rst t je imel pogovor s kar-! PARIZ, 1. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Rio de Janeiro, je izbuhnilu tatn obča prisilil :cho a;:i'ieško letalo, da se je spustilo na zemljo. Na dn.gih mestih i*aše ironte s« Francozi zope*. kakor že pred nekaterimi meseci. ur^orabljsli kroglie. ki, ra/lei>č se, »■azsujej-j smrdeče in dušeče pline. Škode roso napravili ž niimi. Naše poziciie v Chanipag»ii sta včeraj zvečer napadla naj nanj dva arinadna zbora. Vse napade sni o odbili po liutem boju moža proti mo/u. V Argonckem lesu smo zajeli dve mino v k i. iadij, ker se njihova moštva branijo odpluti. LONDON. 28. (Kor.) Neko poročilo v I"ime* iz Eastbourne od 24. t. m. pravi, da se je popoldne ob .3. uri 55 minut več milj od obrežja potopil neki nepoznani parnik. Angleška ne »nore sprejeti \V iisonovega preJioga £lede trgovinske vojne. PARIZ, 1. (Kor.) Časopisje izjavlja, da Angleška ne more sprejeti \\ iisonovega I predloga glede trgovinske vojne. Wilson I da ni pričakoval ničesar drugega kot to, | dinalom državnim tajnikom Gasparrijeni, ki je rekel med drugim: Papež je prežet sočustvovanja, posebno glede trpljenja prebivalcev dežel, ki meie na Ogrsko in Poljsko. Verska zvestoba Ogrov iu Poljakov se v Rimu visoko ceni. Zato se sv. o-ije obrača s posebno ljubeznijo do onih, ki morajo sedaj toliko trpeti in ki so radi svoje vere izpostavljeni tolikim pritiskom sovražnika, (iališki škoije so poročali papežu o stiski, ki ie zajela one kraje. Papež je poslal iakoi H3.0UU lir, kakor je. isto svoto daroval tudi Belgiji. Kardinalni kolegij je daroval nadaljnih 3U00 lir. Raz ven tega je naslovil papež po posredovanju knezoškola kneza Sapiehe ua Poljake pisanje, kakor se je tudi svoječasno po posredovanju kardinala Mercierja pismeno obrnil na belgijske katolike. Nemški odgovor na drugo ameriško noto. BEROLIN, 1. (Kor.) Odgovor nemške vlade na drugo amerikansko noto v zadevi vojne s podmorskimi čolni je bil danes izročen amerika.iskemn poslaniku v Bcrolinu. Nota se objavi jutri. Razsodba v ogieduški obravnavi Berna. Dr. pl. Koerber v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, L (Kor.) Skupni finančni minister dr. pl. Koerber je bil sprejet danes od cesarja v avdijenci. Novoimenovani švicarski poslanik v avdijenci pri cesarju. DUNAJ. L (Kor.) Cesar je sprejel pred-poldue novoimenovanega švicarskega poslanika dr. Boucarta v Schonbruuuu v posebni avdijenci, v kateri mu ie poslanik izročil svoje poverilne listine. Dobrodelni koncert na korist v vojni oslepelih. DUNAJ, L (Kor.) Včeraj se je vršil pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Valerije na korist v vojni oslepelih \'( ja-kov v prostorih ogrskega ministrstva koncert. katerega se je udeležila zbrana družba in ki je se ie sponesel izborno. Već nadvojvod in nadvovodinj je bilo navzočih. — Nadalje so pri: li: minister za zunanje stvari, baron Burian, minister za notranje zadeve, finančni minister, naučni minister, dalie noslaniki: Nizozemske, i>< Igarske, (irške itd. Med darovi, ki jih ie odbor prejel v obilici, je tudi cesarjev dar. Najvišje cene moke v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) — Magistrat glavnega mesta Budimpešte je na podstavi lninisterijalnc naredbe z dne 19. februarja določil maksimalno ceno iz stare ali posušene koruze z 19' > otrobnega ekstrakta napravljeni koruzni moki za območje glavnega mesta od 1. marca 1915 naprej s 44.32 K za 100 kg. Na podlagi te nove določitve cen ie najvišja cena e rst moke, ki se lahko spravijo v promet, od 1. marca 1915 naprej, sledeča: nemešaui moki in sicer pšenični moki (fini, za pecivo) K 6S.6S, ječmenovi moki K 44.IS. koruzni moki K 44.32, krompirjevi moki K 42.00, riževi moki K 52.—. Določene najvišje cene veljajo za trgovino na debelo. V trgovini na drobno za ne- LiPSKO, L (Kor.) Državno sodišče ie Posredno porabo sme prodajalec zaraču- razglasilo ranes popoldne razsodbo v ogleduški obravnavi Berna. Lukež Berna je bil rdi ponovnega izdajstva vojaških skrivnosti obsojen na 6 let težke ječe, Lco Berna radi istega hudodelstva in radi pomaganja v posknšenem izdajstvu v d veli slučajih na S let težke ječe. Proti obema se je nadalje spoznal,) na desetletno izgubo časti in postavitev pod policijsko nadzorstvo. Lukežu Bernu sta bila všteta v kazen dva meseca preiskoval- nati le take cene, ki nis<» nerazuicriio višje, kot določene najvišje cene. Zadušnica za j a lle vojake. DUMA!, L. (Kor.) D r *- dopoldne je bil v cerkvi sv. Štefana rekvijem za pauk v >-n^e, kateregi je Muži! generalni v'kar, po-s e c i ko dr. Pfluger. I> >žj'- službe se je ndde.'ilo ve k) pobožnih vernikov. Žitni trg. DUNAJ, L (Kor.) O kaki kupčiji se da- .w,ed vzhodnim robom Argouskega lesa da zevazniki pooštre nemško blokado, da in Vaunuois so Francozi včerai petkrat se tem preje pride do zaključka vojne. j nega zapora. Leonu Bernu pa 8 mesecev.} nes sploh ne da poročati. Kupčija glede ! Lukež Berna je bil v Bazln več iet po- j postranski'i pridelkov' je malenkostna. — i sredovatelj francoskega poročevalskega Vreme: oblačno. PODLISTEK j ie še samo radi svoje ljubezni in zdelo se »i ie. da hoče duša odleteti iz nje. Znoeilo se je. Nad Emino glavo so be-ša c vrane. Naenkrat se ji jc zazdelo, da iet i;; po zraku goreče kroglje, da se vrti- • jo v krogu in da padajo potem skozi dre-j v esne veje v sneg. V vsaki izmed njih je videla Rudolfov obraz. Bilo jih je vedno Cu ! je samo št. več, bližale so se ii boliinboli in so se vdi- laciame dcmsii. - ScLal Gustave Flsu^ert. B kuhinjo, v kateri jc gorela sveča. Justin, v rokavih je ravnokar nesel iz nje skledo. Ah. večerjajo! Počakati hočem! si je mislila Ema. Justin se ie vrnil. Ema je nalahno potrkala na šipo. Prišel je odpirat. Daj mi ključe od laboratorija! Od zgo- raj! Kje so -Vprašati moram svojega gospodarja. Ne, ostani tu! Nato je pripomnila malomarno: >Se ne izplača izgubljati besedi! Mu že jaz pore-čcm. Posveti mi s svečo L Vstopila ie v vežo, vodečo v laboratorij. Na steni ie v isel ključ z napisom: Ita-pernaum. Justin! jc v tem trenotku zaklicai lekarnar. a vi so se zaceli mc>ati : i-ii. \ idefa je svojega »o s bo, svojo sobo v v>e nat ;\rat. Bala se 1 lazrost, in ie z ve-a r riti. Posrečilo . se ie umirila nekoliko, ! zbegana. Sploh ni več s ojega strašnega o o de polo- poz da bi se imela vsiik hip raz-očiti. Začutila je v sebi nekaj k:.kor junaštvo, vzhiče-njc; tekla je navzdol po griču, prekoračila brv, vodečo čez reko, dospela na malo pot zraven tržišča in se je nahajala kmalu pred lekarno. V lekarni ni bilo nikogar. Ema ie hotela v sto; iti. t - Ja r. i mje Ivljtike bi vzbudilo t. Zmuznila se jc skozi vrtna je pravzapr; pravlja lickaj strašnega. Ponovil nestrpne z menoj!« ie dejala »Pojdi v endar gor ni a da me Bovarv. In sledil ii ie. Ključ se je zav rtel v vratih, in Ema je ! odšla takoj k tretji polici na desno, tako . ... ! dobro io je vodil spomin. Prricla je za je hitro s tihim, mehkim, za-|modri vrč> odmašila, segnila z roko peljivim glasom: Ključe hočem! Daj ny jih! Mišne stene so bile precej tenke, culo •e ie rožljanje nožev in vilic iz jedilnice. Ema jc dejala, da rabi strup, s katerim da l oče i »okončati podgane, ki ji ponoči irju. Trpela ■ vrate. je umu zida km Ja ] red . ne u. .o miru. vanj, potegnila iz njega bel prašek in ga na licu mesta pogoltnila. •Stojte! Nikar!« je zakričal Justin in jo ?c prije! ž;a komolec. ■Molči! To bi lahko škodovalo tvojemu gosr Klarju! In nato ie odšla, pomirjena. Da. Iii'a ie skoro vesela, kakor da bi bila storila sv*-jo dolžnost. Ko ie dospel Karel, ves prepaden radi dražbe, domov, je Ema ravnokar odšla iz loše. Klical ie. i»)kal, skoro bi se bil onesvestil. toda*ni se vrnila. Kic je neki bila? Poslal je Filicito k Ho-maisovim. k županovim, k Llieuren.\it, k >.zla.temu levu . sploh na vse strani. In če mu je njegova groza dopustila, da je mislil tudi na druge stvari, je videl uničeno svoje dobro ime, videl se je na beraŠki palici, Bertina bodočnost je bila uničena. Zakaj vse to? O vsem ni sluti! ničesar. Čakal je Jo šestih zvečer. Nato je odšel v nadi. da se ie odpeljala v Rouen, ven na glavno cesto. Toda kmalu se je vrnil, po-Tibo, l i?-ko kdo pride . . 1 čakal je še nekoliko zunaj in je potem Jioiin ie bi! ves iz sebe, hotel je kli-i vstopi! v hišo. cati. l (Dalje.) Sh-sn TT. „EDINOST" štev. 61. V Trstu, dne 2. marca 1915. BUDIMPEŠTA. 1. (Kor.) Nobene kupčije. Pšenični otrobi drobni 16.50—16.60, debeli 16.60—16.70; sirovi otrobi 50 kg 81 K takojšnje plačilo iz Budimpešte. — Vreme lepo. VRATISLAVA. 1. (Kor.) Nobene kupčije. DomaČe vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Interesantna polemika. V svoji številki | zlikovci in mu s silo vzeli iz žepa novčarko, Umrl je v domu za rekonv?lescente v Trstu 28. februarja t. 1. lovec Pavel Rade t i ć črnovoj nfckega maršbataljona štev. 154. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice pri sv. Justu na vojaško pokopališče. Roparski napad. Dva napadalca aretirana. Minule nedelje zjutraj, na vse zgodaj, je prišel na policijski komisarijat v ulici Muda vecchia 41 letni težak Cirenej Zacci, ki stanuje v zagati Gusion št. 7, ter povedal, da so ga po noči, malo ur prej, blizu kavarne „AH' Europa Felice" napadli štir e od 24. t. m. slavi >Neue Freie Presse označa Hrv »vojen narod«. Na to reagira Pokret-, ćeš, da Neue Freie Presse grtov-» ni 'nogla teh besed razumeti tako. tekom nedelje popoldne aretirala 261etnega kakor da bi Hrvatje kot narod ne imeli težaka Justa Tavcerja, ki stanuje v ulici di liljev. \"eJav lo je sicer res neki: Rena št. 11, in 191etntga Ivana Zeg'ar;a, ki • i'^t jc' l!. da se Hrvatje tudi je tudi težak in stanuje v ulici del Mulino a vento št. 112. Na policiji sta ta dva sicer Kazensko okrajno sodlfte. Med taščo In snaho. Iz slave izpuljeno predivo in prismojeni fižol. Pred par meseci je nekega dne prihitela na zdravniško postajo Katarina Zgubili, ki ima že preko 60 Božičev na grbi. Uboga Katra je imela veliko bunko pod levim očesom ter je prosila zdravnika, naj bi ji to bunko zlečil. Malo je sicer mogel zdravnik pomagati, a kar je mogel, to ie storil. Ko mu je pa Katra na tozadevno vprašanje povedala. da ji je z ono bunko okrasila obraz njena snaha, i .taov« u kateri je imel še 10 kron denarja. Oro-. . rvate kot pani Zacci je obenem podal na zapisni*! Jc zdravnik na dotični zapisnik zapisal, Hrvatski precej točen opis svojih napadalcev, \s!ed ?a i®fblJf^tr? udarjena »P« tuji česar je policija, na podlagi tega opisa še svr hrvatsk sedaj b< do. nar« ne da bi se menili za nagra- ir bi se mot razumeti tako. kot da na vse pretege tajila, da bi bila imela sploh ki pne :uje nagrado od nekoga svo tem ki iil kret; Pres za | kaj opraviti z Zaccijem, a ko so tega po-borfco. Hrvatski Pokret meni, da zvali na policijo, je izjavil, da sta bila Ze- 11 tak-*. Kajti, ako bi bilo, potem bi glar in Tavčer dva on h štirih, ki so ga Ja it. \ / or l.io z uslugami, • cropali. Na podlagi te izjave, so ola pridržali v zaporu. delamo za drmzega . A teh na-, it. niti ne govori nihče, kako naj ■ j i. Po mnenju Hrvatskega Po-1 ra dunajska Neue Freie | .se ni razumel lfr\ atje ne pričakujejo plačila za j junaštvo, ter piše: »Tisti, ki so na-! navdušili za vojno, ki so ga blago-j iali r.i odhodu v voino. ki so se pona- | in -e ponašajo s tem. da so narod} i ta1 o, da samega sebe žrtvuje i n r '!in in dcina. ri'c:ida pozna-i i in s\ rim. za katero gre hrvatski) ; - j nji genera- i ai Miie Starčevića pa i 1 išče m »Po-i prm _ u. >J .mi UcKar rt Z( Lkradena perutnina. Predsnočnjini je nek redar v ulici Carducci srečal približ- lako onih bese I 'no 14Ietnc&a dečka- ki Precej o- tako onm jiescj,|hiino vrečno na hrbtu pristopii ie k nje_ mu in mu velel: — Kaj pa imaš v vreči? — Tukaj imate, pa poglejte! je vzkliknil pobalin ter obenem vrgel vrečo redarju prav pred noge in potem po bliskovo pobegnil. Nekoliko vsled presenečenja po tej nagli in nepričakovani pobaiinovi kret-nii. nekoliko pa tudi zato, ker ga je vre-Ca pred nogami ovirala, redar ni mogel za bežečirfi, ki je kmalu izginil za nekim vogalom. Ker mu ni preostaja lo drugega, je redar pobral vrečo in jo odnesel na koli; sari jat v ulici dei Bacchi, kjer so kors-Siatirali. da je bilo v vreči pet kokoši in dve goski, katere je pobegli pobalin go- 1 tovo kje ukradel, ker drugače bi ne bil i pustil vreče in pobegnil. — Oni, ki mu je bila ta perutnina ukradena, se sme i zglasiti ra policijskem komisar ijatu v uli- tsce -pasivno Hrvatje zahte- Marburgcr Zci- i Dišala, da so dekana v Fa-1 sko) zapr!i zato, ker je imt! .sebne tendence. Ko je prišel iz preiskovalnega zapora je na- - A n:: u.'eJniku „.\laib ; cj dti Bacchi. jahnu to*b:> zaradi raz:a!?mja •a razpravi pa je b;l Jshn « prošč. n, Nezgode na delu. 30 letni Fran Trebeč, id? .vi rii/uiiw p.i u.i i mn « proscii:, v . 0 A . , , . , - češ, d.i ni pi a! d/uzega, nego to. kar jc1 P? Svetojakobskem trgu st. 1/, cclo crožnišiv« di česar ie riisd ™ 5Vetm lvil" ki stanuje v u- iicitan :ck v prJfkovaini zapor. J* r - j|jci Trauner št. I, sta oba delala, kakor [težaka, v tržaškem tehničnem zavodu Čajev večer priredi ir.oška podružnica i (Stabiliniento Tecnico Triestino). Snoči, CMD. . Tj s i 13. t. m. sobota) zve- okoli polisedmih, se jima je pa pripetila cer t;;: pride bi saB šolski družbi vsaj ne- | nesreča, ki ju je spravila v bolnišnico; i-Tvs:ila za on. dohodke, ki sojmela sta opraviti pri nekem strofu, ko je radi se*. kriz Ucstah. 1Y simo blago- j j7 njega švignil plamen, ki je Trebca ja-botoega upoštevanja tega naznanila. Odb r jko hudo ožgal po obrazu, po prsih, spo-Po- 7a locj žita in ir.oke. Opozarja se, | lovita. po levi nivi!. LTslužtxncem državnih itrk-znic, ki mzjo .' a z mljišča se dado umetna gnojila i i s.ni r je r n' tr uprave dr-avnii žel-zn c. Prdelki, ki bodo oresegali trt- na e:;:nik , se bodo oddajali nrprej takim uslužbencem, po- I n n ih k ' r j, ki se j m niso mogla odka ^ti primerna zem : a za obdelovanje. Skupiček ostane pa r.a cma;kom. Radi primernega rabavljanja r.ietn:h gn ! in semenja in dmzih stro rei. 71 let, ulica deirindustria štev. 4; podružničnemu! Karli na Suban, leto dm, Kjadin štev. 105: IJal !-ira Krasti j, 3 leta, ulica sv. {3oštia-iia štev. 4; Antonija Klaus, 0.3 let, ulica (i. Boccaccio štev. 1; Andrejina Sara val, 17 let, ulica deH'Acquedotto štev. «S5; M.-rua R< zina, 24 let. ulica dei'e (juaruia štev. ')71: Ivan Vrh, 2 leti, Skorklja štev. o arija Mali le. 50 let, ulica del Far-•!eto štev. — Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Katarina Exner, 54 let. Kocol štev. 464: Renat Kr»hav, mesec dni. u-ica del Salice štev. 7: Peter Pi-c = iiel. 6 let, ulica del Molino a Vento št. (>; Frc.iiv^ka Rohnegger, 72 let, ulica Jci-_;la Barriera vecchia štev. o; Antdn Me-rović, o4 let, ulica P. Cnstaldi šicv. 775; Nerina Žjger, 5 let, Kjadin štev. 775; Julij Bebbcr, 00 let, Skorklja štev. 4^7; kovr.jaških nasvetov se bodo ravnate s:.a : o Botteri, 8/ let. viica Chiozza štev. državni-! /tleznic sporazuir.ljata s poljedel-•-1!; Jakob Kobol, .-?1 let, ulica di Crosada 'štev. 1; Karel Hussak, 72 let, ulica O. Sporga >j 2 \ v nabaVo norsk h Mar^a l>>torIeI1?: ('9 Jof'|J 22 et Karoliua Jurisek, 2/ let: liianka Bres- 9 let: Terezija Puntar, o2 let. — V mestni b» 1'iišnici di^e 26. m. m.: Justina s ami centralnimi oblastmi. Dajtt» gorske črevlje za raie vojake! Akcij . ki jo je uvel urad za vojno oskr'\' <]ra< e er.v jev, napreduje lepo. Temu uradu došli čievi.i pa -e vedno ne zadoš:ajo, da bi le enemu r. u ns- i vrl.Ii, najhujšim neugod-z sili« vremena izj ostavijenim četam doveli t! >br ^a obuvala. Naše prebivalstvo se torej ccprt a vnovič, naj da gorske eievlje, e v privatni posesti, t!a gori im- no-vj u ada na razpolago. Pa tudi erev-! po (ležali ki se bavijo specijalno z • Je! .anjem gorskih c revi je v, je Se- (lattcri u ne 2 S. štev. 18. — v mestni bolnišnici je dal potem, kakor vse take, ta zapisnik policiji. Policija je pa izvedela za ime snahe, ki je Marija Zgubin, rojena 2a-kelj. In vsled tega je prišla Zgubinova Marija pred okrajnega sodnika. Tožena lahke telesne poškodbe po paragrafu kazenskega zakona. Ko jo je sodnik šal, če prizna, da je udarila svojo taščo Katro Zgubinovo, je Marija povedala sledeče: — Nič ni res, gospod prezident, da sem jo udarila. Ker sem bila trudna, sem bila malo zadremala . . . —- Cujte, — jo je prekinil sodnik, — meni ni nič mar, če ste vi zadremala, ali ne: meni je mar, če ste ali če niste udarila svojo tašeo. — Pa jo nisern. — Kako je pa vaša tašča dobila ono bunko, o kateri govori kazenska ovadba in pa tele zdravniško spričevalo? — Sama je z glavo udarila ob mojo pest! — je nato povedala obtoženka. Sodnik se ie pa temu pojasnilu seveda začudil ter je vprašal: — Kako je pa to mogoče? — Saj sem vain hotela žc povedati! — je nato nekako ogorčeno vzkliknila obtoženka. — Ko sem bila jaz v kuhinji, ker sem bila trudna, zadremala, se je začel iižol, ki se je kuhal na ognjišču, smoditi: bil se je malo prižgal. Moja tašča, ki je ležala v sobi na postelji, je pa začutila smrad prismojenega fižola ter je nato, kakor nora pridrvela v kuhinjo, me tam začela zmerjati in slednjič me je pograbila za lase ter me lasala, da se bogu usmili. Da se ji ubranim, sem jaz nastavila proti njej obe pesti in tako je ona butnla z glavo v mojo desno pest ter si pri tem napravila ono bunko. Nato je pa dal sodnik pozvati taščo, Katro Zgubinovo. Ta jc pa. ko ji je sodnik velel, naj pove po pravici, kako da je bilo, začela pripovedovati: — Ta lenoba bo mojega sina spravila še na beraško palico . . . — Pustimo to — ji je velel sodnik, prekini vsi jo — ter povejte, kako da vas je obtoženka udarila. — S pestjo! — je potrdila Katra. — Pa vas je li nalašč udarila? — Seveda me je nalašč. — Ker obtoženka trdi, da vas je udarila nehote, in sicer branivša se, ko ste jo vi lasala. — Da. gospod prezident, cel šop las mi je izpulila iz glave. — Molči lažnjivka. To niso bili lasje: bilo le predivo, s katerim se šopiriš... pa še tega ti je kupil moj sin. — Tiho! je nato zavpil sodnik. — Te stvari me ne brigajo. Vi torej, Katarina Zgubinova, priznavate, da ste obtoženko lasala. — Cisto malo sem jo prijela za lase, gospod sodnik. To pa zato, ker je sedela v kuhinji in čitala roman in pustila, da se je fižol smodil. Pomislite, pol kile fižola je zasmodila . . . sedaj, ko je fižol tako drag. In to vse zato, ker jc bila zamišljena v roman. — Vi ste se pa valjala v postelji . . . ,ie pripomnila obtoženka. — Da, pa sem vendar čutila, da se fižol smodi, da se godi škoda v hiši . . . ti pa nisi. — Dovolj je tega! — je sklenil sodnik. — Naj pride Andrej Zgubin. Andrej Zgubin je sin Katre in mož Marije. Imel bi pričati, a možu se vidi, da se nahaja v velikanski zadregi. Seveda: če poreče, da je njegova mati vsega kriva, se bo zameril materi. Tega pa Andrej noče, ker je dober sin. Ce pa poreče, da je kriva žena . joj, prejoj: tedaj bi pa ne imel miru vse svoje življenje. Njemu na veliko srečo vsebuje kazenski zakonik poseben paragraf, ki dovoljuje pričam, če — Torej hočete pričati, ali ne? — ga čar, železniška straža, Pran Samec, Doje slednjič vprašal sodnik. — Oh ne, gospod sodnik! Nočem, nočem. Obrnivši se v stran, je pa mož bolj tiho pristavil: — Zame bi bilo še najbolje, če bi vsaj za nekaj časa kar obe zaprli, da bi se spametovale. Vsled tega je sodnik verjel obtoženki, da je ranila taščo le nehote in v silobranu, kar je sicer deloma in nehote priznala tudi Katra sama, ki je povedala, da je obtoženki izpulila iz glave predivo, ter je vsled tega obtoženko oprostil. minik Paškolat, Klement Valdcmarin, Iv. Petarin, vojaki 97. pešpolka, Ivan Alman, skladiščnik, Virgilij Enrih, Anton Stary, orožniški asistenti, Štefan Kefer, pešpolk 17.. Josip Flogel, topu i čar, polk 13., Anton Fichtinger, pešpolk 81, Josip Klaitj-šček, Emil Gregorič, topničarja. polk štev. 8, Fran Pontin, lovski bataljon 2«>, Jakob Berlot, -orožniški asistent. Josi;: Vauke, saper, Josip Devetak, obmejna straža, Štefan farkaš, zrakoplovec, Peter Ferfo-Ija,-pešpolk št. 47. V ruskem ujetništvu se nahaja Josip Kravanja, vojak 97. pešpolka. I. nadomestne štotnije, in sicer v Volsku, guber-jnija Saratov. * ^ . ^ ^ . ^ , - • .. j Padel jc 70 letni Fran Filipič iz Grgar-Andrej Gabrsček pred okrožnim sodi-|:a< ko je §c| v podgoro prodajat seno. Pri padcu se je nevarno ['oškodoval, vsled »Le-Meseca novem- jsar so Ra prepeliali v goriško bolnišnico. ------- t. • j Js,la Y Gonc; "a! Petrolejska svetilka se je razbila pekov- a je bila okrajnem sodiscu pred kazenskim sodni- skemu učcncu 15j,mcmu Alhtrl:. Cotiču. rafu 411 kom Vmcijem razprava proti Andreju ki je ushlžben j ku (lavcrjl! , Qorid. ik vpra- Gabrscku zaradi prestopka razzaljenja av- DečeR je s svetiljk(J v SKladišče in tam Vesti iz Gorisbe. ščem v Gorici bra Ianjskega leta se je vršila v Gorici na strijske vojske. Natakar »pri jelenu«. Pie-tro Basilio, je bil podal policiji ovadbo, da sta bila Andrej Gabršček in Adolf Urban-čič v soboto pred mobilizacijo, 25. julija, v točami »pri jelenu«, kjer sta govorila prav živahno o preteči vojni. Basilia je to zanimalo, zato je poslušal in slišal, da je dejal Gabršček med drugim, da avstrijski vojaki niso za nič. Radi tega je bilo prišlo do kazenske razprave, pri kateri pa je bil Gabršček oproščen. Posrečilo se je bilo Gabrščku z mnogimi pričami dokazati, da ga kritičnega večera sploh ni bilo »pri jelenu«, ker je bil v gostilni pri Palliehu proti soškemu mostu na sestanku tiskarjev iz Gorice in Trsta. Tudi običajni gostje »pri jelenu« so izključili, da bi bil Gabršček oni večer tam. Gospa Happacher, lastnica hotela »Angelo d'oro«, je kot priča opisala Basilia, da je človek, kateremu se ne sme verjeti nobene besede, on se mu je pripetila nesreča, da ie razbil sve-tiljko. Plamen se ie prijel njegove obleko in deček je močno opečen uo prsili in po rokah. Prenesli so ga k usmiljenim bratom. Na živinskem trgu v Gorici je bilo 5o0 glav goveje živine in 900 prešičev. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici del le Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. fes tmn OGLASI \nn \ □□ □□ so računajo pr> 4 stot. bc-eJo. ! Mastno tiskane besede se ruou-I najo en!, žganjarDs. se odetne zasocivje 1U r alke, vešč vseh treh deželnih zi cov in nemške stenografija iš'e pisarniško me-to pri kaki tvrdki ali tudi kjo drugje v Trstu. Nastop takoj. 1'ojjoje naj se mu pisme; r* objavi. Naslov ».ovc Ins. odd Edinosti. 1 m. m.: Neža Arbcitcr, 40 let; je obtoženi njih sorodnik, da sploh ne pri- A gola mi. rs let; .\\atiia Šuštič. 95 Marija \ ilik, let. cajo. Tega seveda Andrej šc ni vedel, a ko mu je sodnik povedal in pojasnil ta paragraf. si je Andrej globoko oddahnil, a lice se mu je takoj razjasnilo: ta para-19 let; j graf je bil zanj, kakor deska za onega, ki I je padel v morje, a ne zna plavati. Henriquez. Rojen je bil na Dunaju let lb33. Ko je stopil v pokoj, se je nastanil s svojo rodbino v Gorici. Pokopali so ga v Štandrežu. Odlikovanje. Hrabrostno kolajno si je zaslužil v Karpatih goriški vojak Konštan-tin Brumat iz Topoljana; odlikovanje je združeno s stalnim mesečnim prispevkom 15 K. Ladjedelnica v Tržiču zopet odprta. — Vodstvo ladjedelnice je izdalo v soboto razglas, da se ladjedelnica otvori zopet v ponedeljek, 1. marca. V delo se sprejmejo vsi delavci, razven 40, katerih vodstvo na noben način ne sprejme več. Njihove delavske knjižice je izročilo vodstvo ladjedelnice tržiškemu magistratu obenem s plačo, katero imajo še dobiti. Vodstvo a-pelira obenem na delavce in uradnike, naj sodelujejo v svriio, da se zajamči redno delo v ladjedelnici brez prekinjevanja. Ostro streljanje. Goriška garmzija bo ostro streljala dne 4. in 5. in sicer severno od sel Podsabotin in Podsnica ležečem hribu Sabotin. Hoditi po Sabotimi med streljanjem bi bilo smrtnonevarno. Prebivalci posameznih hiš na Sabotinu naj se ravnajo po navodilih vojaških straž. Nevarni prostor bo zaznamovan z rdečimi zastavami na razvalini Sv. Valentina, v Podsabotinu, na vrhu Sabotina in na gorah vzhodno od Podsenice in Dola. Postavljene bodo potrebne vojaške straže. Delavski vlak na južni železnici zopet vozi vsled odpretja ladjedelnice v Tržiču. Vlak gre ob 4.48 popoldne z Nabrežine in uospe v Krmin ob 6.24. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli Ponujam v sviho reklame, semena I. vrfete. Zbirka 2 J ilustrovanih zavitkov semena za največ potrebn-socivje. Pridelovanje zadostno 7.a 1 letni potrc.-ek dru/ ne od 4— (i oseb samo K 2'ZO. prosto s roško* ; plačilo naprej. MIHO Dgpn^er, Trst, COriO slu. 5 Telefon štev. 18-95 (z\oniti 2-krat) Okrajna hranilnica in posojilnica u Sežani \ pisana zadrtima z neomejeno /avezo VABILO ki se bo vršil dne 14. marca t. !. ob 2. popoldne v zadružnem prostoru DNEVNI RED : 1. Pregled in o-lobrenja račun zaključka za ). I'JI 4. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. Sprememba i ravil. 4. Razdelitev čistega dobička. f>. Volitev na'elstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Predlogi. SEŽANA. 1*S februarja 1015. NACELSTVO- ZAHVALA. Podpisana so najsrčnejo zahvaljujem vsbin ouii i cenj. osebam, ki so pripamogle. da ee pogreb naše nepozabne hčerke, oziroma ve Hersninlie licerll vršil na tako časten n.iC^ii. P^sphao ^c z-^hvi'ja " jen;o vsom darovateljem ven rev in cvetlic, bar- so: hran Svagelj Josip Pecuikar, Anton Jkovljanskim wiadenicc..-. -n to:.., k: ,o nosii-. Rakuša. Josip urlevic, Josip Maraz, -----> ^ ■--------- * - - -- — dor Luisa. Julij Peresiiu Leopold CJrč, Andrej Baša, vojaki 27 .domobranskega pol-ka. Blaž Muhar, Filip Marinčič. Filip Dor-men. črnovojniki. Peter Peče, Alojzij Tav- blagopokojnico v narodu h n . k veCn^n.a p-jftitVu. BARKOVIJK, J. marcv 11)1">. Družina ŠKERLJ. ki s »prh . f Y: - I t/rlo! daj dana prilika za za l^er urad za \ )•• eskrb tudi n .kupi;j.* crevlje po pri-j i. crn Ct.nali Naj torej vsi c^evljarj po c!e- i v s.tik l uradom za; nesiu: r.a ste vojno oskrb. ki cc b.li dobri, na roko izde'iri črevlji, za ka-tere se phča primerna odškodnina. Nikd> i; j - - no odtezn, vsakdo n%j se udeležuje akji^e, v b agor in na i oriit kt»V. . *::Ira ^clin ka organiza-:S cb H in pol zvečer dru-•* v č\ orani „Tny vskega dru-Frr.; '2. ( u ni so napro-1 a ststr.nka p ! iošte\iln j ude-I J 2- ed:i začasno pre-1 d'' f- ,a dobavlienja. M( Vel m Pr&ne bolezni, oslovski kašelj, naduha,, influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? 3l Vadušljivi .kaferirn Sirolin ma/no olehča neduho- Skrofuzni otroci,pri kafcriK učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni počufek. Se dobt v . vseh tekam*? 6 1. Vsak, ki trpi na f raj nem kašlju. lažje je cbvarovafi se boiezni.nego jordravifi. .2. Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave. IROlgl liP^'lfil ... iifeSE Ž^-- - -- r-T- . ■ ■ ^ - ena k c. '■•j' »? S »*■