Z03. JfeuilKO.
Današnja številka stane 2 dinarja
o Liuniiani, o četrteh 6. septembra 19Z3.:
Leto LOL
Izhaja vsak dan popoldne, izvaemii nodelje la praznika«
Inaerati: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta   3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeoitne oontidbs beseda 75 p. Popast le pri naroČilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloŽi znamka za odgovor
Vx»tavni£tvo „Slov. Naroda1* ln „Narodna tiskarni11 Saafiova ulica št 5, pritlično. - TeleSon 4t. 304.
Uredništvo „Slor. Bfarada" Snsflova nlioa it I, L nadstropje
TeiaToa štev. 34. Đo.jise sprejemna le aodnisana in ladoatao franko vane« Rokopisov so no vrača. M
v Ju3osf?vii! usa cJ*ii po Din V— v inozemsl'j'j navadna dsil 38n 1, nadelie Din 1*25
Po stre i rt 9 nSaisrc* v gotovini.
/„Slovenski Narod* velja:
v Linbl'aal
po
V Inc.
12 mesecev 6
3 . 1
Din
144*— 72"— 36'— 12 —
Din
14 ;•— 72— 36-— 12 —
Din 264*— ■ I32--. 66-—
Pri morebitnem povišanju sc ima daljša naročnina doplačati Nov! naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   *S*rT" po n.ik.i.'n'cl. OJa «amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moreno oziratf.
Pravi obraz rešVega vprašarja.
Ugledni italijanski dnevnik »II Mon-do« je te dni prinesel članek o Reki, katerega odkrita beseda zasluži, da jo sliši tudi jugoslovenska javnost in da na ta način spozna pravi obraz reškega vprašanja. Na našo sramoto si moramo priznati, da v dnevni, povečini pritlikavi kritiki našega zunanjega ministrstva nismo našli pravega razumevanja za interese, ki stoje in padejo s pravo rešitvijo reškega vprašanja. Vedno smo povdar-iali golo besedilo rapalskega dogovora, po katerem nam pripade luka Baroš, nismo pa nikdar nacrtali usodnega političnega in gospodar, ozadja, ki tiči za tem tako enostavno od naše strani formulira-nem stališču. Naša diplomacija se je z dosledno vstrainostjo zavzemala za gole besedilo rapallske pogodbe, ker je videla, da gre na tem koncu naše prostrane domovine ne samo za komadič kraške zemlje, temveč za trajno smernico našega bodočega gospodarskega življenja in napredovanja. To smernico je sedaj pogodil tudi politični člankar navedenega lista. Zato prinašamo njegova izvajan ia v daljšem izvlečku.
Članek nosi značilen naslov »Solu-zione per Fiume«, s čimer povdarja, da oficijelni zaključki paritetne komisije ne vsebujejo končne rešitve, ako si Italija ne zagotovi najglavnejšega pristanka od strani Jugoslavije, namreč točne obveze, da poleg Peke in BaroŠa ne bo — zgradila lastnega pristanišča v bližini B3kra, kar bi po točnih dokazovanjih tega Člankarja izzvalo sigurno smrt reškega mesta, nato Trsta in s tem nevaren preobrat celokupne italijanske gospodarske politike na Jadranu. Poslu-šajmo, kako rezonira italijanskj pisec!
Člankar najprej zameri Jugoslaviji, da je zavlačevala pogajanja zaradi Reke in s tem podališevala paralizo re-škega gospodarskega življenja. To je b'!o po mnenju tega pisca tudi za Jugo-slavijo škodljivo, ker je s tem zadrže-vala prirodni razvoj jugoslovenskega Tzvoza preko svojega naravnega Izhodišča. K temu očitku pristavljamo, da je na jugoslovenski strani sicer beležiti potenci jemo škodo, da se pa na italijan-ski nahaja realna škoda, ki se zrcali v pet- in desetletnem pr">oadanju reškega ne^ta in preb^/alsrva. Pisec navaja nato zaključke paritetne komisije: »Peko naj *:oravlia narite+na komisra z italijanskimi mestivn*!! ^pravmki in z italijansko policijo. BnroŠ in Si:šak ostaneta v smislu rapallske pogodbe Jugoslaviji, ven-lar se mesti zvežsta z reškim pristaniščem v konzorcij za dobo 09 let.« Po-/ do brez prMržka, da predstavlja ta-re?T-ev za nas dobro in sprejemljl-
vo solucijo, če se bo Ie brez zavlačevanja udejstvila. Toda njena realizacija pomeni izrecni in brezpogojni pristanek Jugoslavije; pristanek n. pr., ki izključuje praktično možnost izgradnje tistega bakarskoga pristanišča, o katerem smo te dn! čitali v listih, Kasti ostvarenje pristanišča v Bakru bi pomenilo definitivno smrt Reke. Noben konzorcij, niti stoletna zveza baroškega pristanišča z ostalo reško luko ni v stanu rešiti karnarsko mesto pred brezupnim propadom, ako nekaj kilometrov odtod more ln mora vznikniti drugo pristanišče, ki bo izključno jugoslovensko. To pomeni definitivno in nepopravljivo odrezati Reko od njenega prirodnega zaledja, ki se da danes zaenkrat še izločiti; to bi značilo likvidirati dragoceno kontaktno točko med našo in drugo stranjo jadranske obale, s katero — vkljub vsemu — moramo pospešiti vedno intimnejše in globlje odnošaje — pri čemer gre za celokupno gospodarstvo, kulturo in prestiž Italije na Jadranu. To bi končno pomenilo, da je Italija, ko je Reko pritiskala na svoje prsi, skrbela tudi za to, da jo je zadušila!«
Člankar navaja dalje poleg sentimentalnih razlogov, ki so gonili Italijo na Reko, še politične in gospodarske. Zlasti v zadniem oziru je Italija imela kar največji interes, da nadzira oba izhoda centralne Evrope na Jadran, in sicer zaradi važnosti stvari same ali da prepreči, da izhodišče, ki bi ostalo v drugih rokah, lahko služi uničenui in oškodovanju drugega, ki bi prešlo v našo posest. Clm predstojeća rešitev reškega vprašanja dovoli možnost izgradnje bližnjega jugoslovenskega pristanišča, postane sicer Reka italijanska, toda samo, da umre v rokah matere domovine. Z dejanskim koncem reške luke se pa za vedno likvidira tudi posest obeh italijanskih izhodov iz centralne Evrope.
To so vodilne misli italijanskega politika, o katerih moramo reči, da so poštene in da predstavljajo resnično ozadje reškega vprašanja. Vemo, da naša vlada vlada ne bo privolila v tako monstruozno obvezo, kakor jo izreka poželjivo italijansko srce. Na obalah, ki so jugoslovenske, si ne bomo omejevali stvariteljne bodočnosti. Na nas samih ?e. da uvid!mo brez »zieme, kako lahko zadenemo z veJ'koootezno trgovinsko In pristaniško politiko na Jadran« Italijo do živega ?n kako moremo zadati it'1!«-janskemu imperializmu na tem koncu njegovega oblastnega šopirjenja smrtni udarec. Za nas velja torej maksima, da čakamo na dogodke, da se razviiamo v
miru ter da   graditcijno gospodarsko
živlierre in napredovanje usmerimo po točno začrtanih smernicah. Italijanski člankar je zadel eno tako smernico: izgradnjo lastnih pristanišč in direktnih zvez z jugoslovenskim Jadranom. Naše akcije na Jadranu niso slabe. Italija brani nemogoče gospodarske in nacijo-nalne pretenzije v boju proti prirodi, geografiji in narodni duši, ki živo. kakor nobena v Evropi, stremi po samostojnosti in velikem procvitu. Italija vodi z neverjetno zaslepljenostjo ljuto borbo proti Jugoslaviji. Za nas bo ta boj la-hak. za njo pa nevarnost prvega reda. Uvodni člankar v »II Mondo« jo je odkrito priznal.
Evropa In grški konflikt.
Kakor z bengalično lučjo razsveti kak historičen dogodek za hip ozračje temne Evrope, bliskoma vidiš za kulise, spoznaš prijatelja in sovražnika.
Srdit nastop Italije proti Grški radi umora italijanske razmejitvene komisije je izzval vsepovsod značilne odmeve. Prvikrat nastopajo fašisti v svetovni politiki, nastopajo prav fašistov-rko in sejejo vihar z upanjem, da bodo želi najlepšo pšenico. Ugrabili so Grkom otok Krf potem, ko so junaško bombardirali neutrjeno odprto mesto. Tako bo šlo brzda še/ nekaj časa naprej. Umevno je, da spremlja skoro ves ostali svet to akcijo z dokaj mešanimi občutki, ne manjka svarilnih glasov iz Anglije, ki je Italiji Še najbolj naklonjena, skoro očitno pa se postavlja na stran Grčije vse javno mnenje Francije,
Anglija in Francija pravzaprav danes edino vedrita in oblačita v Evropi, Mussolini bi bil rad tretji. Vse drugo stoji ob strani in ima dosti posla z lastnimi razmerami. Mala antanta je zelo hladna in le objektivno presoja izvršeno harlekinado, dasi posebno Jugoslaviji ne more biti vseeno, v kateri posesti se n. pr. nahaja Krf, ki je ključ do vhoda v Jadransko morje. Značilno pa je, kako težko prikriva naša ljuba soseda Avstrijska republika svojo simpatijo do Italije. Dasi spričo očitnega kršenja garancij iz 1. 1864. in členov 12., 13. in 15. pravil Zveze narodov te simpatije za enkrat še sramežljivo skriva, pa vendar dunajsko časopisje v hudih skrbeh vzklika: »Italien kann nicht wollen, dass die Jugoslawen ei-nen Verbfmdeten erhalten!« (Glej N. Fr. Pr. z dne 2. t. str. 2.)
Da, da! Laške avanture delajo našim sosedom več skrbi nego nam samim. Celo slabega zaveznika, kakršen
bi bil oslabljen Grk, nam ne privoščijo. In to je dosti značimo. Bengalična luč je pač lepa iznajdba!
Tako Ita-ija k^kor Grčija sta članici Zveze narodov in zato jc upati, da bo naposled vsa s tipično laško emfazo vprizorjena akcija ostala le kratka epi-
zoda a la »fara da se!« — V nasprotnem slučaju se bo pač na ekiatanten način izkazala popolna sterilnost in onemoglost tzv. Društva narodov, katerega lepi paragrafi bodo potenj vsem iuro-dom samo v posmeh.
fHi li
lili-
■
F* v«
11 M i I
1 1
ENTRANSINGENTNO STALIŠČE ITALIJE. — GlišaJ
PREDLOGL
— Ženeva, 4. septembra (Izv.) Za da-
nes določena plenarna seja Društva narodov je odgođena na jutri. Grško!talijanski spor je bi! edini predmet današnji seji sveta Društva narodov. Itaiijo je zastopal Salandra, Grško delegat Politis. Salandra je grškega delegata pozval, da raztolmči odgovor Grške točko za točko. Politis je v daljšem stvarnem govoru skušal ovreči Italijanske zahteve in je utemeljeval odgovor grške vlade. Tekom njegovega govora Je Salandra rezko ogovarjal m protestiral proti temu, da se napada Italrjo. Predsednik je končno pozval grSkega delegata, da poda eventualne predloge pismenim potom. Grški predlogi so:
1. ) Društvo narodov naj odpošlje popolnoma nevtralno komisijo, ki naj prouči od grške vlade uvedeno preiskavo o umora italijanske misije. »Komisija ima poročati nato Društvu. *
2. ) Društvo narodov naj ustacovi tričlansko komisijo visokih sodnikov, ki Ima ugotovtti povzročene? škodo ln določiti višino odškodnine. Komisijo tvorijo 1 član Italijanske, 1 član ^rške delegacije in 1 član kake nevtralne; države. Komisija imej sedež v Ženevi. Grška vlada se dalje obvezuje, da deponiri znesek 50 milijonov lir pri kaki švicars'#i banki kot garancijo za izplačilo določene, odškodnine Italiji.
Nato je bila seja sveta Društva narodov zaključena. Današnja seja se Ima vršiti ob 11. dopoldne/
— Ženeva, 4. sept. (K.) Švicarska btzojavna agentura poroča: Kakor je znano, je grška vlatla prosila Zvezo narodov, naj posreduje v italijansko-gr-Škem konfliktu. Svet Zveze narodov je vzel v soboto to prošnjo na znanje, de-finitiven sklep o s**ojem stališču pa je odložil do tega tedna. Včeraj zvečer se je v in form. krogi^ govorilo, da je ?ta!. delegacija v Ženevi dobila od ministrskega predsedmka Mussolinija instrukcije, naj ne prizna kompetence Zveze narodov v tihi koniliktu in naj se eventue'ne zadevne diskusije v svetu ali na plenarni šejk ne udeleži. Ta vest je zelo vznemirila vse delegate. Zatrjujejo, da so zastopniki angleških kolonij
Claude Farrere — prevel Miran Jare:
Roman.
25
»Sicer pa me malo briga. Pri tem ne zaslužim ničesar, pa tudi Izgubim ne.«
»Tudi, če bo vojna — ne?«
»Presneto vendar! Saj sem tu bankir, davčni zakupnik in administrator. Vse tukajšnje kupčije gredo čez moje roke: kako mi naj sploh vojna škoduje? Naj se vlade menjajo; a vsaka bo mene potrebovala.«
Potem sta večerjala. Malais je pil samo šampanjec, ki so ga dobili nalašč zanj iz Amerike. Fierce ga je pohvalil. Vino se mu je zdelo dobrodelno sredstvo proti njegovi sedanji otožnosti. Malo kesneje bi ga nekaj opijskih pip privedlo celo v optimizem. Lahno se je opojil.
Boyi so izpraznili mizo. Malais jim je naročil, naj mu prineso šampanjec na teraso. Tam sta pila dn\*e in kadila turške svaljčice. Fierce je občudoval modri dim, ki se je zvijal v prašečem se soju žarnic in je sliČil vrtinČastim oblakom jahajajočih Waikur.
»Vi rade sanjarite?« je dejal Malais. »Vj ne?«
»Ne. Neresničnih stvari ne ljubim. Sanje niso delo, pa tudi nikak počitek ne.«
»Vi ste človek dela!«
Fierce se je nasmehnil in v njegovem smehljaju je utripalo zaničevanje. Toda Malais gotovo ni tega opazil.
»Tudi vi! Saj ste mornar!«
»Ne.« je odvrnil Fierce in se še vedno smeh-lial. »Pač nosim livrejo, toda moja duša je vse-drugod. Jaz sem bolj, kot morda mislite, prijatelj Ravmonda Mevila.«
»Toliko slabše,« je Malais kratko odvrnil. Njegova prisrčnost pa se ni spremenila. Fierce mu je ugajal, kakor je bil. To mu je rudi povedal.
»Vi ste več vredni kot vaš prijatelj. Razumnejši ste od njega.«
»Kako to veste?«
»Vem.«
Zaničljivo se je namrgodnil — menda zaradi svetlorumenega tobaka ali zaradi česa drugega. Svaljčico je vrgel proč in si izbral cigaro maniljo. Nato je nadaljeval:
»Ravmond Mevil živi za ženske in z njihovo pomočjo; to mu očitam, ker je poniževalno in neumno.«
Fiercu se ni ljubilo -oporekati. Obšla ga je radovednost: »Kakor vidim, ste dobro poučeni o Raymondovih lepih prijateljicah.«
M a I?;; se je zasmejal:
»Prav toliko veste tudi vi; kot se mi zdi. imate vsaj eno ljubico oba skupaj.«
»He,« je dejal Fierce, ne da bi zanikal, »te sploh ne Štejem. Mislil sem druge — mitjih ne plačujemo, vsaj oficijelno ne.«
»He,« je ponovil Malais, »te so prav tako malo štejejo. Poznati bi jih morala po imenu: te skrivnosti pozna celo mesto. Lepa Liseron vaS bo o tem bolje obvestila kot jaz in njena odkritja| bodo gotovo dražljiva...«
Fierce je zmignil z rameni in si natočil.
»To mi je ljubše,« je dejal in dvignil čašo, »kot ženske Čenče.«
»Prav imate,« je pritrdil Malais, »to je manj nevarno in ni tako nespametno.« •
Fierce je izpil.
»Nespametna n? nobena reč,« je rekel in znova napolnil čašo. »So pač različni možgani in različni ljudje. Jaz ljubim to — s prstom jje potrkal po steklenici, ki je votlo zapela, — in to *— potegnil je vase dim cigarete — to je zame. Me* vil pa bolj ljubi Črne ali svetle lase, zelene ali viftlične oči, rožne ali rjave grudi; to je zanj. Vi, dragi moj, pa ste srečni, kadar pobirate davke, ko vodite banke in nakazujete posojila; to je za vas. Vse je enako vredno. Nobena stvar ni nespametna.« J
»Naj bof« je odvrnil Malais. »Toda* poslušajte me, gospod Fierce: prej ali slej se bo vam zazdel turški tobak pust, vino pa ponarejeno; fcrej ali slej boste videli, da je Mevil zapustil sprevod svojih rožnih, rjavih in vijoličnih žensk, ter sc vsedel v voziček za ohromele; — jaz pa, jaz pa Sc ne boir^
2n aegleška de?egac*ja trdno skfe !!, delovati na to, da se b^do določbe pogodbe striktno izvaja'o. Tudi delegati severnih držav, ki so pod idejnim vodstvom Nansena in Brantinga, hočejo; vplivati na to, da se zakonito predloženi prošnji Grške ugodi.
Ker ciicijolno do sedaj še n: potrjeno, kakšno sta^šče zavzame Italija, smatrajo položa.i za resen. Govori se tudi, da je Salandra predlagal, naj se seja zveznega sveta, ki je bila določena v to svrho za torek, odloži do srede ta! počaka italijanskega delegata Giurattija^ ki prispe iz Rima s potrebnimi inštruk-» cijami
— Psr/.r, 4. septembra, flzv.) Povodom včerajšnjega obiska italijanskega poslanika barona Avczzano pri ministrskem pred* sedniku Poincareju se je tretiralo vrrra^anjo italijansko - grškega konflikta, ki ga hoče/ grška vlada prepustiti uvidevnosti ln avto*1 riteti Društva narodov. Baron Avezzano jo v imenu svoje vlada izjavil, da Italija no more priznati v tem slučaju kompetenco Društva narodov, da pa bi se uklonila za*' devnomu sklepu poslaničke konference. Ka* kor doznava ^Petit Parisiona iz Ženeve, sto* jo delegati Angleške in nekaterih m dih držav odločno na ataHSču, d.i Zveza nrro* cfov ne sme popustiti. Njen vgtfd in a\'to* riteta \' medneređnem žh'tjcnfu zahfc^.:-1. da ne ptisti inicijative iz svojih rok. V k at* kem je pričakovati, da bo Društvo narodov preciziralo svoie stališče. Govotc, da bo poslaniška konferenca izročila ta prcMcm Društvu Narodov.
— London, 4. septembra. (7zv.> Itnlii m* sld poslanik je včeraj obiskal lorda Curro* na, s katerim je imel claliSi razgovor o do# podkih radnjih dni. Polnil mu ie nazirn.njo svoje vlade. Svoje stališče, da Zveza r.iro* dov nI kompetentna odločevati glede it ali* jansko<»j*r5ke£ja konflikta, podpira Italii' a izgovorom, da razn«1* vlade r^rške vlade s;^loh šc niso priznale. Okupacija Krfa ic s;i*no prehodna akcija, ki je bila potrebna, da Italija ohrani svoj prestiž. Angleški lbH So vedno ostro nanadaio Italijo, v tofcajši jih dobro poučenih krofih ie govori, da ie MufU solini prinravljen preoustiti to vprašanja mednarodnemu razsodišču v Haagu. Nada* Ije zatrjujejo, da je ki$*r>slovenska v1, da baje sporočila gr5kf vladi, da ie zelo zniiite« reafrana na usodi Krf a. Iz Budimpeite pa prihajajo poročila, da se na Madžarskem
nikoli, razumete, mkoli! — naveličal in prenn^itil svojega življenja, ki ga pestrijo napori in bkke, razgibanost in delavnost, zato ker je to življenje v skladu z najjačjim, najzdravejšim, kar je v človeku, to je: z bojevalnim nagonom, z nagonom samoobrambe!«
Glejte no, pripravili ste me do modrovanja^ Jaz in pa modrovanje!«
Utrgala se mu je ploha smeha in vstal je. Skozi steklena vrata so iz igralnice sinili na teraso odsevi luči in žvenketanje pijastrov.
»Gospod Fierce,« se je nenadoma oglasil Malais, »nocoj vas upeljem v svoje življenje. Poj-diva tja, igrala bova. Toda igrala bova resno; ne kakor bi hotel ubiti večer, temveč, da se obogativa. Obljubim vam mogočna vznemirjenja, silne radosti in nikakih nervoznih drgetov. Fojdiva!
Fierce je nagnil zadnjo steklenico: bila je že prazna. Vstal je in molče sledil Malais-ju; kadar je bil vinjen, je bil vedno redkobeseden.
Sedem, osem, devet mizic, baceara avtomobil; — vsega skupaj se je vrstilo deset zelenih miz pod električnim lestencem. Kljub zračilnim veter« nicam v vseh § tirih kotih, kljub podstropnim Dankam, kljub noči, ki je dihala skozi široko odprta okna, je bilo tu bolj vroče kot v kovačnici; lasje so se lepili po sencih, potne podvratnice so močilo smokinge; neodliodne kretnje, s katerimi so pri-mikali in odmikali igralne zntske, so stiskale iz obrazov znoj in bolestne izraze.
f i
*
m
Stran 2.
»SLOVENSKI     NAROD«    d n e 6 septembra 1923. >
štev 203.
l»ripravlja fašistovski prevrat, Id ga hoče ▼prizoriti bivši ministrski predsednik Frid* rich. Ta vlada naj bi takoj napovedala Jugo* slavi ji vojno, čim bi slednja priskočila na pomoč Grški
— Ženeva, 4. septmebra (Izv.) Za predsednika I. polltično-ustavne komisija je izvoljen Švicarski delegat Motta mesto
Italijana Scialofe. ca predsednika IL teh-
nlčnoorganizacijske komisije Maharadža Navanaga, za predsednika III. komisije poljski delegat Skirmunt, za predsednika IV. finančnobudgretne komisije zunanji minister dr. M. Nlnčič. Vsi ti predsedniki so obenem namestniki oz. podpredsedniki v Plenumu Društva narodov.
Musscliiii in Italija kol velesila,
— Rim, 4. septembra. (Izv.) Začetkom današnje seje je predsednik Musso-Hn! poročal ministrskemu svetu o zunanjepolitičnem položaju. Med drugim je rekel: Na otoku Krf u je vse mirno. I tal. posadka Je dovolj močna* da obvlada vsako eventualnost. V inozemstvu se sedaj množe glasovi v korist Italiji. Splošno je presenetilo javno mnenje stališče angleškega tiska. Kaže odkrito političen realizem Anglije proti Italiji. Za jutri je sklicana seja Društva narodov. Italijanska delegacija je dobila navodila, da ima vstrajati pri svojem prvotnem stališču, da pobija kompefenco Društva narodov za presojo grško - italijanskega konflikta. Absolutno se ne sme priznati kompetence Društva narodov.
Ministrski svet ]e odobril stališče JHussolinijevo.
V    Mussolini je dalje izjavil, da ima v
svojih rokah garancije, s katerimi upa doseči zadoščenje od Grške, če Grška hitro ustreže našim zahtevam, hočemo Krf takoj izprazniti To mora hitro slediti I Če pa Grška ne izpolni naših zahtev, ostanemo na Krfu vse dotlej, dokler ne dobimo polnega zadoščenja. Krf pa ie itak bila 400 let italijanska posest.
Mussolini je končno zaključil svoj ekspoze s pripombo: »Itaflla ne bo priznala sklepov Društva narodov.c
Mussolini je dalje v rezkem tonu napadel politiko nekaterih balkanskih držav. Jugoslovenska država bi morala imeti tehtne razloge, da se ne umešava v grško-italijanski konflikt. Male države na Balkanu naj pomnijo, da Je Italija velesila. Italijanska politika zasleduje miroljubne cilje. Evropa sama pa potrebuje za dolgo vrsto let popolnega miru. V tem pravcu hočemo nadaljevati svojo politiko miru in reda.
potresu no Japonskem.
Neprecenljivo število žrtev. — Za obnovo države potrebni dve milijardi funtov. — Japonska uničena kot velesila.
O katastrofalnem potresu na Japonskem prispevajo preko Londona in Berlina §e na« dalje brezžične vesti, ki nam v podrobnosti slikalo strahote velikega potresa, ki je spra* vil do sed.ti tako cvetočo državo skoraj na rob propada in bo treba več desetletij, da se ho mogla Janonska povzpeti na prejšnjo stopnjo gospodarskega blagostanja. Japonska je po potresu tudi fizično novsem oslablje* na in nepregledne po posledice, ki se bodo poja\-i*e v mednarodnem položaju Japonske,
Nekdaj cvetoča mesta so postila na mah prave razvaline, iz katerih se sedaj vali sam dim in duh razdejanja. Mesta, vasi, palače in priproste hi«e so po"g*ne ln upe* prliene. Sedaj je pričelo se deževati. Dei Uje neprestano. Med deževjem pa Se vedno hrvhajo razdejanje številni ognjeniki. Je to prava a~»okalintična strahota, kakor jo opi* suje evangelist.
V naslednem podajamo še te*le brzo* javne vesti:
— London, 4. septembra. Mnogoštevilni vulkani živahno delujeio. Razun Tokija in Yokchame so porušena in povsem razdejana še ta mesta:
Fudagava. Ikosaka, Senja, 'Afakusa, Kanda. Hondo. Sffavaja. AtamU Gotemom* ha, Hakone. Videti je, da ie popolnoma po* rušena in uničena severna Japonska od mest Os*ke in Kohe naprej. Mesto Tokijo še vedno gori. Velikanski stebri plamena in f]!na te vale proti nebu. Po poročilih oči* vidcev so se niSe in palače pri potresnem sunku podirale kakor da bi bile zgrajene iz Igralnih kart. Velika mesta so podobna gore* fcemu morju. Za tem pa sledi povsod eka* plozm za eksnloziio. Kar ni uničil ogenj, ie razdejala silna povoden j. V mestih Asa* kusi in Jokusaki ni ostala niti ena edina hiša. vse je razrušeno.
Otok Kinakusa in sveti otok OSima se nahajata popolnoma pod vodo. Strahovit je dalje pogled na gomile človeških žrtev, ki leže nepokopano in razširjajo silen smrad. Nekatere žrtve mečejo kar v drvečo vodo.
Po poročilu iz Osaka se je v torek dvig* nih neki avijatik z aeroplanom, da rekogno* scira teren okoli Tokija in Yokohame. Po povratku je kratko izjavil, da je težko dati pravo sliko opustošenja.
V Tokiju je nastala strahovita draginja. Mestni del. kjer so stanovali inozemci, kjer so imela diplomatska zastopstva svoje ura* de in palače, je ostal še precej nedotaknjen. Usoda inozemcev pa je do danes še ne« znana.
Vsled potresa so porušena v Toki ju vsa Industrijska podietja in razni obrati. Tokij* ski list »Niši»Niši« je začel izhajati, ker ni bfla njegova tiskarna mnogo poškodovana.
— Berlin, 4. septembra. (Tzv.) Po poro* Čilih, dospelih semkaj o potresu in straho* vitih posledicah na Japonskem, je posnetU da so človeške žrtve in materijalna škoda tako ogromne, da je kratko prenehala biti Japonska kot velesila. Država je gospodar* sko uničena za mnogo desetletij. Katastrofa je ponižala v vsakem oziru Japonsko na državo IV. reda.
K gospodarskemu razdejanju dežele se je pridnržila sedaj še popolna anar* h i j a. Zbirajo se razbojniške tolpe, ki ple* nijo in ropajo povsod, kjer je še kaj ostalo nepoškodovanega. Japonska vojska je proti tem tolpam skoraj brez moči in se jim ne more upirati. Vojaštvo je začelo pobijati divjačino in zverine velikega zoološkega vrta.
— Pariz, 4. septembra. (Izv.) NajnoveJ* Se vesti o strahotah potresa na Janonskem omenjaio, da je na tisoče in tisoče človeških žrtev. Vseh ni mogoče preceniti. V Tokiiu jc položaj brezupen. Otok Tbsu se je razklal v dva dela in v prepadu je našla smrt več tisoč ljudi. V Tokiju je vse uničeno, unl* čepe so palače ministrstev, univerze, vsa gledališča, vse cariname. vsi kolodvori, pa* lače inozemcev in poslaništev. V okolici mesta se bije ljut boj med preživečim voja* štvom in roparskimi tolpami
— London, 4. septembra. (TzvJ Iz To* kija javljajo: Potres je zahteval v deželi nad dva do tri milijone človeških žrtev.
— Shanghai, 4. septembra. (Reuter.) Pomožni urad v Nagasaki poroča, da je v Tokio potres uničit 350 tisoč hiš in da je našlo smrt 130 tisoč prebivalcev.
— San Francisko, 4. septembra. (Reu* ter.) Brezžični brzojav iz Iwaki poroča, da je prišlo v Tokio radi pomanjkanja živil do nemirov. Policija je morala nastopiti z orož* jem. Most Riogoku se je podrl. Tisoči pre* bivalcev, ki so hoteli bežati v hribe, so padli v globino. Število mrtvih je zelo ve* liko. Univerza Koiszhi v Tokio ie razdejana.
— London, 4. septembra. (Reuter.) »Ti* mesar poročajo iz Tokio, da krožijo vesti o umoru japonskega ministrskega predsednika.
— Nagasaki, 4. septembra. (Reuter.) Princ Matsukata je v Kamakuri podlegel ranam, ki jih je dobil pri potresu.
— Washingfon, 4. septembra. (Reuter.) Japonski poslanik je imel s prezidentom Coolidgem in državnim tajnikom konferen* co, na kateri so se posvetovali o tem, kako bi mogle Zedinjene držaje nuditi Japonski pomoč. Prezident Coolidge je izdal na ame* riški narod okrožnico, v kateri poziva pre* bivalstvo, naj pomaga Japonski.
— San Francisco, 4. septembra. (K.) Zadnje vesti o strašni potresni katastrofi
I.IMII   .MB—BIS   I IIP M l^Mi
na Japonskem cenijo Število človeških žrtev,
ki so našle smrt pod razvalinami, v ognju in morskih valovih na 500 tisoč.
NOVA VLADA S A JAPONSKEM.
— Pariz, 4. septembra. (Wolf.) Listi po* ročajo, da je sestavljena nova japonska vla* da, in sicer jt previel admiral Jam amo« to portfelj ministrskega predsednika in su* nanje ga ministra, baron Goto pa notranje
ministrstvo. Za vojnega ministra je bil ime« novan Tanaka.
— London, 4. septembra- (Izv.) Bres*
žična poročila  iz Toraloke  javljajo, da je
potres v Tokiju zahteval 300.000 človeških žrtev in 300000 hii jo bilo porušenih. Več roparjev«Korejcev je vojaštvo na mestu ustrelilo. Vojaštvo mora povsod vz drse vati red in mir t rabo orožja. V mestu vlada anarhija. V Yokahami to bih radi narašča* joče draginje velika demonstracije. Masa je vsa zbegana in pričakuje od vlade po* moči. Nekateri otoki v yokahamskem zalivu so popolnoma izginili pod vodo, tako tudi otok, na katerem so imeli inozemci svoje vile. Nekatera mesta so bila tako porušena, na ostal niti kamen na kamnu.
— Peking, 4. septembra. (Izv.) Amerika je uvedla pomožno akcijo ta Japonsko. Prve ladje z zdravniki in živili so že na potu proti Japanu.
—» London, 4. septembra. (Reuter.) Iz Osake javljajo, da bodo obnovitvena dela zahtevala nad eno mitijordo funtov šterlin* gov (to je v dinarjih okoli 335 milijard).
— London, 4. septembra. Sveti otok Ošima je izdinil pod vodo.
— London, 4. septembra. (Izv.) Vsa po* ročila javljaio strahote potresa na Japon* skem. Materijalna škoda v Tokiju ln Yoka> hami znnša nad 200 milijonov funtov It era tinpov. Zavarovalnine pa 1% tega zneska. Velika potresna katastrofa pa je tudi politično oslabila Japonsko. Japonski listi z globokim pesimizmom konstatiralo, da je Japonska gospodarsko nazadovala za več generacij. Japonska nI več velesila, ie držat va IV. reda. Katastrofa ie povzročila tudi gospodarski polom. Ve'ike banke, z*varo* valnice in trgovska podjetja so popolnoma uničeni.
Offromne so Človelke frtve. Najnovejša poročila javljajo, da je itetie mrtvih nemo* poče. lažje je šteti Pri živi jen iu ostale. — Trupel nesrečnih žrtev ne morejo pokopa* vati. marveč jih mečejo kar v morje. Apro* ksfmativne cenitve navajajo: v Tokiju 150 tisoč mrfvfh, v Yokaham1 150 000, v Akami 70.000. Otmmst 4000 ln tf>ko dalje.
Pod ognjenikom Fušiiamo se nahaja* joca mesta in vasi so ponoTnoma uničene in porušene. Kar nista uničiš požar in potres, to fe vz*-1a povodenj. V Tokiju je pogorelo 200.000 hiš.
Povratak kraljevske dvojice v Beograd.
Neresnične vesti o rojstvu princezinje.
— Beograd, 5. septembra. (Izv.) Včeraj, 4. t. m., ob 10.45 dopoldne so prispeli v posebnem dvornem vozu z Bleda v Beograd NI. Vel. kralj Aleksander L, Ni. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez Arzen, NJ. VI. kneginja Jelena in princ Pavle. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico in člane kraljevske rodbine pozdravili pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovič, general H a d ž i Ć, kraljevi adjutant, general Z e Č e v i č, general Uzun Mar-kovic in drugi dostojanstveniki. Kralj Aleksander, knez Arzen in princ Pavle so se takoj v avtomobilih odpeljali na dvor. Kralj Aleksander se je že na kolodvoru zanimal za povratek ministrskega predsednika Nikole Pašića, ki je bil pozvan na kraljevo željo, da naj takoj odpotuje iz Pariza v Beograd.
Nj. Vel. kraljica Marija je ostala do 11.45 v spremstvu kneginje Jelene ln dvornega zdravnika dr. Ljubomlrja Zdravkovlca v dvornem vozu, ker se je počutila slabo.
Na svojem potu lz Ljubljane se ie dvomi vlak dlje časa ustavil na zagrebškem kolodvoru, kamor je prispel v ponedeljek ob 11.30 ponoči   Na kolo-
Fr. Ž.:
;*3 r
0 deci in strankah.
Kar se mene tiče, naj se mi zameri trii ne, jaz ljubim naše stranke navzlic fcemu, da so take, kakršne so. Kajti imam deco, Štiri so, poznam jim dušo In jo upoštevam, in jih imam rad. Stranke pa so kakor deca — Bog jim daj zdravje! — in ni to nikakšna razžalitev: Stranka je množica, v množici se razodeva duša v najpriprostejših oblikah ba$ tako kakor pri deci in tudi ni vredno, da bi se človek razburjal in jezil.
Na primer zastran želja — stranke nikdar ne dajo miru, milijon imajo želja; pa si enako deca ves dan izmišljuje: to bi rada in to in ta
Moja deca le pismena in člfo male oglase ali gre po cesti in gleda po izložbah, pa se ji kar na debelo porajajo potrebe in vse so tehtne in nujne. In potem naščuvajo najmlajšega, ta je najbolj otročji in mu zato pripisujejo največji vpliv in ga spuste nad me s svojimi željami. Danes je sobota — v teku tega tedna so si bili zaželeli sledeče stvari:
Udomačenega jastrefia.
Dobro ohranjeno damsko kolo.
Potem gramofon. Peticiji za iTa-fnofon so dodali nagibe. Rekli so, ako kupim gromofon, lahko prodam klavir in bo to sijajna kupčija. Preostale ml bodo neizmene svote denarja In ne bom v zadregi, ko moja najstarejša potrebuje jermen za knjige, ako hočem, da nadaljuje študije, najmlajši pa bo skoro bres naiajoanic ln ta % rokah moral no-
siti hlače v Solo! In tudi to so mi predočili, vsak mesec si bom prištedil pri klavirskih urah tisoč kron, Se več pa si bom prlStedil Škodljive jeze, ki me obojega stane klavir, ker se ga učita dva starejša, toda kako!
Potem so si želeli arabsko puSko. Iztaknili so jo pri starinarju v oknu, jako je dolga ln bi jo lahko nosili vsi Štirje hkratu, so dejali Tri dni so gonili arabsko puško in je bil starejši razžaljen in se je jokal, ko sem mu rekel, da je magarac.
V tivolskem drevoredu proti SlSfi stoji Šotor s streliščem, tam mi je deca kuhana in pečena, ves dan bi gledala — naj gleda, saj nič ne stane! Pa je spred na stebrišču nabito naznanilo, da Je strelišče na prodaj. In že je deca soglasno sklenila, da mora imeti to strelišče, drugače jih ne veseli več Sola In mi bodo domov nosili cveke — slabemu redu se pravi cvek — skratka, jim torej kupim streliSče. Ne maram obrazov in joka, pa sem jih pohvalil, kako zrele in pametne imajo misli in sem jim če* stital in se izjavil pripravljenega jim tudi dejanski razodeti svoje zadovoljstvo In prispevati k uresničenju Izražene želje dve kroni Razveselili so se In so dodali svoje prihranke In Je vrglo vse vkupe 25 kron In so me poslali, naj grem vpraSat, ali je dovolj. Pa nI bilo!
Potem ml je zjutraj pri kavi Lev, najmlajši, zastavil nenadno vprašanje, koliko stane pasja znamka.
Začudil sem se, kaj Je s pasjo znam« ko ln sem ga vprašal, mar si jo namerava nabaviti in si jo bo obesil pod vrat Jn i><> tak teka) okott kakor le Ml M
storil o prošlem sv. Miklavžu s kravjim zvoncem in sem bil stvar že povedal o drugi priliki. Šinilo pa ml je hkratu skoz glavo, kaj Če sem v HsMh prezrl, otroci pa da so zapazili, da uvaja magistrat poleg pasjega Se otroški davek
— toliko govore o potrebi novih davkov! — in bi otroci potem morali nositi znamke, kakor jih nosijo kužkl, ln kogar bi zasačili brez nje, tega bi ujel in pobral ne vem kdo — lahko bi se za to opravilo razpisalo mesto ravnatelja.
Toda stvar ni bila tako huda in je povedal Lev, da prašuje zato, ako pasja znamka ne bi bila predraga, bi si kupil psa in sicer hrta. Posnel sem, da je znamka tisto, kar je na psu najdražje, pes sam da ne more biti drag, saj psi rasto sami od sebe in jih ni treba kovati, kakor se kujejo znamke.
Izgovoril sem se na ženo. Dejal sem, majka ne trpi živali v stanovanju
— zadnjič je zasledila pol pajka na steni, koj je omedlela In poslala na vseučilišče po profesorja kemije, da ji ga Je pregnal; ln kake je počela historije zaradi podgan pod streho, ki niti naSe niso bile. tega se ne da povedati! Dejal sem, ako dobimo psa v hišo, majka nam tre iz hiše.
Nato so odnehali in so al zaželel! avtotrobilo tako, ki dela turu — tutu. Majhen ročen voziček že imajo, zato mi ni treba skrbeti za avto — česar jim nedostaje, je zgolj trobilo.
Zahteval sem pojasnila, kako so vozili do sedaj. Odgovorili so, da zelo slabo — trobiti morajo kar na sama gola usta, pa kadar hitro zavijejo okoli volti* skoro vsakikrat se Udi voz pre-
dvoru so kralja pozdravili banski svet. g. Z o r Č i č, k Tiiandant IV. armije general Tucaklvić in namestnik pol. ravnatelja L j u § t i n a. Kralj se je v kupeju zelo dolgo razgovarjal z generalom Tucakovićem. Kralj je bil zelo vesel in vzradoščen.
— Beograd 5. septembra. (Izv.) Ker je bila kraljica zaradi dolge vožnje nekoliko slaba, je pri prihodu v Beograd ostala dlje časa v dvornem kupeju v spremstvu kjpginie Jelene in dvornega zdravnika. Pozneje, ko ji je nekoliko odleglo, je kraliica zapustila kupe ter se odpeljala na dvor. Proti večeru so se po mestu raznesle že vesti o veselem dogodku na dvoru. Nekateri novinarji so hiteli vest porodu Javljati v inozemstvo in tudi nekateri današnji provincijalni listi so objavili to vest
NaS zagrebški dopisnik nam je danes zjutraj jav^ vest »Jutarnjega lista« in »Obzora«, da je Nj. Vel. kraljica Marija pozno v noč porodila zdravo prin-cezinjo.
Obrnili smo se takoj na našega beogradskega .dopisnika z vprašanjem, ako je ta vest resnična, ter dobili odgovor, da je neresnična in politično ten-dencijozna. Tudi Presbiro dementira to vest Sicer pa je istina, da je pričakovati v najkrajšem času veselega dogodka.
JUGOSLAVIJA IN RAZMEJITEV ALBANIJE.
— Rim, 4. septembra (Izv.) Rimski listi priobčujejo poročila iz Valone, da Je lugosloveoskl delegat pri medzaveznliki razmejitveni komisiji, ki določa meie Alba-nlii. Izjavi!, da naj komisija svoja razmejitvena dela preneha v okolic) Skadra. Jugoslovenska vlada opozarja člane medza-vezniSke komlsUe na veliko osorčenie čr-nogor. obrnejo, prebival, posebno plemena Kučl, ki Ima na#podlagi razmejitve pripasti pod albansko vlado. Jugoslovenska vlada ne more garantirat! za življenje članov komisije. Ta Izjava ie baje po poročilu listov Izzvala veliko ozorčenje v Tirani In Va-lonl. >
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj. 4. septembra. (Uradno vre* mensko poročilo.) V Avstriji je le vedno deževno vreme. Padavine znašajo večinoma nad 10 mm. Francija in Nemčija imate ve* činoma jasno Irl hladno. Pričakovati je za* časno zf»oljSanje in bolj toplo, vendar pa bo v splošnem «rreme ie nadalje izpremen* ljivo.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
Japonski nfinistrski predsednik ni bil umorjen«
— Pariz, 5. septembra. (Izv.) Listi priobčujejo poročilo, da japonski ministrski predsednik Jamarnota ni bil ob potresni katastrofi umorjen.
ŽRTVE BOMBARDEMENTA r$A KRFU.
Pariz, 5. sept. (Izv.) »Chicago Tribunec JavUa, da je bilo povodom bombardetnenta otoka Krfa od strani italijanske vojne mornarice ubitih 20 oseb, od teh 16 dece.
Mala airfanta in Društvo narodov.
— Berlin* 5. sept (Izv.) »Deutsche allgemeine Zejtung« javlja iz 2eneve, da nameravajo države Male antante izstopiti Iz Društva narodov, če Italija ne prizna arbitraže Društva narodov v gr-ško-itali'anskem sporu.
9
Politične vesti.
vrne — videl bom, strahovita se bo še pripetila nezg&da in vse samo zato, ker nimajo trobila^
Človek sedi za pisalno mizo ln bi rad delal, pa Jie more, venomer moraš poslušati deco in njene želje In ji resno odgovarjati. Odkrižal sem se jih, da sem čul, da bodo Ivtotrobila po žetvi cenejša. Nič se ne ve, morebiti bodo res in bi bil očitek prezgodaj, da sem se zlagal. *
Pa so med tem govorili z majko ta jim je majka potrdila, da psa ne bi marala v hišo in edina žival, ki bi jo trpela, bi bil kanarček.
Zdaj so na mafi pozabili <frugo In so vse sile ?brali za kanarčka in so h kanarčku zahtevali še samičko in so se skregali in stepli, kako bodo razpolagali z boga^m zarodom, kdo bo katerega dobil, koliko jih bodo prodali in kako bodo obrnili denar.
Vsled nepremišljene besede majkine je bila stvar postala kočljiva in ni šlo drugače, izjavil sem, da jim kanarčka nele ne branimi, nego da sem Jako zavzet zanj In trdno upam, da nam ga skoro nakloni ugodna prilika. Morebiti kdo umre, s$m dejal, in nam zapusti kanarčka; ali pa nam zdaj poleti, ko je vroče in Imamo okna odprta, morebiti kateri prileti v sobo: aH pa naletim v starini na katerega, da bo bolj poceni in mu bodo kos moja sredstva. S kratka — skušal sern. doseči odloga.
Zastonj, to pot se niso dali odpraviti in so pričeli s pun tom. Stopili so vkupaj in so zatulili: »Uuu!« in so kakor na povelje zopet utihnili To so ponavljaj ta je bU* precej grozno jih sUUtf,
— Načelstva Narodno - napredne stranke seja je danes v sredo 5. trn. cb 20. v uredniških prostorih »S.ovenskcga Naroda: Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, zato pozivamo vsf člane načelstva, da se te seje zanesljivo udeleže.
= Povratek ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Nikola P a-š i ć se tekom današnjega ali jutrišnjega dneva povrne iz Pariza v Beograd.
= Iz ministrstva za socijalno politiko. Včeraj, A. t. m., je ob 10. dopoldne prispel iz Zagreba v Beograd novoimenovani minister za socijalno politiko dr. Dušan Peleš ter je takoj oficijelno prevzel vodstvo ministrstva od dosedanjega šefa ministra pravde dr. Ninka Perica.
— Manifestacijo za Padlča In njegovo republiko so bile, tako z vso resnostjo zatrjuje »Hrvat*, pretck'o nedeljo v — Liub'jani in piše: »Povodom nogometne utakmice u Ljubljani, u kojoj je zagrebački »Gradjanski potukao ljubljansku »Iliriju«, došlo je po ljubljanskim ulicama do velikih manifestacija u hrvatskom smislu proti režima, a za republiku 1 za Radića.« — Ugotavljamo, da je ta vest docela zlagana, ker v Ljubljani ni Človeka, ki bi bil tako neumen, da bi se navduševal za prifrknje-nega Radića in njegove blazne ideje o »mirotvorni i čovcčanskl hrvatski repu-bliki.c
— Energične odredbe proti Radl-ćevcem. Beogradski listi poročajo, da je zagrebška policija aretirala znnneca bogataša Milana P r p i ć a. ki je finančno podpiral Stjepana Radića in mu tudi omogočil beg v London. L^ti napovedujejo, da oblasti zapro tudi Številne druge Radićeve pristaše.
= Politična misija ministra ver. Po poročilu !z Beograda je minister ver dr. JanJSc" odpotoval v Skoplje, da prisostvuje oficijelni otvoritvi kongresa pravoslavnih svečenikov. Minister ver dr, Vojislav Janjić ima obenem važno politično misijo, da stopi v razgovore z džemijetom glede nadalinega parlamentarnega sodelovanja z vladino radikalno stranko.
= Leto|n!lh manevrov CSR se udeleži med drugimi inozemskimi reprezentancami tudi vojaška misija naše države, ki bo obstojala iz zastopnika načelnika gen. štaba gen. Milana Živanovića. polk. gen. štaba Milana Nedjća, načelnika oddelka glavnega štaba, polk. gen. štaba Dušana Trifunovića, poveljnika pehotne dunavske brigade polk. Radovana ObradovJča in poveljnika artil. savske brigade polk. Milivoja Dimitri-jevića.
= Iz diplomatske službe. Podpisan je ukaz ministrstva zunanjih del, s katerim je imenovan dosedanji naš poslanik v Atenah Zivojin Balugdžić za poslanika v Berlinu, dosedanji poslanik v Berlinu Jovo Markovič pa je premeščen v Atene. Upokojen je poslanik v Vatikanu Lujo B a k o t i ć, na njegovo mesto se postavlja dr. Jos. S m o d 1 a-k a, bivši narodni poslanec. Upokojen je generalni konzul v Budimpešti Rada § a p o n i č, nadomestuje ga dr. M i I e -t i Č. Imenovani so za sekretarje zunanjega ministrstva Mijo Rajaković, Jovo Tlljčevac, Jerfimović, Petrović in Vuk-mirovič.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV, CIRILA IN METODA«!
Potem so stopnjevali nemire in so za-žugali, da bodo podrli peč.
Naša peč je jako nežna in občutljiva, ■— če ji daš bolj trdo besedo, že se zaguglje. Gospodar bi se nas rad izne-bil Iz stanovanja in noče nič slikati o popravilih. Pa če bi prav lepo in Ijubez-nico ravnali s pečjo ,to zimo bi Še utegnila preživeti
Zdaj, ko so se nemiri usmerili baš zoper najnevarnejšo točko, zoper peč, sem spoznal, prišel je čas in ne bo Š!o brez gmotnih žrtev, da se nezadovoljstvo pomiri. In sem globoko segel v žep in sem jim dal štiri krone.
Na vogalu naše ulice je prodajalna, fant dobiš za štiri krone precejšen kos oblata, za četrtinko pole ga je gotovo, stvar ni draga. In so šli, eden je kupoval in plačeval, trije so bili za priče tako pri kupčiji kakor na poti domov, da bi oblat ne utrpel prevelikega kalo. Doma so vzeli naprstnik in si z njim iz oblata izrezali hostije, potem so priredili svečano obhajilo. Pobožno so klečali Z3 pregrnjeno pručico; eden je bil mašnik In jim je dajal v odprte gobčke oblatove koTobarčke, zraven je govoril svetotajne besede: »Hostijam te, hostljam te, ho-stijam tel« in jih Je obhajal toliko časa, dokler je bilo kaj oblata.
In so bili jako srečni !n popolnoma zadovoljni brez kanarčka.
Tako tudi ljube naše stranke: luno zahtevajo z neba In zvezde in groze" z buno zoper državo, ki bi mogli brez nje živeti prav toliko, kakor deca brez staršev, potem se pa pomirijo, če dobe tri kapljice dežja.    Take so kakor ne-
6 sept« ra
St an 3.
. Ljubljanski velesejeni
PUŠKARNA V KRANJU. V paviljonu za stroje in kovinske Izdelke P ima na lepem prostora pregledno in lično razstavljene »Puškama« v Kranju razne lovske puške in revolverje, kakor tudi za to potrebno municijo. Puškar-na je mlado podjetje, ki se prav lepo razvija. Delavci-puŠkarji, ki so bili do končanega plebiscita na Koroškem v Borovljah, sedežu puškarske obrti, so se izselili in nastanili v Kraniu, kjer so ustanovili lastno podjetje. Puškarji so delničarji podjetja. Posebnost v razstavi tega podjetja |e novi patent PK-revolverja. Puškama Je dalje razstavila tudi lep salutni topič, s katerim je bilo oddano v soboto popoldne.
zato pa skrbi, da so njene dobave iz inozemstva zares zanesljivo blago. Lasinlka sta postavila svoje solidno podjetje v kratkem času obstoja na najboljši sloves in moreta že danes uspešno tekmovati z vsemi enakimi podjetji v državi. Tvrdka je napravila že koj prve dni lepe zaključke, kar ji daje pač najboljše spričevalo.
TVRDKA ŠKRAB4R.
V koji 326 pavilijona »H« je razstavil znani dobavitelj prvovrstnih tirolskih in bavarskih kos Škrabar Izdelke glasovite tvornice  »Union«. Podjetje je  menda eno
najstarejših te vrste na svetu in obstoji le
vsako množino v njeno stroko spadajoče: predivo, lah, konoplja, preja za platno ter domače platno, dalje vse vrste vrvnatifa Izdelkov od najfinejšega motvoza do debelih transmisijskih in ladjsk:h vrvi, pasove (gurte), mreže ima na zalogi in izaeiuje po naročilu v poljrbnih dimenzijah.
Ta tovarna si je v najkrajšem času dobila široko na okoli sloves dobrih izdelkov in je danes na prvem mestu v naši Širni domovini.
se konsum vzdržuje pričakujoč nižjih cen,
vsakega nakupa, pričakovati pa ni nadalj-nega padca cen. ker so iste odkar se je pričel izvoz, na višini, ki odgovarja Izvozni paritetu Moka dobre kvalitete je notirala na bazi »0« 610—615 Din pariteta Zagreb. Za otrobe ^ mnogo povpraševanja. Drobni notirajo 165 Din, pariteta Zagreb In v papirnitih vrečah.
Gorrttersfvo.
Kultura.
Ko je kralj prišel pri pregledu paviljonov, do razstavišča puškarne, se je zelo zanimal za lovske puške. Odkrito je izrazil kralj svoje občudovanje o precizno izdelanih puškah ter pristavil, da doslej ni zna!, da se ta industrija tudi v Sloveniji razvija v tehničnem ožim do take popolnosti.
ZANIMANJE \\T. VfZL. KRALJA ALEKSANDRA L ZA ROC\E  OONJEOASNE APARATE »EXPRESS«.
N;. Veličanstvo kralj Aleksander si je ogledal o priliki peseta Ljubljanskega vele-sejm.\ dne I. t. m. tudi izdelke tvornice ročnih ognjegasnih aparatov v Zagrebu. Opozorjen na te proizvode je pristopil kralj z g. admiralom Kochom in ostalim spremstvom v omenjeni paviliion in takoj vprašal navzočega ravnatelja podjetja gosp. Hrubega: =Kje proizvajate >Express« aparate,« — G. ravnatelj: »V Zagrebu, Vaše Veličanstvo.« Na vprašanje Nj. Vel., od kedaj se Izdelu-tefo ti aparati, se mu je pojasnilo, da že rad leto dni. Začeli so se izdelovati že pred 20 leti, a podjetje ni kaj uspevalo, zlasti ker nI Imelo, kakor tiste čase sploh nobeno domaČe pod i et je na Hrvatskem, opoTe pri tedanjih oblastih ter Je moralo med vojno z Izdelovanjem prenehati.. Sedaj le podjetje v rokah delniške dručbe ter Ima že kaj lep nromet, ker so dosegli aparati mnogo lepih ■soehov pri požarih. Nato je Nj. Veličanstvo kralj pregledal slike raznih poizkusov, gospod Hrubv pa mu Je razkazal vse tipe m vrste aparatov, za katere se Je kralj Jako za-rTmnl, posebno ker so že v rabi V mnogiH večjih vojnih skladiščih.
Ko se je g. ravnatelj NI .eVIičansrvu najtopleie zahvalil na visoki naklonjenosti, se je kralj z izredno prijaznostjo oddaljil.
V nedeljo 2 t. m. se Je izvršit v navzočnosti več tisoč Interesentov poizlras z roft-mmi osmicga<mimi aparati »Express« v bližin* ljubljanskega velesejma. Najprej se Je zažgala barikada zabojev, napolnjenih" z drobnimi drvml in lesno volno ter polltfn" z več kvogramov katrana in petroleja. Ko se je vnel ogenj v silni plamen, se Je pričel zasiti p<^?ar z aparatom »r?xpress<t (10 HtrovV. V 15 do 20 minutah Je bil ogenj popolnoma "o.Ta^er?. Nato se je zažjrale. 5 metrov visoki. <: svHipdo Jn drvmi obložena, z vnetljivim? tekočinami pnUta piramida. Takoj Je dvignil silni plamen do 10 m višine. Ta velikanski oceni se le pogasil z aoaratom 25 litrov p^ei kakor v pol minute, pri tem pa se "i porabilo pri gašenju niti polovico vse-bme. Tretii predmet, 10 m* katran o ves: a pa-pfrfa in lesne volne, vse polito s 25 k<r petroleja. Te zntrorel s sT1nim plamenom fn cfi-morn in ko ie bflo v najhuišem OgnjfL Je prl-stonil mme'čenec z aoaratom z tJuS^o peno in velikanski požar pogasil v trenotku. Vse občmstvo. česti^aioč na krasnem csPAhu. Je bSo z učinkom teh aparatov izvanredno za-<fovol i no.
ATELJE ZA UMETNO SLIKANJE TKANIN IN LFSA ANDREJ SEVER.
Splošno pozornost vzbujajo lastni batlk izdelki domače tvrdke Andrej Sever, ki ima razstavljeno v paviljonu »E« št. 42. Človeka, ki si osrleda to koj o. malodare iznenadi pestra slika, ki jo vidi pred seboj. Pisane in raznobarvne draperije, zavese, šafulje, žepni robci, šali, rute. torbice, pisalne mape itd., vse to je umetno slikano na tkanini in lesu. Izdelovalnica produktov svilene barikc je menda edina te vrste v Jugoslaviji in so njeni krasni izdelki, o katerih se je izrabil celo neki strokovnjak-umetnik prvovrstni, ter priporočamo vsakomur, da si kojo ogleda.
»ADLEŠIČKE PISANICE«.
Obš;rni seimski katalog ne pove, kje so, pa jih tudi ne najdeš v nobeni koji. Naš neutrudni folklorist nndučitelj Božo Pačič jih je prinesel od dairne Kolpe v pohlevnem nahrbtniku in se tudi docela pohlevno stisnil z njimi k o/ki sten! verande pred sejmskim uradom. Med tremi živo pisanimi kožah] visi v originalnih belokranjskih motivih izdelana kaseta s steklenim pokrovom, za katerim se vrsti po predalčkih serija 48 pisanlc. £*a so to res pisanice v pravem pomenu besede. N;tl dve n'sta enaki, dasi se skoro na polovici prepleta tipičen belokranjski ornament preslice v najrazličnejših variiantah. Poleg nriprimi-tfvnejših geometričnih oblik naideš tudi pisanico v skoro umetniško stilizirrnem okrasku, ki pa je prav tako samostojno delo spretne roke belokranjske devojke. Zbirka zasluži vso pozornost. Istotako kožuhi, od katerih je eden že prodan, ostala dva pa spričo nizke cene (450 Din za kos) še gotovo najdeta ktrpea.
MLINSKE POTREBŠČINE.
V paviljonu H 346 je razstavila tvrdka »Czdež in Prcar« iz Ljubljane vse vrste mlinskih potrebščin od orjaških kamenov In strojev do najnežnejše svilne nitke, ki služi v mlinskem obratu. Dasi je pri nas mlinska obrt dobro razvita, vendar smo bili v tej panogi doslei mnogo, odvisni od inozemstva. Tvrdka »Cadež in Brcar« je zdaj to vrzel izdatno zadelala. Seveda še ne razpolaga s samim domačim blagom,
—g Hmelj. VI. brzoiavno tržno poročilo: Ntlrnherg. 3. 9. Iv23. Mirno nakupovanje; za Hailertauer 475—525 mil M za
od leta 1500 dalje. Kose so prava špecija-    50 kg*
—g Hmelj. VII. brzojavno tržno poro-
Ž a t e c, ĆSR., 3. septembra. Nakupo-
nje bmelja na kmetih se nadaljuje po 3000
ko se ie pripeljal na sejmišče Nj. Vel. kralj I ilteta      '':h t0™™ letno fabricira na mi- I Aleksander I, 21 pozdravnih strelov. I ljJ°ne- Gospod Skrabar jih je razstavil Jako j ™-
okusno in sicer vsakovrstne, velike in male. Priporočamo zlasti kmetovalcem, da si to kojo ogledajo.
TOVARNA   NOGAVIC HENRIK FRANZL.
Na Privozu 17, tik ob Ljubljanici, je nastalo letos novo pletarsko podjetje, ki se bavi specijelno z izdelovanjem nogavic. Puša temu podjetju ie Henrik Franzl, znano ime. ki ga vidiš zdaj tudi kot varnostno znamko na ličmh vseskozi solMnih izdelkih v paviliionu »I« pod št. 413. Specijaliteta te tvrdke so bele ženske nogavice, ki se bodo posebno prikuoile našim brhkim kmečkim dekletom. Poleg noeavic pa proizvaja tvrdka tv.n"\ pristno volnene otroške obleke v poljubnih barvah, toole turistovske dokolenice 1n še druge pletenine najboljše kakovosti. Vse to blago se odlikuje poleg Izredne trpežnosti tudi po brez-konkurenčnih cenah, o čemer se lahko prepričaš, Če primerjaš kakovost In ceno podobnega blaga, kf se ponuja po mnosrfh izložbah In Je večinoma tuje *idovsk<* pro-vencile. Zato podpirajmo solidno domače podjetje!
Prva m^riborsEa tovarna mfla,
V paviljonu E se naha<a eno nnUepgfh rarstavišč. kjer je Izložila mariborska rvomlca mila svoie vzorne IzdeTke. Tvornica je ena naivečim te stroke v naši državi in je opremljena z najmodernejšimi natska, Zenta, 4 vag. 2*5: srbijanska Beo-Rtrojf. Milo !z mene režije se z uspehom j grad. 2 vagona 275. beli fižol, bački., ponud-razpečava povsod. Posebno pozornost po-    ba 475, sremski, 3 vagone 470, moka bačka
čK za 50 kg (2.27 Din — 1 CK. — 667.2 iK za 1 kg.)
—g Tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik, veljaven od 1. septembra, izkazuje samo <=r>renv_mbe pri mesnih cenah in pri mlevskih izdelkih. Cena za prvovrstno goveje meso je poskočila od 24.25 na 27.50, pri III. je padla od Din 21 do 22 na 17-20, pri teletini je zopet poskočila od 25—27.50 na 31.50. Cena pri kruhu in mlevskih izdelkih ie padla za 50 para (kg b lega kruha stane 7 Din, zemlja 50 para). 2ito izkazuje neizoremenjene cene. Jajca so se podražila za 25 para (stanejo 1.75 do 2 Din). Cena krmi se vzdržuje in sicer od 100 do 112. — Cena zelju (glave) je padla od 3 do 5 na 1 do 2 Din. V špecerijskem blagu se je pocenil sladkor v kristalu za 2 Din. v kockah za 1 Din — kristal kg 22. kocke 24.
—g Novosadska blagovna borza 4. septembra. Na prodnktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79-80 kg. 2%, 2 vagona 340, bačka 80 k<r, 2%, Tisa duplikat kasa, za september, 2 vagona 343%. banatska. 80 kg. 2%, Zenta. 5 vagonov, 337%, srbijanska, Jagodina, 5 vag. 213V2, sremska, 79-80 kf, »2«, 2 vagona 3-10; Ječmen bački, 67-68 kg, ponudba 280; bački, 2 vagona 250; sremski, duplikat kasa, 2 vagona 2c>0. koruza bačka 3 vajrone 267%. bačka, duplikat kasa, 5 vag.
— jva Evropa« je posvetila prvo septembrsko Številko organizaciji zunanjepolitične službe. ♦ Poleg uvodnika »Naša spoljna služba* oc; glavnega urednika čur-čina prinaša dr. Mitkovičev članek »Uloga viadaoca u našoj *spoljnoj politici«, daljo članke o organizaciji nemške, avstriske in romunske zunanje službe, končno v ekonomskem delu dr. Belinov članek o »Stranom kapitalu u našoj privredi« ter književni pregled.
---f-
Glasbeni vestnik.
V »ZVEZI SLOV. PEVSKIH ZBOROV« VČLANJENIM DRUŠTVOM.
Skoro poteče jievet let, odkar slavno carsko Skoplje zvesto čuva smrtne ostanke vel.koga srbskega glasbenika števana St Mokranjca. Do sedaj se pokojniku ni mosla izpolniti poslednja želja, da počiva na oba-lih Donave in Save, v stolnem Beogradu, kjer je pietel cvejpve narodnih pesmi svoje domovine v rukovete.
Na inicijativo »Bogradskega pevskega društva«, kateremu ie bil Mokranjac učitelj in zborovodja, se je v Beogradu osnoval odbor predstavnikov umetniških in prosvetnih ustanov, ki vabi vsa pevska društva širom Jugoslavije« na svečanost prenosa smrtnih ostankov St. Mokranjaca v Beograd. (29. septembra.) Pri tej priliki se bo vršil tudi kongres'vseh jugoslovenskih pevskih zborov.
Odbor Zveze slov. pevskih zborov Je sklenili, da se slavnosti In kongiesa udeleži po deputaciji. Vabi pa obenem vse včlanjene zbore, da pošljejo takrat v Beograd svoje  zastopnike.    Udeleženci  bodo bržčas
sveča podjetje kakovosti Izdelkov, ki fz tega razloga niso najcenejši, zato pa naj-soifdneiši in pri vporabi najboljši. Vsakomur ie znana dobra kakovost mila znamke »Zlatorog«. Podjetje obstoji že nad 30 let m Ima vse predpogoje za nadaljnl razvoj. .
Zanimiva Je letošnja izložba te tvrrlke, M jo je opremila na zelo originalen na?in. Zelo okusno oblikovan fn izrezljan velik kos mHa predstavlja Milično sffko Iz narave. Romantfčcn kotiček v gordu ob reki, kjer se koplie nfmfa, ki je razpustila svoje valoveče kodre fn uživa 1 lepoto božiega stvarstva. Za debelhn drevesom po se je potuhnil gozdni mož in skozi veie tmira svoie poželjive oči na mlado, bujno telo nimfe. Razstava je ena najlepših in najbolj zanimivih te industrije na letošnjem velesejmu.
PEČ-STEDTLNTK »UNIVERZAL«.
Že na lanskem velesejmu je vzbujala neobičajno pozornost peč. ki sta jo razstavila gg. Engelman in Rozman, peč, ki se kuri lahko tako z žagamem, premogo-vfm prahom, čreslom, šoto sploh z manjvrednimi gorilnimi odpadki, kakor tudi z navadnim   jrorivom.  kot   z   drvml, preroo-
270-—265^ bačka, defektna pon tdba. 190 ba- imeli ugodnost polovične vožnje po železnici. Prosimo torej, da nam do 12. t m. društva, oziroma zbori naznanilo Imena In priimke svojih delegatov, pošljejo istočasno njih društvene Izkaznice, potrjene s podpisoma predsednik^ in tajnika ter društveno štampilijo. da jlmmioremo preskrbeti ugodnost znižane vožnje po železnici. Dan odhoda Iz Ljubljane še ni določen, objavimo ra pravočasno v časopisih.
Naj bo udeležba slovenskih pevcev na slavnosti in kongresu častna!
Za odbor 2vez9 slov. pevskih zborov: Matej Hubad. sr.. tč. predsednik. — Zorko Prelovec, sr., tč. zborovodja.  — J. Pleter-Sek, sr., tč. tajnik.
»0<r 1 vagon 550: bačka *0«. 1 vagon 565, »6« ponudba 365; »7« ponudba 355. Teadenca neizpremerjsna. —g Zagrebška blagovna borza 4. sr*pt.
Na produktu! borzi notirajo: moka, Jankova*, baza »0«. franko vag. Zagreb, 1 vag. 537.50, moka, franko Červenka. »0«, roba 550. pšenica, 78-80 kg. franko Djakovo. roba 350. 79-80 kg. bačke postaje, roba342.50 oves franko vagon Sisak, roba 26*2.50. oves franko vagon Slatina, roba 255, beli fižol, natovoma postaja, denar 450, zeleni fižol, franko vagon Koprivnica, 2 vag. 455. Tendenca čvrsta.
—g Beojr~ndska blagovna borza 4. septembra. Na nrcdnktnl borzi notiralo: Pšenica, 75 kg, 2%. franko vagon Smede-revo ponudba 340, ista. šlep Beograd ponudba 330, pšenica 78-79 kg, 2%,. franko vagon Smederevo, povpraševanje 315. fižol franko vagon Beograd, ponudba 3n0, slive, garnitura, franko vagon Cačak, ponudba 410, slive »95/100«, franko vagon Va'"evo ponudba 400, garnitura K'ennk ponudba 400, 110/120, franko va.crnn Valjevo •povpraševanje 350, oves franko vagon Beograd ponudba 240, koruza nova reše-tana ponudba 288.
—g Tržne cece v Celju. (V dinarjih.)
gom itd. Kliub temu. da so b'le te peč? takrat še proizvodi   naših   domačih   malih | Meso: Rovedina v mesnicah I. 25 do 27. II obrtnikov-železuičanev,   so se v kratkem j 25' na stojnicah I. 25, II. 23. teletina 28 dc
splošno priljubile radi svoje praktičnosti In cene kurjave. Deseturno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja) stane le okrog 25 para, pri uporabi navadnega goriva (lesa, premoga Itd.) pa se doseže 50% prihranka. Sedaj p so prevzele proizvajanje teh peči Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani In na letošnjem velesejmu postavile na trg proizvod, ki more konkurirati z proizvodi velikih specialnih tovarn za peči. V pečeh »Univerzal« so združene sledeče prednosti: 1. V njih ie mogoče kuriti že opisane manjvredne od-
30, svinjina I. 30 do 35, II. 38, domača mast j 40, amerikanska 35: 1 kg Šunke 50. preka-I j eno svinjsko meso I. 50, II. 42, 1 liter mleka 3.75, 1 kg surovega masla 55, čajnega 70, masla 55, eno iaice 2 D. Kruh: 1 kg belega kruha 7. črnega 6, 1 kg žemelj 10. Sadje: 1 kg jabo'k 3 do 6. hrušk 3 breskev 15, orehov 7. Iuščenih 25 do 30. sVv 8, 1 kg suhih češpelj 10, 1 kg suhih hrušk 8. špecerijsko blago: kava Portoriko 64. San-tos 50, Rio 40. pražene kave L 70, TT. 68, III. 56. 1 kg kristalnega sladkorja 23. v kockah 24. kavne primesi 26, riža I. 13.50. TT. 12.50. 1 liter namiznega olja 32. bučnega
padke goriva z enakim pridom in uspehom, kakor navadno gorivo. 2. Doseženo j petrolej 7. sWtJleiiat 15. testenin ^ I. toploto je mogoče zadržati v peči zbog j principa dveh dimnih cevi, kajti znano je, ( da odhaja v navadnih pečeh več kot polo- I vica toplote neizrabljene v dimnik. 3. Ako j nI žaganja Ttd. pri rokah, se laT ko kurijo
22. IT. 15. mila 21. MlevsJrj izdelki: moka -00« 6.20. »0« 6. »2« 5 90. »4<r 5.50. »6« 4.30, krušne moke -4.30. ržene 5.80. je^prenj 5.40, otrobov 1.60 koruzne moke 3.50. k^ruzne-$ra zdr-ba 4.70 p^eničneca zdrob-> 6 50 ai-
— Koncertna-  poslovalnica   »Glr "ene Mff^ee« v LfubPanl vljudno sporoča, da se vrši  koncert  slovečega  pianista Antona
Trosta v ponedeljek dne 5. novembra 1923 Vljudno prosimo šrnšrva, ki prirejajo koncerte in druge prireditve, da se na ta dan ozirajo in ne prireiajo drugi koncertov. Koncertna no?iov^nica prosi vse korporacije pa tudi posamnike. ki prirejajo koncerte v Ljubljani, da JI naznanijo datum svojih priredb ter se za aranžma koncertov poslužujejo (koncertne poslovalnice Glasbene Matice, ki Ima svoje prostore v Gosposki ulici št. S.
— Vp*covar?Q na konservatori! in v glasbeno šolo Gla^sb. Matice se vrši vsak dan od danes naprej In sicer od 9.—12. ure dop. ter od 3.—5. pop. Vse p. n. sta-riše prosuno, da vpišejo svoje jrojence vsaj do 12. trn. ker is# dan pop. se jim naznani točen urnik ter se prične 13. tm. z rednim poukom.
— Vpirovanje novih pevcev in pevk v zbor »L?ublian*kefiB Zvona« se vrši v sredo dne 5., četrtek dn(j 6., v ponedeljek dne 10.. v sredo dne 12. in.v četrtek dne 13. septembra t. 1., vsakekrat od 6. do 7. zvečer v društvenih pros+orih, Narodni dom, I. nadstropje, desno. Dopre, resne pevke in nev-c3, ki ne sodeluje'o v kakem drugem Ijub-Ijauskem zboru, uljudno vabimo v naš krog.
Odhor * Ljubljanskega Zvona*.
te peči z navadnimi drvmi ali s premogom, j dove moke 7.50. Na drobno pri kg 21 par ! Te peči ie tedai ločiti od onih, ki se kuri- J več. Čito: o plenice 375. rži 325 Ječmena jo je z žaganiem. 4. Te peči so uporabili- ! 320 ovsa 3?n koruze 320, fižola 550 do 750. ve rudi za kuho. Pojasnila daje in naročila j kmivo q črnega premca 43. rtrjaveva 25
m8 trd;h drv 140. :on k* trdih drv 38. ma
vsprejema tvrdka-proizvajateljica: Strojne tovarne fn B varne d. d. v Ljubljani.
ANTON ŠINKOVEC d. d,
Grosuplje pri Ljubljani. V pavilJjonn »T« Je Izložilo svoje prvovrstne izdelke mlado, toda zelo solidno in širom domovine že dobro znano domače podjetje A, Šinkovec d d., mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica.
Tvrdka .katere prvotni sedež ie bil Kranj, je bila ustanovljena leta 1884.
S prvih skromnih početkov se je ista, tudi vsled izven Slovenije priznane dobre kakovosti bla^a in pa točne postrežbe, že v
mA^k;ti drv 120. o m^hkTh drv 30. i kg čebule 2 do 3 česna 5, kropioma 1.25 do 1.50 zrh 1 krožn'k 3 do 4 Din. — Trg Je z razno z°1eninvo d^b^o presfrrbf$ea. — Opaziti Je, da so o^ zadnje objava fr*n»h cen nekaterim potrebščinam cene nefrnlflco p^dle.
—v Ti itiwtl ore*'<*«* 7-»«rrp*5Vo«Ti ^m «oc?* trsa. Z^^pb. I. s«n*. Trgovina s pše-nrro ie pretekli ted^n nokar?la boliše izglede navzlic temu. da promet še vedno za-osfva za norm^nimi razmerami. Dovoz na
— Sokol I. »Rešimo sokolski Tabor!«
Pri telovadbi, prirejeni dne 8. septembra 1923 zvečer na Taboru na čast cenj. poset-nikom ljubki, veleseima izvajale se bodo sledeče točke: ijf članice slovaške ritmične proste vaje: 2.) člani — baton; 3.) ženski naraščaj — pfoste vale z akademije vinohradskeza Sokola; 4.) članice — ra-ialne vaje na 3 gredeh, posebna točka čeških Sokolić na zletu v Lille-u: 5.) m^šk! naraščaj — skupinske proste vaje; 6.) mornaru* — vaje z v^sli Izvajajo gostje bratje Iz Splita; 7.) Člani in članfee — »Jugoslavija« simbolične slike: sužnost, borba in odrešenje: 8.) voiaki- vaje čeških legijonar-/ev s puškami: 9.1 članice — rajalne slike s kresnicami: 10) Slani — vaje na konju In kipi. Poslednje tri točke Izvajajo člani In članice pri posebni razsvetljavi. Zdravo!
trŽSče je popustil zlasti Iz Srivje. radi tega, j Prired. odsek Sokola T
ker je vreme za poljska dela mro*mo. Raška i pšenica Je noffrala 337.50—340 D'n. banatska  335—337.50 pariteta Senta. Banatsko
letih pred vojno povspela do prvega mesta j blaeo za prevrv?r ^  Vodi Je bilo nekoliko
takratne Slovenije.
Po vojni je sedanji vodja tvrdke. katero Je prav pred kratkim, stremeč za povečanje obrata, preosnnval z nekaterimi svojimi prijatelji v delniško družbo, vrnivši se iz inozemstva, kjer Je svoje strokovno znanje v veliki meri izpopolnil, ustanovil noleg že od svojega očeta prevzete vrvarne v Kranju, še novo podjetje v Grosuplje:
terilmco. predilnico, tovarno zn .motvoz (špago) in pa vrvarno v kar naivečjrm obsega.
Podjetje Je urejeno z modernimi stroji
cenejše Za s*l»TJanslro pšenico $e je zahtevalo 320 pariteta Beograd. Na tržišču se fe pojavilo tudi sremsko blago. Ječmen se Še vedno zanemarja, ker je razlika proti ceni pšenice Še vedno prtmaihna. Postavno b?^T--a pnst^ia se ie zahtevalo za ječmen 260—270 Din. Ovsa je v izobUhi na ponudbo. Povpraševanj «1 bilo. Na tržl-| šču ie bt1o simo nekoUfen b"?Ve r^be med-• tem ko s'avon«:ke sploh ni bilo. Z* koruzo rrf b'lo povpraševanja radi *!abe tend*»nee. Promet je bil neznaten. °<>«tavno b*»ška postaja je notirala 270— 275 Din. Tržišče z
— Sokolstvo u Varaždin« 1877—1923.
Prigodom proslave 20 godišnjice Sokola n Varaždinu izdat ^ varaždinsko Snkolsko društvo spomen knjigu u kojoj će biti izneseni historijski podadi o Sokolstvu u gradu Varaždinu ed g. 1877. pa do danas. — Knjiga će biti vrlo interesantna već s obzirom na iznesene dokumente o separatističkom djelovanju nekih smutljivaca, koji su 2. aprila 1922 učinili u društvu razdor, te osnoval! t. zv. Hrvatski Soknl. Ti su se separatisti u svoje vrijeme najviše zalagali sa Jueoslav«n*ki Sokolski Savez, kada Je bio otvaren prvi su se nabacili nanj. — Knitea će imet! oko 100 stranica sa oko 30 fotografsk'h snimka. tireSena sa oko 10 do 15 vrlo ukupnih fctfciiafa. a nasl^nia će
te stroke in ie vsled tega zmožno dobaviti i moko je bilo tega tedna rezervirano, kar » stranica biti umjetnički (na finom eltiant-
nem papiru) izradjena po umjetniku Vhhu Pećcnec. Knjiga je posvećena Sokolskoj braći i sestrama, a staini će tek 15 dinara.
— »Sokol I.« kli-e napredno Sokolstvu naklonjeno občinstvo na svojo vc' -no prireditev v soboto 8. septcml^ra. Spored je izbran, nudi polno no-.'e snovi, ki ie še nismo videlL Te točke bodo pokazale, da se sokolska telovadba stoječ trdno na načelih telovadnega sokolskega sistema Še vedno razvija. pogiablia in brcati v vporabi merode in nove snovi. Velesei-marjl — prf;*-c,;' Sokolstva v soboto ob 6. pop. na Tabor! Zdravo! Prired. odsek »Sokola I.«.
— ZaCc'ek Šol. leta 24 na mest-
ni ženski realni gimnaziji v LJubljani In na z nji zdruionlh oddelkih. — P e t r a z r ed-n a   osnovna   Šola. ' . v prvi
razr. in os*a!e razrede s>c vr i v t^r^k. dne It. sept. od 9.—11. v posasneznlh rarre-dih v poslopju liceja na Bleiwe!sovl cesti. Za vstop v prvi razred je prinest! a seboj krstni list in Izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede osnovne šole se ne spreiema nobenih novih gojenk. — M e-stni dekliški lice j. S šo'.sVm v ra 1923/24 ostaneta le Se razredr: V. •••t \i. Vpisovanje za goicnke. ki telijo na n v i vstop-'ti v encgT izmed teh dveh razredov, se vrši v nedeljo 9. sept. od P.—10, GoJenke prinesejo s seboj sadnje Izprlč va 3 In krstni list. Sprejemni izpiti 7a te z »leni e so v ponedeljek 10, sept. ob 8. Oojenke, ki so bile že na zavodu, se Javijo v \r- '.:
11. sept. od 9.—n. z zadnjim bzprlčeva-lom. — Mestna ženska r e a 1. In r e f. r e a 1. gimnazija. T tek. šol. letu se I. razr. gimn. ukine. Vpis . . "'^ 11 nanovo vstopivše gojenke v II.—VIII. razr. se vrši v nedeljo 9. sept. od 9.—10. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo In krstni Ust. Sprejemni Izpiti za gojenke za II. razred in za gojenke v ostale v!":e razr
so v ponedeljek 10. sept. ob 8. ( so bile že na zavodu, se javijo v torek 11. sept. od 9.—11. — Ponavtialni ? n dodatni izpiti za licej In gimnazijo se vrše 7. fn 8. ser. vsal rat ob 8. Natančnejši razpored g'ei na zavodu 1 Vpisnina in prispevek za učila ra gojenke liceja In gimnazije Din 15. Otvoritvena služba božja za osnovno šolo, za za gimnazijo je v srrdo 12. sept. ob 0 v minski cerkvi in je obvezna za vse gojenke. Po službi božji se vrnejo vse gojenke v zavod, da so jim naznani urnik In prečita disciplinarni red. Pouk se prične nr» osnovni šoli, liceju in gimnazij! v rolnrm c o-segu v četrtek 13. sept. ob 8. za vse r.:•■-rede; samo 1. razr. osn. šole pride ob 9. — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na soboto 29. sept. od 9.—11. Sprejemni izpit je v nedeljo 30. sept. Pouk se prične 1. okt. ob 8. — E n o-letna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na 1. okt. od 10.—■
12. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. Sprejemni pogoji se objavijo pozneje. Gojenkam in starišem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem. Ravnateljstvo.
S potresamo pod Triglavom.
V noči od 31. S. na 1. 9. t I. sem bil v svojem observatoriju zaposlen, da uredim in na novo postavam potre-somer za vodoravno valovanje zemlje, kateri ima nalog beležiti tudi oddaljene potrese, pa vsi poizkusi, da bi uredil nihalo, so bili zaman do ranega jutra. Pisalna isla se ni dala ukrotiti« zmeraj je uhajala preko pisalne podlaga To je bilo mučno in obupno delo, kakoT ga nisem skusil še nikdar.
Seve da sem obdolževal svojega mehanika Vebra z Oorjan netočne izvršitve, ali svojeglavne poplave aparata, tudi leseni podstavek ali fundament aparata mi ni ugajal. Naposled sem že menil, da se moja bajtica, moj observatorij jruslje ali ziblje, kakor ladja na morju. Tn zadnje, kaj bi rekel, precej fantastično domnevanje — je to potrdila istina in gola res n ica.
2e drnci dan popoldne je 6fl moj aparat uravnan, popolnoma ubogljiv in je to?no beležil vznesene in nič več zbejrnne, tedaj mirne črte.
V nede'jo 2. 0. sem dobil z beo-pradske^a centralnega observatorija fpotresarne) telegrnfvno obvestilo, da so Belarievi aparati*) tamkaj beležili 1. 9. ob 3. uri in minili do 8. zjutraj katastrofalni potres v daljavi km, danes pa že ve ves svet, da je katastrofalni potres porušil cvetočo japonsko mstn J o k o h a m o. Po natancTiib zapiskih svojih aparatov v Beogradu lahko sodim, da je lila to najhujša potresna katastrofa, kar cmo j?h bdiezill v teku zsdnjm tridesetih tetih n- svet".
Skoraj deseti del naše zemlje je bil občutljiv ta grozni potres za ljudi, po-tresomerji poTovice sveta so bili več aH manj poškodovani in pofresomerji vesoljnega sveta so z orjaškimi znamenj! beležili ta izrecni močni svetovni potres. Še na nebu je zapustil ta potres sledove — naiman? za tri m^tre so je teč-'i zemlie to noč promaIrii>l.
Nnm seizmologom pa na'atra tak naravni nrijror1ek — podvojeno pazljivost in čuvani c domač:b potresnih o?r-nji?č, katere je vznemirja] 1. 9. skozi osem ur, ali morda še dalje, odmev potresa v Jokoharni
Prof. A. Belar.
du.
Postavi]
fa 1910 v Beosra-
\
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1923.
SLOVANSTVO JE IZMIŠLJOTINA — AVSTRIJE!
Vsi največji duhovi med posamniml slovanskimi narodi so bili prepričani alovanoliii. Njim vsem jo bil najvišji ideal Slovanstvo, združeno »pod streho hiše enec. O velikem združenem Slo-vanstvu so sanjali najodličnejŠi ruski, čeSki. poljski, slovaški, srbski, bolgarski, hrvatski in slovenski politični in kulturni delavci.
Vseslovanski ideal je lebdel enako |>red očmi Puškinu, Aksakovu, Dosto-jevskemu, Katkovu, Homjakovu, Mi-ckiewiczu, Palackemu, Riegru, Gregru, Strossmayerju, Preradoviću, Petru Petroviču Njegošu, knezu Milošu, Kotlar-ju, Kurbanu - Vajanskemu, Cankovu, Karavelovu, Prešernu, Majarju, Blei-weisu, Aškercu in številnim drugim slovanskim velemožem.
Le omejeni duhovi med Slovani niso umevali te velike ideje ali pa so bili iako zelo pod tujim, Slovanom sovražnim vplivom, da so vedoma in hotoma proglašali to idejo za fikcijo, ki je za realno življenje brez vsakega pomena, iako ne naravnost škodljiva za razvoj posamnega slovanskega naroda.
Med Hrvati je bil tak politik, ki ni hotel o Slovanstvu ničesar vedeti, dr. Ante S t a r č e v i ć. On je postavil tezo o samohrvatstvu brez vsake »slovanske navlake«. Toda n e iz notranjega prepričanja, marveč iz antagonizma, na-sprotstva proti svojemu velikemu tekmecu Strossmayerju, ki je bil prepričan panslavist in oznanjevalec vseslovanske blagovesti. In Starčević je dobil med Hrvati mnogo somišljenikov, zlasti potem, ko je njegovo politično dedšČino prevzel Žid dr. Josip Frank. Teza o samohrvatstvu je bila nato desetletja v Banovini adut. močno pa je obledela v zadnjem desetletju pred vojno, dokler nI ob prevratu malodane popolnoma zginila. Sedaj pa je vstala k novemu življenju. Poklicali so jo v življenje stari frankovci, katerih glasilo »Pravaš« je Jelo znova oznan;ati po Josipu Franku formulirani dr. Starčevfčev evangelij o samohrvatstvu kot antiteza proti Slovanstvu.
In ta »Pravaš« je v eni izmed svojih zadnjih številk napisal tudi ta-le za mišljenje in čustvovanje dobrega dela hrvatske inteligence veleznačilen stavek:
»MI Hrvati ostanemo pri »volem Hrvatstvu, a Slovanstvo poklaniamo drugim. Slovanstvo Je Izmišljotina — Avstrije In raznih pemskih In kranjskih plačenikov in njim sličnih ljudi!«
Torej Slovanstvo je izmislila — Avstrija, tista Avstrija, ki se je tresla od L 1848. pa do svojega neslavnega konca pred naraščajočo slovansko idejo. In njene slutnje niso bile neutemeljene! Ako bi pa ne bila slovanska ideja močna, ali si je mogoče misliti, da bi se bila Rusija s tako vnemo zavzela za malo Srbijo, ki jo je hotela Avstrija pogoltniti? Ne, brez te ideje bi ne bilo svetovne vojne, pa tudi ne slovanskih držav m* Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije.
Ako pa so oznanjevalci te ideje samo Čehi in Slovenci, ali kakor jih hrvatski list porogljivo in zaničljivo imenuje — »Pemci« in »Kranjci«, je to samo dokaz, da so edino Čehi in Slovenci dorasli velikim momentom, ki zahtevajo, da jih narodi razumejo, ako nočejo, da £re zgodovina svojo pot — preko njih. Zato se bojimo, da bo svetovna povest-nica stopala ravnodušno tudi preko teženj hrvatskega ljudstva, ako bodo Imeli za voditelje ljudi z nazori, kakršne oznanja pravaško glasilo.
•   » #
— VELIKA SKUPŠČINA »DRUŽ* B£ SV. CIRILA IN METODA« V PTUJU mora biti manifestacija obram* henega kulturnega dela Slovenije, zato pozivamo vse rodoljube, da se po možnosti udeleže dne 8. septembra velike skupščine. Podružnična odbora moške in ženske podružnice v Ptuju sta pridno na delu, da se dostojno završi 15 letnica zgodovinsko velepo* membnega dogodka. -— Izkaznice za polovično vožnjo po Južni železnici se dobe pri vodstvu C. M. družbe v Ljubs Ijani, kjer naj jih udetežniki naroče.
— Odhod kraljevske dvojice % Bleda. Z Bleda nam pišejo: V ponedeljek ob pol 18. popoldne je popolnoma nepričakovano odšel naš kralj peš od fcradu Suvobora na postajo v Lesce. Na cesti se je zbralo mnogo ljudstva, ki Je kralja iskreno in navdušeno pozdravljalo. Mladina mu je nudila cvetlice, ki Jfli je prijazno sprejemal. Mal dečko Je pritekel za njim, proseč ga, naj sprejme Šopek cvetlic v slovo. Kralj ga Je prijazno pobožal in mu svetoval, naj cvetlice podari kraljici, ko se pripelje tu mirna V resnici se je takoj nato pripeljala kraljica. Občinstvo jo je spoštljivo pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. Žal. da se nam BIe;cem ni izpolnila vroča Želja, da bi bil prvi kraljevi novorojenček rojen na Bledu.
— Hujskanje hrvatskega tista proti ljubljanskemu velesejmu. »Hrvat«, gla» ■ilo hrvatskega bloka, priobčuje kar tri
jMt^ice, kl »o, n*£erienp pj^ti l4HW^_J*t^l Fra Jfer**^
skemu velesejmu. V prvi opozarja ob* činstvo, da veljajo baje znižane vozne cene samo za one brzovlake, ki vozijo direktno iz Beograda v Ljubljano, v drugi kritizira, da ima velesejem vstop« niče tiskane samo v »slovenskem in cirilskem jeziku«, v tretji pa pravi: »V ljubljanskih gostilnah mora vsak gost preko računa plačati 1 K ali 25 par za dom Jugoslovanskega Sokola v Ljub* ljani. To se jim takoj pri računu všteje. Ako Slovenci žele, da pride na Ljubljanski veselesejem čim najmanj Hrvatov, mislimo, da je to najboljše sredstvo za to.« — Takšnih infamij proti Ljubljanskemu velesejmu se po* služuje zagrebški list, ki pravi, da je naroden. Sramota! Sicer pa tudi mi lahko vračamo šilo za ognjilo, saj tudi v Zagrebu prirejajo svoj velesejem — »Zagrebački zbor«. A gospoda pri »Hrvatu« je lahko prepričana, da bo naš nastop proti temu podjetju stokrat bolj izdal kakor bedasto »Hrvatovo« bevskanje proti Ljubljanskemu velesej* mu. Izplačalo bi se to poskusiti in pokazati gotovim zagrebškim šovenom, da je ščuvanje na gospodarski bojkot zelo nevarno orožje, ki lahko zadene v prvi vrsti onega, ki lahkomiselno izziva tak bojkot. Zato pravimo: Gospodje pri »Hrvatu«, pamet v glavo, in ne me* šajte politike v gospodarstvo.
— Iz sodne službe. Za sodnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Je imenovan Ferdinand N e Č e m a r, pri okrajnem sodišču v Kranju pa Fran U s t a r.
— Praška »Tribuna« 6 ljubljanskem velesejmu piše to-le: Po slovesni otvoritvi ljubljanskega velesejma je posetil kralj Aleksander in princ Arzen češkoslovaški paviljon, kjer sta ga pozdravila poslanik Šeba in pa generalni konzul dr. Beneš. Oba sta si z zanimanjem ogledovala razstavljene predmete naših industrijskih podjetij. Z ministrom dr. Janjićcm in dr. Kojičem sta se pogovarjala Seba in Beneš o pripravah za nov trgovinski dogovor in o konsekvencab francoske pogodbe za kraljestvo StfS. Letošnji velesejm prekaša oba prejšnja. Reči se mora, da je dobro organiziran in bo imel velik pomen za Češkoslovaški izvoz.
— Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom so poslali prispevke: urad-ništvo Jadranske banke v Ljubljani 475 D, g. dr. Ivan Lovrenci 5, odvetnik, 100 D, g. dr. Alojzij Vrtač-n i k, odvetnik, 50 D, In g. dr. Josip Čepu d e r, odvetnik ,50 D. Odbor Izreka najsrčnejšo zahvalo vsem rodoTjubnIm darovalcem, pred vsem pa požrtvovalnemu uradništvu Jadranske banke, ki je v plemenit namen prispevalo tako lepo svoto. Oni, ki se nameravajo udeležiti odkritja spomenika dne 8. t .m., naj se javijo pri g. Jos. Župančiču, uredniku »Slov. Naroda« v Ljubljani, kot tajniku odbora-
— Iz poštne službe. Začasno je vpo-kojena poštarica VI. razreda v Kranju Irma L a u d o r.
— Uzakonjena službena pragmati* ka. »Službene Novine« z dne 1. t m. so priobčile zakon o službeni pragmatik! za uradnike In druge državne nameščence. Zakon obsega 252 paragrafov. Z uveljavi j en jem te službene pragmatike so razveljavljeni vsi drugi zakoni, ki so veljali za uradnike in državne na* meščence.
— Vrtnarska razstava ▼ jahalnici na Bleivveisovi cesti se na splošno izraženo željo podaljša do ponedeljka 10. t. m. V ponedeljek se razstava definitivno zaključi. Opozarjamo cenj. občinstvo, da ne zamudi ugodne prilike si ogledati to nad vse zanimivo izložbo, ki nam kaže, da je tudi pri nas vrtnarstvo Že na visoki stopnji razvoja. Pripominjamo, da je zanimanje za Izložbo v vseh slojih naraslo zlasti od trenutka, ko jo je počastil s svojim posetom Nj. Vel. kralj Aleksander.
— Stanovanjsko sodišče pri pokrajinski upravi ▼ LJubljani nas za prosa, naj opozorimo ljubljansko občinstvo, da intervencije pri stanovanjskem sodišču niso dovoljene. Dasi je to vsakomur znano in v uradnih prostorih nabito, Je nadlegovanje sodnikov stanovanjskega sodišča po strankah m njihovih zaščitnikih že naravnost neznosno. Predsednikom in sodnikom stanovanjskega sodišča v Ljubljani je odslej strogo zabranjeno sprejemati kake stranke v zadevah stanovanjskih pritožb.
*— Stavka v rudnikih Trboveljske dražbe, V Trbovljah dela sedaj 1231 delavcev, v Zagorja 169, v Hrastniku 116, v Kočevju 971. v Rajhenburgu 814, v Laškem 248 In ▼ cementarni v Trbovljah 78, torej skupaj 3617 delavcev .to Je 35% vsega osobja.
— »Akademik MnŠtraMorfl ne vabijo, da s« udeležijo zborovanja, ki se bo vrine radi stabiliziranja honorarjev dne 10. sent. ti. v sobi it. 77 univerzitetnega poslopje ob 10. nrl dopoldne. Pripravljalni odbor.«
— Maturanti učitelji I. 1883 fruMJuu-akega učiteljišče se zberemo 8. septembre v Ljubljani ob 10. url dopoldne pri »Novem svetu* na Gosposvetskl cesti, da skupaj praznujemo 40 letnico službovanja. Prosim, da se zanesljivo vsi gre* izjeme
Carinjenje v Zagrebu-' Obratno ravnateljstvo južne Železnice v Ljubljani sporoča: Južna železnica je začela v postaji Zagreb j. k. Izvrševati po § 65 železniško-obratnega pravilnika in člena 10 bernske konvencije za vse pošiljke, čijih carinjenje prihaja v poštev pri carinarnici v Zagrebu t k. Južna železnica bode izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega deklaranta.
— Kritike z našega velesejem*. Pišejo nam: Vsem ljudem baje niti sam Bog ne more ustreči, kako naj ugodijo sicer nadvse marljivi prireditelji velesejma najrazličnejšim kapricam. Idealen hrvatski rodoljub (z Osijeka je glasno rentačll nad visokimi cenami dolenjskih vin, ki se točijo v paviljonih po 64 do 80 kron, češ da dobi v Osijeku najboljše ljutomersko vino ceneje. Sploh njihov župan ne dovoli odiranja, najmanj pa tujcev, temveč predpiše gostilnam cene ter po varnostnih organih skrbi za strogo kontrolo. Morda je imel pritik prav, ker sam se nisem prepričal. Miril sem ga, češ ako želi ceneje vino piti naj gre v gostilno v mestu, ker razstavljale! imajo velike stroške. Pa se nI dal prepričati, češ s tako oderuškimi cenami si pokrijejo vse stroške koj prvi večer, saj se je vozil preko Dolenjske In dobro ve, da nihče ne zahteva za najboljše vino čez 30 K na debelo. Da ne bi naše narodno In državno edinstvo dobilo zaradi dolenjskega cvička razporoko sem ga povabil na ceno, okrepčujočo in zdravilno pijačo. Za 1 dinar sem dobil dve zvrhani čaši iskreče pijače v paviljonu Rogaške Slatine. Povrh naju je obdarila prijazna deklica s poučno brošuro »Rogaška Slatina In njena zdravilna sredstva«, sestavil kopališki zdravnik dr. Fr. Kolterer. In še neka posebna ugodnost je pri tem paviljonu. Do-Čim so se pri sosednji čvičkarijl pulili za sedeže In si stopali po kurjih očesih, sva bila tu z bratom Hrvatom sama. Da naju je videl g. Kalan, bi naju takoj asentiral v
r sveto vojsko.
— Iz Metlike nam pišejo: Kakor se govori, bodo prihodnje dni vsa dela za električno razsvetljavo dovršena in bo metliško mesto že 15. tm, električno razsvetljeno. Tega metliškega napredka bi bil jaz še stokrat bolj vesel, ako bi bili porabili naše mestni očetje v to svrho bližnjo reko Kolpo, ne pa motorja, čigar gonilna sila se z vodo v nobenem ozlru ne more primerjati. Lehko bi danes stala ob Kolpi ponosna centrala, da so se v ta namen sporazumeli Metlika, Gradac In Črnomelj. Koliko bi bil ta kraj pridobil z električno vodno centralo 1 Po vseh stanovanjih bi lehko svetila lepa in pripravna električna svetilka In obrtniki bi imeli poleg zdrave razsvetljave tudi nad vse praktično gonilno silo v poljubno vporabo, kar motorček nikakor ne bo zmogel. — V doglednem Času dobimo tudi telefonsko centralo z javno govorilnico. Kakor se govori, bi jo bili že imeli, a poštna uprava nima potrebne bronaste žice, železne napeljave pa ne dela več. Ko pride Iz Beograda bronasta Žica, bo imela Metlika v nekaj dneh telefonsko govorilnico. — Letina je bila vobče dobra. Želimo si le še lepih solčnih dni tako na polju kakor tudt ipo vinogradih. Vinske cene nekako stoje. Najvišja cena mu je 20 kron za liter. Ako bo odslej ugodno vreme utegnejo Iti cene vsekako navzdol. Sadja bo obilo: jablane so se obnesle, orehov bo dosti pa sliv tudi.
Mariborske ves«. Delavske stavke v Mariboru. Maribor stoji v znamenju delavskih stavk. Za delavnico Južne železnice se je oglasila mehanična tkalnica Doctor In drug. Na vidiku pa so že druge stavke pri drugih podjetjih. Ti dogodki niso pojav trenotnega razpoloženja. Ponovno smo 2e poudarjali, da postajajo razmere v Mariboru vedno boij nevzdržljtve. Oospodje na gotovih mestih so sicer občutljivi, ako se razgali kakovo njihovo nerodnost ali brezbrižnost Ampak da bi se kdo izmed njih resneje pobrigal za resnost fivtjenja in odpravo ovir, ki onemogočajo normalni tok življenja, takega merodajnega faktorja ves Maribor ne premore. Ce vpoštevamo, da glavna prehrana obsiola iz mesa In kruha ln če paralelno k temu upoštevamo, da Je ravno Maribor bogat na enem kot drugem blagu — torej da ima dovolj živine, in kar več velikih paromlinov, polnih žita In moke, se čuje naravnost kot pravljica, da Je Maribor ravno v tem blagu tekom enega leta postal najdražje mesto in sicer dražje kakor druga velika mesta. Nezadovoljnost delavske mase pa tudi uradni Štva datira od tedaj, ko so brezvestni špekulanti, ne da bi jih katera oblast ovirala, prevzeli diktaturo cen na živinskem in živilskem trgu. Ker je druga prehrana še dražja in manj Izdatna, Je naravno, da so samo na službene dohodke na« vezani nameščenci zašli v dolgove in pomanjkanje. Ker vse prošnje ne pomagajo nJČ, se pač porajajo stavke. Znani so nam slučaji, ko Je državni nameščenec v 25. službenem letu s peterimi otroki prvega v mesecu od Din 1800 plače dobil toliko odtegljajev za najnujnejše potrebščine v preteklih mesecih* da Je dobil izplačano za mesec september še — 60 dinarjev. Kako naj ta človek s svojo družino na daje živi? Sta pa Se dva vzroka, ki v Mariboru sodelujeta n* nevzdržljivosU razmer. Eden teh vzrokov Je preplačevanje osobja v nekaterih velepod-Jetjih, kjer imajo navadni pisarji mesečno 1000 Din več kakor najvišji državni fur.kci-J ona rji na odgovornem mestu, n. pr. predsednik okrožnega sodišča. Da te vrste ljudje ne znajo cenlU denarje, to se vidi po Javnih lokalih, kjer razmetavajo v družbi rešeni vertfntkov pri kartah In pijančevanju en večer več kakor zasluži delavec ali pe Javni nameščenec v enem mesecu. Ta neprimerna preplačevanja se v Mariboru posebno občutijo pri stanovanjih. Te vrste l|ud*e so krivi, da Imamo v Mariboru Že stanovanjske cene, kakor Jih dne Zagreb. Drugi vir-k pe Je brezprimerno pijančevanje, katerega so povzročili letošnji vinotoči. Žalostno le prt tem najbolj dejstvo, de se Je ta bolezen oprijele najbolj ravno Ustih delavskih slojev, ki «to*r. rimi* dovoli f* scehriatt M
bo otrok. Kdor opazuje nedeljo za nedeljo te orgije podivjanega pijančevanja po vino-točih, si ne more teh^, kričečih nasprotij drugače tolmačiti, kako:- da se alkoholu vdani sloji nahajajajo v stanju brezupa. — Čudno vreme na Štajerskem. Zt ves teden kaže barometer najlepše vreme, toda v resnici se menjajo krasni topli dnevi. V torek čakovano z deževnimi in hladnimi. V torek n. pr. je termometer kazal + 12- C torej kakor v februarju. — Protestno zborovanje delavcev Južne železnice. Dae 4. t m. popoldan ob 17. uri se je vršil v ka-zinski dvorani velikeprotest in shod delavstva iz delavnic Južne železnice. Govorili so: dr. Likar o predzsod.ivml stavke, Žebot o intervenciji pri zon. ravnatelju državne uprave Južne železn ce E. Deroku, in uredn:k lista »Glas Svobode« g. Hlebec. Soglasno so bile sprejete resolucije, v katerih se izvzemši medtem že ukinjene militarizacije ponavljajo že v našem prvem poročilu omenjene zahteve. (Ukinjenje nadur In zvišanje plač.) jfeovorlli ko še razni govorniki iz stavkajočega vodstva. Glavna vsebina vseh teh govorov je bila zahteva: »Dajte nam kruha in mi bomo z veseljem delali!* Izmed stavkujočih so bili do sedaj aretirani: Kmet, Kren in Marčič, k: pa so bili danes Izpuščeni. Kakor se vidi, stavke še ne bo kmalu konec.
— Celjske vesti. Stavbno gibanj e. V letošnji stavbni sezoni je bilo stavbeno gibanje v našem mestu nekoliko živahnejše. Do stavbe mestne stanovanjske hiše v Razlagovi ulici vsled financijelnih težkoč sicer ni prišlo, vendar na je v isti ulici poleg hotela »Union« pričela s stavbo stanovanjske hiše »Prva hrvatska štedionica«. Stavbena dela vodi inženir Jenko iz Zagreba. Jadranska banka bo imela dograjeno svojo palačo v Aleksandrovi ulici In se bo še pred zimo preselila z Glavnega trga v novo poslopje. Tudi več stanovanj bo v tej palači na razpolago onim, ki bode Imeli dovolj denarja za visoko najemnino. Trgovec Pavnikar Je pozidal svojo hišo na Kralja Petra cesti iz enonadstropne v dvonadstropno ter tudi povečal istotam svoje trgovske prostore. Tovarna »Zlatnrka« je pred Grofijo dogradila stanovanjsko hišo za s\*oJe uslužbence, katera ie že zasedena. Na prostoru med Simon Gregorčičevo ulico in Javno bolnico se stavijo tri vile. Šolske sestre stavijo novo šolsko poslopje na dvorišču šole v Vodnikovi ulici. Nekaj se Je letos torej gradilo in se še gradi. Če bo vsako leto tako. bo kmalu vsaj nekoliko omiljena stanovanjska kriza, katera je v našem mestu, kakor tudi drugod, prav občutna. — Neprijetno deževno vreme smo zopet dobili minule dni. To vreme zeio škoduje poljskim pridelkom ter poleg drugega zelo ovira kmetovalce, da ne morejo pravočasno vršiti svojih del, posebno pri spravljanju otave. — Novobrizgalnosl Je nabavila požarna bramba na TeharJIh pri Celju. Slavnost blagotelovljenja se Je Izvršila preteklo nedeljo. —: Nove zvonove dobe v kratkem v Novi cerkvi nad Celjem, — Sadna le* t i n a J a v celjskem okraju letos srednja. Obrodile so posebno dobro slive. Na celjskem trgu se dobi sadje raznih vrst po zmernih cenaK. — Kopanje v Savini Je radi hladnega deževnega vremena prenehalo. Tudi mestna kopališča so že zaprta. *
— Velika tatvma premoga v Zagrebu. Poročali smo pred" kratkim o veliki tatvini premoga na državnem kolodvoru v Zagrebu, pri čemer Je bila država oškodovana za milijone. Poleg treh državnih nameščencev so bili ssdaj aretirani ravnatelj tvornice piplrja Jrofp Ondera. hišnik Stjepan Cfn<roll In še eden nameščenec. Premog Je kupoval tudi Franjo Skrinjar. trgovec v Gundulfčevi ulici.
— BelokranJlce na velesejmu. Te clnl pridejo naše belokrtnjlske predice na sejem, da tam pokažejo svojo spretnost v preji. Videti Jih bo pri vhodu, kjer so razstavljeni narodni kožuhi ln belokranjske pisanice.
— Lovci In športniki se opozarjajo pri 2. vhodu na velesejmu na streljanje na pravega srnjaka ln divjega kozla. Zadeta padeta.
— Tečaji za strojepisje In stenografijo. Na zasebnem učIIIŠČu Legat v Mariboru se začne novi tečaj za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra In trajajo 4 mesece. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulice 7, telefon 100.
— Mlgljenična česalnlce ze dame O. fTTTCffl - fRANKrTClM, LJubljane, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. EL masaža lica. Manlcura. Izvršuje vse "lasna dela. kupuje Izpadle tn odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja.
— Restavracija In kavanu »Zvezda« 3 krat na teden vojaški koncert na vrtu, 3 krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno.
— Kot naslada In kot hrene Je najboljša čokolada »Sane«.
— Električna masaže Oca ln manlcura za gospode In dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi veža Zaloga parfumerljo, moderna hlgijenlčna brtvnlca Aleksander Ojud, Ljubljana. Kongresni trg 6.
— Telesno zaprtje. VilJezdravnHka poročila iz splošne bolnice na Dunaju zna-menjajo, da se s grenčico »Pranz-Josel« dosežejo Izborni uspehi.
-~ »Obiskovalce velesejma opozarjamo, da le Izum g. Nlpioe, ogrevalni eperet »TOPLODAR« razstavljen v nevron* a itev. 2281 _
Poizvedbe.
— Opozarja se dotlčnege tramvajskega voznika, kateri Je na Dolenjski cesU vzel plašč raz okna. naj ga takoj vrne.
— Izgubljeno. V nedeljo zvečer Je bi pulčen na sejmišču v paviljonu »Oospo-darske Zveze« potsvtleni. temuomodrl, damski dežnik z moderno palico. Polten najditelj naj ga odda mtmliti* ffott
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 5. septembra. Zaključek sprejet ob 13.
Na predborzi se je zaradi nestalnih razmer le malo trgovalo. Sele na borzi je postal promet živahnejši. Blaga je bilo dovolj. Narodna banka je dala le nekoliko Newyorka in Londona, vse ostalo blago je izviralo od izvozničarjev. Trgovalo se je na bazi 5.81.
Na efektnem tržišču pa je bil le slab promet. Hausse Hipotekarnih delnic se je nekoliko ustavila, ker prihajajo njih tečaji iz Budimpešte slabi (177.500 ogrskih). Zelo so nazadovale tudi Slavonija, pri katerih je pričakovati šc nadaljni padec z ozirom na to. da noti-rajo v Budimpešti samo 195.000 K (ogrskih).
Ob zaključku so notirali: Devize: Curib 17.10—17.20, Pariz 5.325—5.375, London 431—432.5. Berlin 0.006—0.01. Dunaj 0.1335—0.13-46. Praga 283.25—284.25, Trst 404—408, Ne*-york 94 do 95. BudimpeSta 0.52.
Valute: dolar 93—93.75, lira 4-02. Efekti: 7% investicijsko drž. posojilo od leta 1921. 71, Ljubljanska kreditna banka 232.5—235. Prva hrv. štedionica 1160 dn llSO. Slavenska banka 110, flrv.-slav. zemaljska hlpot. bmka 162—167, Hrv. eslromp bana 175—178. Juzosiav. banka 164—166, Trboveljsko premorcokopno društvo 925, Slavonija 2225—2275. Outtmann 1425-1 139 Eksploatacija 237.5—?47.5, šećerana 2280 Narodna Šum. ind. 138.
INOZEMSKE BORZE,
— Curih, 5. sept. (Trv.) DanaJn'a fted-borza: Beograd 5.H5. Berlin O.oooo.TJ. Amsterdam 218.—. Newyork tV55, Londrm 25.15, Parfz 31.15. Milan 23.62, Prajra |6.55 BudimpeSta 0.0318, Bukarešta 2.52. Sofija 5.32, Varšava 0.0024, Dunaj OJ0O7829 avstr. žice. krone 0.007«.
— Trst, 4. sept. Predborza: Beograd 24.50, Berlin 0.0O025, Dunaj 0.0335, Praga 70.—> Pariz 133.—, London 106.52, New-york 23.45, Curih 424.50.
Tflrisfita in ?nort.
— Ljubljanski akademski športni klub (LASK), priredi pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja 7. tm. (petek) ob 20. uri v prostorih hotela Tivoli, oziroma v slučaju slabe?ra vremena v Narodnem domu vrtno zabavo. Klub priredi zabavo radi gmotnih razmer za nakup najnujnejših športnih potrebščin. Vsi cenjeni povabljenci, ki bodo upoštevali klnbovo geslo »Mens sana in corpore sanoc, si bodo zo-tovo odtrgali par uric ter nas obiskali Centralni upravni odbor.
— Moto klub Slovenija s sodelovanjem kolesarske Mrlle priredi ob priliki III. Ljubljanskega velesejma velike med-klubske dirke na praznik dne 8. septembra. Ob 9. predpoldne se vr5l hitrostna tekma na projri GaStaj-Medvode. Cilj v Medvodah v bližini gostilne Bohinec Start v kategorijah po cilindrski vsebini. Popoldne ob 4. hitrostna tekma kolesarjev In motoorkli-stov na Ljubljanski grad. Start na Kar-lovski cesti, cilj v drevoredu pod Kradom. V vsaki kategoriji eno Častno darilo m 2 srebrni plaketi. Zmagovalec z najboljšim časom v obeh tekmah z Istim strojem si pribori srebrn pokal M. K. S. Darila se razstavijo v petek pri tvrdki J. Goreč v Ljubil. Kred. banki. Prijave do 7, tm. pri g. Baragi Jugobanka. Kolodvor, ul^ kjer se dobe tudi propozicije *
— Sestanek ljubljanskih športnih klubov, sklican za danes v pisarni Bnortne zveze, se preloži na petek ob pol 9. url zvečer.
— Kolo lagoslovesisklh sester v LJubljani Ima v Četrtek 6. septembra popoldne ob 16. važno odborovo sejo. Udeležba od-bornlc dolžnost. Vabljene so tudi članice.
— Cerle Francais v Ljubljani bo Imel svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v četrtek, 20. tm., ob 18. v prostorih realne gimnazije v Beethovnovi ulici.
— Deželna zveza obrtnih zadrug v LJubljani priredi veliko zborovanje vseh obrtnikov Slovenije v soboto, dne 8. sept. ob 10. dopoldne v dvorani »Kazine« (prvo nadstropje restavracije »Zvezde« na Kongresnem trgu). Dnevni red: 1.) Preosnova zakona o zavarovanju delavcev In obstoječe centralizacije. Poroča gospod Jakob Zadravec Iz Središča, 2.) Izednačeuje davkov. Poroča, g. Ivan Rebek iz Celja. 3.) Prisilno zavarovanje obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in starost. Poroča g. Franc Ravnihar, načelnik pokr. zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. 4.) Uvedba obligatorne mojstrske preizkušnje. Poroča g. Matej Oblak, načelnik zadruge čevljarjev v LJubljani. Važnost točk dnevnega reda zahteva, da se shoda udeleži vse obrtništvo brez Izjem«. Zastopane naj bodo po odposlancih vse obrtne zadruge in vsa obrtna društva Slovenije. Udeležnfkl shoda rniajo 50% popust na vseh železnicah, ako si kupijo sejmske legitimacije, U se prodajajo v vseh večjih denarnih zavodih, Zadruge naj naročijo legitimacij« pri Uradu velesejm« ▼ LJubljani Obrtnlklt Težke razmere nas silijo, da se zberemo vsi v enotno fronto tat da zavzamemo napram najvažnejšim stanovskim vprašanjem enotno stališče. Shod Je edino letošnje zborovanje celokupnega obrtništva Slovenije, zato Je dolžnost vsakega, da se shoda prav gotovo udeleži. — Deželna zveza obrtnih zadrug v LlubllanL
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSBK* ^'--^     Odgovorni urednik: -v VALENTIN R0PITA& i
♦
Brzojavke.
Globusi Vrhnika.
Telefon interurban:
Vrhnika 10.
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. — Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih kozerv. — Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz. Um velesajmu lastni paviljon. f Na velesejmu lastni paviljon.
•■■■.■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■.■■■■■■■■■i
i) V
PaulEIon
H 51.222
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Druiba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243
3vaa fakii
Velika zaloga stenskih ur in bu-điik iz svetovnoznnne tovarne z znamko „Junghans". Vsakovrstne precizne švicarske Žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnlnc, juvelov, jedilnega orodja, amerl-ksnskega double-blaga itd. Najcenejši nakupi Paviljon H st 293
Hrastove deske
9435
Večja množina (nekoliko vagonov) hrastovih desk, obrobljenih in ne-• ■1 robi jenih, je za tako šno dobavo na prodaj franko vagon Sevnica. Ponudba z navedbo najvišje cenena: Graščinsko onkrb* nlfttvo Boštanj ob Savi.
z industrijskim Urom v najlepši legi se ceno proda,
Tavčar & Sve *na,
Ljubljana. Gosposvetska cesta 6
Najnovejša iznajdba 1
Brez kvarjenja blaga betnUnc snaienle in vsakovrstno barvami« oblek.
Antoa Eac, 9011
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6, I. nadstr. Glince-ViC 46
10 IDI
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
oioazi^OBoioBaBOiaioiaiOioio.
Oddam v najem
tovarniške prostore
Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod Tovarna 9139«
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
I9AN ZAKOTNIH
Telefon 379       mestni tesarski mojster       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostreSja za palače, h!5e, vile, tovarne, cerkve in zvonike;  stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja.
ila drobnoI
Na debelo!
Šimenc,
Karlovska cesta 8.   LJUBLJANA   Tesarska ulice 2.
Edino preizkušena izdelovalnica vseh ščetarskih izdelkov. Specijalna dela za vsakovrstne stroje, stroke itd. se izvršujejo točno in solidno po vzorcu.
Paviljon f,E" 112.
Pravi tržaški bičevniki
iz pristnega koprivovega lesa, navadni, pleteni, poli-tirpni, močni, (furmanski itd.) se dobe vsaki množini.
Vzorci so razstavljeni sedaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon rB41 &t- 103-
Se priporoča prva jugoslovanska tvornica biševnikov, OGRIN A PERIC, LAVER-CA pri Ljubljani, (Slovenija).
Ne pozabite obiskati
paviljon ffF14
paviljon ppar- mm mm
oddelek št«. 155 na LJUBLJANSKEM VELESEJMU
Posestvo pri Celju
3 orale gozda za po sekanje, 3 orale polja, hiša z gospodaisldmi poslopji, travnikom in vrtom na prodaj. Več pove Fran KORUN v Braslovčah. 9242
pogasite ter se ga obvarujete takoj s svetovno znanim originalnim
ročnim gasilnim apsratom, kateri je zelo priročen In ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Pojasnila daje samo .Gencrn'no zastopstvo za Sloveniio*, LJubljana, Res'jeva ceste. 9076
MOTORJI
na vrtilni tok
2?O/380. 3, 4, 5, 7Vt HP, prvovrstni Izdelek, se proda s tukajšnje zaloge daleč pod dnevno
ceno.
Elektro-Indnstrie, Mflnchen Velesejera Paviljon ..H1* 292
več vrst od Din 250 —
Mi vozil!Ki
ntfnhnlnfl novi modeli z dobro UlUntlitSa      prevmatiko že od Din 1500*— naprej.
Untnrrki nainovejii amerlk. tipa nillUlLKI .Evans-   in D. K. W, ter .Orlonette* In .Motorette".
PneuBiatika:
od Din 65-—.
Preprodajilc! In mehaniki nlZIi cene.
Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje In po-nlklanje.
Tribuna F. B. Lf
tetama (hrokoles lo otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Paviljon „p 11191
■»?-   KRZNAR   IN  IZDELOVATELJ ČEPIC
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA - - KONGRESNI TRG štev. 7
Izdelujem Iz krzna: Damske pUIce, mufe, nove In Tratnike s« dame, gospode Itd
za tanin, razrezan na 120 cm >n debeline od 30 cm se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon je poslati na upravo Sloven. Naroda pod .Kostanjev les 500/9040.
Črkoslikar
specijalist za črko-slikarstvo na steklo, pločevino, zid, platno Ltd.
Ljubljana
Pred Škofijo 21/111 levo
Robes et Confection
Kongresni trg
6
mmW 9331
„Bfiislng"
9182
5 ton, rabljena in popolnoma v redu ua prodaj. Več pove Grelnih, d. d« Zagreb, Uilca Račkoga 3.
„C o I o r",
najboljša, neškodljiva BAR?
va za lase.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz« pošilja tudi po pošti. 2922
Halo! Kam pa?
X„7ribnni" v Ijabljano
Earlovika cetta it. 4
Tam je po ceni in velika izbira otroških vozičkov, dvokoles raznih modelov, najnovejših pomožnih mototčkov znamke Ewans, Orio-nette, Motorette, D. K. W.. Ornega ter vsakovrstne pneumatike. Sprejema !o se tudi vsa popravila ter poniklanje in emajliranje. 3187
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Frani ta
druiba x o. z. tovarna v Štaba pošta Domžale.
Prevzema o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi č i TrŠan v Ljubljani, Pre-Sernova ulica št. 5. ■prejemanje v Brado. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
Vzorci se vidijo na velesejmu paviljon L predal 497, pri vhodu prvi ua desno. 32S3
•a •a
LEOPOLD BfiGEL & S1H:
Stavbeno klepfirefvo
In
vodovodna In&talaclja.
LJUBI !HnH, Gosposvetska cesta St« 18.
ttta kan
s trgovsko naobrazbo, veit v davčnfb s!7£rdf?, se sprejme tako]. Ponudbo z referenca&S pod .»Trgovska naobrazba" na opravo Slo-veas! Naroda.
Vse šolske potrebščine
Bočne torbico, voščeno platno, modri ovi jalni papir, peresa, svinčnike, radirke, zvezke, mape, peresni ce, risalni papir, barvice, risalne deske, mape, risalna orodja in vse druge potrebščine
priporoča tvrdfca "inniiiinii
LLJUULTTrO i ■ t n i
Sv. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova 5.
pipan & cie. aurs
LJUBLJANA,   Resljeva c. 2
Ia. amerikanska-pensilvanska vsakovrstni strojna o!ja9 lovotna mast, bencin In trepentln, Ia. norveg. ribjo olje,  kemični  in tehnični
predmeti,  Ia. au^l.  Sova  jedilno olje, znamke 9,HomcoM itd.
Zastopa največji amerikanski koncem mineralov in
kemikalij.
g!?T?;^T?^Tri3ria-^itaĐaena^3g»i8aoBDHnfia>a^aJtJia7i
IIlil VERIG 0. D. V LESI PRI BLEDU
LESCE PRI BLEDU (SLOVENIJA)
Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti Členov. Amer. verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi.
SPECIJALITETA: Ladijske, žerjavske In kallbrirane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave.
Naslov za brzojave: Verige, Lesce.
UL VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI, od 1. — 10. septembra 1923.
PAVILJON F KOJA št. 176
■■CBiiiiiiiifFsiifirniiiiiiiaii
KOLARJI!
Razprodala Marci ia Ko?, izi
KOVAČI!
Illl
3 kom. ZAPRAVLJENCI • w. * Vri » -« i ■ « > ■ r « V ■ V 3. kom. KOČIJE s snemajočim kozlom, streho, zasilnim sedežem, temno
7 garnitur ogrodja za kočije i „ ■  i  a. i  i ibssbbbsbi
4 garniture ogrodja za breke »**sflBiisiiisiii 1 garnitura ogrodja za lestvičen voz asBiBSBlfiiBl 3 garnture ogrodja za vojaške sani , , ,mm. iiisaiiiii 3 kom. KOLES za težke vozove t t i i i iiiiiiiiai 3 kom. KOLES za lahke vozove t b > a  b  b  ■  i  a a  s •  b  b  t i
5 garnitur Iuksus KOLES iiiai««sitaiiiiiai 9 kom. trainskih KOLES   ■ a • i  ■ i ' ■ s g ■  ■  ■ b •  a i i
8 kom. polgotovih KOLES i  ■   g .
Din
lak.
k b
k I
k I
k I
b b
I w
b i
i I
i i
i I
i M
■ *
28 kom. KOLES za ročne vozičke . ,
2 para OJNIC.....i  s i
4 garniture KRIVIN za gige . .
136 kom. krivljenih PLATIŠČ 70—110 8 kom. krivljenih OJNIC .... 70 kom. francoskih OJNIC za kočije 70 kom. DRITELJNOV   .  s  «  , s 1500 kom. PESTI za kolesa .  .  .  . i 10 kom. francoskih bukovih OJNIC ,  a  , *j
3 pare velikih KRIVIN za sani , . 3 kom. ŽELEZNIH STOJAL .  t .
20 kom. DVOJNIH VZMETI .tis,,,...,,.,,,
18 kom. PREČNIH VZMETI . s a r ■ s s a i i ■ i i i
56 kom. PODVOZNIH VZMETI , , > , , , , , „ , , , ,
12 kom. ZAVOR.....
60 kom. 20KOV ZA SVETILKE
80 kom. OKOVJA ZA OJESA . : 90 kom. ZAVORNIH KLADIC i 25 kom. STOPALNIH LOCENJ .
j i58 kom. PUSIC ZA OLJNATE OSI. i i ,
I    5 % garnitur oljnatih OSI ZA TEŽKE VOZOVE   » .  i  ■  ,  , „ 2 garnituri oljnatih OSI »E<   -  .  .  .  ,  ,  .  «  ■  u  ,  ■  •  «  , «
1 kom. SANI s blazinami (dva aedeža)
2 kom. KOLESLJA. pol A zgotovljena .»■■ ■■■■■..> , 1 kom. ZAPRAVLJENCEK
2 kom. OGRODJA ZA KOČIJE « . , ■
RAZPRODAJA navedenih predmetov te vršf od 6. do 12. septembra v tovarni keršič pri
državnem kolodvoru Spodnja Šiški
sivmiiiiiiiii
I ■ * I I S ■ I I S B • I 1 !BSSBS«tlB.»tl
■ k 0i kii.ikiiii lllillllllllf
i • k i * i «II i M f i i *   i i*   f   i   n   k   ¥   p   t   u   i ■
i
i t ;i' i\i i t i i i
• a. ■< ■ b i a i f a a ■ i ai
■ BtBBBBBBptBBBl BkTRlf|lIII»
■ B  I  a *'b m . b\ ■ B
X    i    i    I    1 I
I  1  1  I  I i
k8 kg kg
i . I b I ■
k h i b I b
■ l
RX
3542
3
71
10
72
22
35
crrran o.
.SLOVENSKI NAROD* dne 6. septemDra 1923.
Za odgovor« uprave naj se priloSi 1 dinar«
HLIOGLASI
Cone oglasom do 20 beeed Din 9*—; vsaka nadaljna beseda 30 para, s davščino vred
prodam
Priklopni voz
(modern) za motorno ko* lo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8S31
Salonska ura,
Ičrasna, se pod ceno pro* da pri: Ed. Skopek, urar, Mestni trg 8.
9417
Otroški voziček
modernega sistema se proda. — Vpraša se: Kra* kovski nasip 4/1. 9413
Krasni uhani
z briljanti naprodaj za 55.000 kron. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9412
Hiša
v sredini mesta s takoj
?rostim stanovanjem za 00.000 kron naprodaj. — Ponudbe pod M. Z./9433
Spalna oprava,
nova, moderno izdelana, iz trdega lesa, ugodno na prodaj. — Na ogled pri mizarju J. Velkavrhu, Krakovska ulica 7, Ljub* Ijana.__9400
Lena hiša
(5 sob, 3 kuhinje) z vr* tom na Dolenjskem blizu postaje za ceno 400.000 K takoj naprodaj. — Po* nudbe pod »M. R./9432« na upravo Slov. Naroda.
Obiskovalcem velesejma in trgovcem!
Vsled velike zaloge pro* dam razne trgovske knji* ge, pisemski papir v ma< p ah in žkatljah, svileni in krepni papir, kuverte, razglednice, razne svinca nike (olovke), šolske po* trebščine itd. na debelo po izredno nizkih cenah. — J. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica. 9277
Žaga in mlin
s štirimi kamni ter s stro* jem za izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od železniške po* staje, se s pripadajočim stanovanjem, ev. z zem* 1 j iščem in gospodarskimi poslopji radi bolezni ta* koj po ugođhi ceni pro* da. Zelo pripravno za lesno trgovno. — Podrob* na pojasnila daje Ivan Ogorelc, posestni v Ri* goncih št. 9, p. Dobova pri Brežicah. 9188
.21.
Oprema za
novorojenčka
polnoma nova, se proda. — Ogleda se od 1. do 3. ure. — Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 9439
Kdor proda
ali zamenja gnoj za o vse* no slamo ali oves, naj pošlje takojšnje ponudbe na: Ant. Cerne, Zgornja Slaka 25, Ljubljana VII.
9423
Prodam novo hišo
(tri sobe, kuhinjo, shram* ba, klet in hlev). Pri hiši je vrt, sadonosnlk, njiva in travnik. Cena ugodna. — Schneider, Devina, Slovenska Bistrica, 9312
Prodam
veliko množino vinskih sodov in 5 močnih hram« nih. sodov po 40 hekto, za pivo, vino ali žganje. —. Auguštin, Ljubljana, Sp. Šiška, Jernejeva cesta št 237. 9268
Proda se nova vila
(enonadstropna) z veli* kim urejenim vrtom. Sta* noVanje resnemu kupcu takoj prosto. — P o src d o* valci izključeni — Po* nudbe pod »Jesen/9396« na upravo »Slov. Nar.«.
Realitetna pisarna
Arzcnšek & Co., d. z o. z., Celje, Kralja Petra cesta 22, ima naprodaj: hiše, vile, graščine, go* stilne, trgovine, vsako* vrstna kmetijska posest* va, gozdna in veleposest* va, žage, mline itd. 9181
Naprodaj:
<trije Diescl*motorji (eden 70 in dva vsaki po 30 konjskih sil), večja koli* čina jermenlc, osi, ležišč, konzol, nosilk in pet ve* likih rezervarjev. Kern, Celovška eesta 91/a Ljub* Ijana 7. 9219
Kapitalisti —
podjetniki !
Po nizki ceni prodam več prostosledov na premog in železno rudo blizu ko* lodvora. Vzorci na raz* polago. Prostosledi na ogled. — Natančni na* slov pove uprava »Slov. Naroda«.
Prodam konja,
4 in pol letnega, svetlo* rjavega, ca. 15 pesti viso* kega, izvrstne krvi ter kobilo 3 in pol letno, angleškosarabsko, temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo m pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9070
Prodaja velikih vinskih bačva
(od h ras tovi ne). U veli* ćini 20 do 40 hekta 1 ko* mad 60 hekta 13—15 ko* mada u količini preko 400 hekta, rabljene, u dobrom stanju« prodaju se uz jeftinu cijenu ab podrum ili ab željeznička Stanica Zabok (Zagorska željeznica). Upite slati na vlastnika: Franju Hikeca,
9329
Hiša v Šmarjeti
Št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet, štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj in v podstrešju še tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema last* nik Janez Bider, posest* nik in gostilničar, fCokar* je h. št. 28, p. Mozirje.
9300
Dva dijaka
(mlajša) se sprejmeta na hrano in stanovanje. -— Naslov pove oprava »SI. Naroda«. 9273
Naslovi
dobrih in zanesljivih sta* no van j za dijake in dija* kinje   se dobijo pri M Likar, Poljanska cesta 87, vila  »Bergman«. 9203
Sobo«
najraje v sredini mesta, iščeta dva akademika* brata s 1. oktobrom. — Ponudbe z navedbo po* gojev p od »Mirna/9290« na upravo »SI. Naroda«.
Sobo s hrano
iščeta dva železničarja, po možnosti za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod
»Železničarja/9397« na upravo  »Slov. Naroda«.
Dve prazni sobi
v novi vili, event. tudi manjše skladišče, se od* da solidnemu samcu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9406
Prazno sobo
v novi ali stari hiši išče gospa, ki je ves dan od* šotna. Najemnina po* stranska stvar. — Po* nudbe pod »Prašno 1923 9314« na upravo »Slov. Naroda«.
3Cnmm
Vilo ali malo hišo
kupim takoj. — Ponudbe pod »B. C. D./9350« na upravo  »Slov. Naroda«.
Treme,
lepo tesane, letošnji tede* lek, kupim večje ali manj«
sc partije. — Ponudbe z navedbo cene in konsig* nacije je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trami/9194«.
Kupim 200 m* smrekovih desk
(ali na kilogr.) IV. vrste za zaboje, debeline 10 do 12 mm« dolžine od 25 do 70 cm. — Ponudbe pod »Kašeto/9427« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanja
Na stanovanje
se sprejmete dve gospo* dični. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9416
Odda se soba
s posebnim vhodom bolj* šemu gospodu do 15. sep* tembra. — Bleivreisova cesta 5/IIL 9434
Dva dijaka
(ev. dijakinji) se sprej* meta na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9436
Dijaka
ali dijakinjo, ne eet 13 let starega (staro) se sprejme na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. — Mestni trg 24, IIL nad* stropje. 9338
Sobico
aH posteljo išče za takoj v mestu ali okolici že* lezniški poduradnik Po* krbl event za posteljo in perilo. — Ponudbe pod »Poduradnik 9429« na upravo  »Slov. Naroda«.
Za dva dijaka
gimnazije se išče stanovanje in hrana, po mož« nosti pri primorski dru* zrni do 9. septembra. — Ponudbe pod »Primorje 940S« na aipravo »Sloven* skega Naroda«.
Zamenja se
lepo stanovanje v mestu z električno razsvetljavo, dvema parketiranima so* hama, kuhinjo in pritikli* nami za enako ali večje — Ponudbe pod »Elek* trično/9205« na opravo »Slov. Naroda«.
Službe
t
Izurjena šivilja
za obleke in perilo išče delo po hišah. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«.
Gosli poučuje
bivši učitelj »Glasbene Matice«. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 9313
Sobo
za dobo več let išče soli? den gospod. Plača pol leta naprej. — Ponudbe pod »Naprej/9394« na upravo   »Slov. Naroda«.
Dijak
se sprejme na stanovanje in hrano z vso oskrbo pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9393
Stanovanje
(kuhinja in soba) v Rožni dolini se zamenja z ena* kim v mestu ali zunaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9169
Meblovana
mesečna soba
se odda solidnemu gospo* du tudi s hrano. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9339
Stanovanje
(sobo in kuhinjo) išče za« konski par brce otrok, event. samo prazno sobo. Plača dobro. — Ponudbe pod »Dobra najemnina 926*)« na upravo »Slov. Naroda«.
Hišnim
posestnikomI
Iščem za 5000 K mesečno stanovanje v Ljubljani v stari   hiši,   obstoječe iz
šestih sob in pritiklin. — Dr. Arneje, Gradišče 4, Ljubljana* W5
Gospodična
z dveletno prakso, vešča vseh pisarniških del, išče službe. — Ponudbe pod »Dveletna praksa/9364« na upravo »Slov. Nar.«.
Kletarski hlapec,
izvežban v vseh kletar* skih poslih, zanesljiv in pošten, se sprejme. — Pismene ponudbe pod »Kleta rski/9358« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Knjigovodja-
korespondent
žeti premeniti mesto; gre tudi na deželo. — Pisme* ne ponudbe pod »Na de* želi/9337« na upravo »SI. Naroda«. 9337
Gradbeni inženjer,
mlajši, z odličnimi spri* čevali, znanjem več jezi* kov, išče mesto, če m o* goče stalnega značaja. — Ponudbe pod »Inženjer 9378« na upravo »Sk>v. Naroda«.
Zlatarski
pomočnik.
ki je vajen čisto in lepo delati popravila in nova dela ter f asa ti, se spre j* me. Plača od 250 do 400 dinarjev tedensko. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9266
Gospodinja,
pridna in poštena, ki ki nadomestovala mater, te
išče za takoj k trem otrokom v starosti 9 do 13 let. Vdove in starejše imajo prednost. — Po* nudbe pod »Pridna in poštena/9323« na upravo »Slov, Naroda«,
Več pleskarskih delavcev
se išče za takoj. Stalno delo. — Anton S tipi ose k, slikar in pleskar. Ljub« Ijana, Rožna ulica št. 13.
9407
Prirezovalec
za gornje dele, izurjen, se sprejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Naslov: Kralj Franc, No* vi Vodmat, Društvena ulica 64. 8941
Kot vajenka
želim vstopiti v kako tr* govino v Ljubljani. Imam meščansko šolo. Spre j« mem event. tudi drugo primerno mesto. — Po* nudbe pod Vajenka/9399 na upravo »Slov. Nar.«.
Korespondentinja
išče primernega posla. Vešča je slovenskega, italijanskega in franco* skega jezika ter sloven* ske stenografije in stro* jepisja, — Ponudbe pod »Začetnica, 9418« na upr. »Slov. Naroda«.
Korespondentinja,
vešča slovenskega, nem« šktga, italijanskega in francoskega jezika ter strojepisja. Išče službo kot začetnica tudi brezplačno, za takoj ali po* zneje. — Ponudbe pod »Vestna m pridna/9419« na   upravo »Slov Nar.*.
Izvežban
initruktor,
absolviran akademik, z izvrstnim znanjem srbo* hrvaščine, nemščine, fran* coščine in italijanščine, išče inštrukci j za vse predmete. — Ponudbe pod »Inštruktor/9428« na upravo  »Slov. Naroda«,
Traži se
vješta hotelska kuharica, koja je u većim prvoraa* rednim hotelima ili re* restauracijama zaposlena bila, te na red naučna. — NamjeŠtenje je godišnje. — Ponude sa prepisima svjedožba i zahtjevom plaće umoljava se slati na A. Urbanec, hotel Mi* ramare, Crikvenica. 9431
Stenotipistinja«
izurjena v strojepisju In stenografiji, vešča slo* venskega, nemškega, ev. srbohrvatskega jezika, se išče za takojšen nastop v večje tovarniško pod* jetje pri Ljubljani Ozi* ralo se bo le na prvovrst* ne moči z večletno pra* kso. — Ponudbe s pre* nisi spričeval, referenca* mi in sliko je nasloviti pod »Marljivost/9415« na upravo  »Slov. Naroda«.
Katera tvrdka
sprejme bivšega trgov* skega poslovodjo kot pet* nika ali zastopnika. Je samec, inteligenten ter prepričevalen govornik; fin nastop, neoporečna preteklost.   Najraje za
predmete kolonijalne bran že, kemične izdelke, kandite etc. Reflektante prosim za osebni razgo* vot.   —   Ponudbe pod
»Obojestranski blagor 9424« na upravo »Sloven« skega Naroda«.
Korespondentinja.
samostojna, s pisarniško prakso v nemščini in hr* vaš črni brezpogojno per* fektna, dobi dobro pla* čano mesto v tovarni klobukov v SuboticL — Ponudbe je poslati: Ljub* Ijana. Velesejem paviljon »I« 388 ali pa direktno na tovarno klobukov, Subo* tiea. Tesnopiske imajo prednost. Tam se sprej* me tudi perfektna kuji* govodkinja z večletno prakso, veščo nemščine in hrvaščine, takoj. 9303
Spreman hotelijer
sa kapitalom ili bez istog, može dobiti mesto kao kompanjon ili direktor jednog prvoklasnog ho* tela. Dotični mora znati pored srpsko * hrvatskog jezika još jedan od ev* ropskih jezika. U ponudi označiti reference, prilo* žiri dokumente i ozna* črti uslove. Za obavešte* nja obratiti se Sunsadt* Sfcoj Kreditnoj banci. Beograd, Tel br. 19—20 najdulje do 10. soptem* bra. 9315
Vizitke
priporo&a
Narodna tiskarna
Mali
STEZNIKE
(rnofSerce)
po životni meri priporoča
&aa Batter
Dunajska cesta tta-ll
v hiši lekarne Piccolfc.
Trgovski lokal
z inventarjem v večjem, zelo prometnem kraju na Štajerskem, dam za dalj šo dobo v najem. — Po* nudbe pod »Jesen/9251« na upravo »Slov. Nar.«
Dopisovanje j
Ženitna ponudba.
Dobro situiran indu* strijalec želi tem potom znanja v svrho ženitve s sebi enako gospodično, oziroma vdovo. Dopisi naj se pošiljajo n upravo »Slov. Naroda« pod »Resnost/9425«. Taj nost zajamčena.
Ženitna ponudba.
Vesela gospodična z dežele želi znanja z go= s po dom od 20 do 30 let (lahko tudi vdovec brez otrok) v svrho ienitve. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. — Pok možnosti naj se priloži fotografija. — Diskret nost zajamčena. 9438
: Zagrebška : pivovarna
priporoča svoj 9310
izdelek
Patiljsn 53 wm prftloffl
	
♦	Ramo f
	
„UNI0N ,
tovarna kandltov in čokolade
Zagreb. JublJ. velesejm paviljon L
[Priporoči ralogo
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikosti! se dobe in popravliaj< pri Fran Repiču, Ljubi j a* na, Trnovo. 9111
Konfori
vešča vseh pisarniških del z daljšo prakso, išče mesta. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Takoj-kontor.*-9426.
Prima bohinjski sir
razpoHH* po ne!n!2|l tfaco&l
ceni
Franc Ztnifek
ekspert lesa BOH. BISTRICU. Zslitcoejte poused sir ha Boh. kos?Štete.
aji »M *|!«'M mM.!! »H »H «!!   J\ *J!7trnnnr^
Stavbno podjetje
Stavbno podjetje
II
Linhartova ul. 9.
Sv. Petra cesta 23<
IzvrSuje vsa v to stroko spaoajoča dale najceneje in najsolidnije. Izgotavlja načrte od 3 najpriprostejše do najbogatejše izvršbe ::
1 Jb razpologo Prospekt! na Hzpologo l
azlićnlh 102
„ , . g       lastnega izdelka
Hrt Mirodvorski! |    »- ,~    Trt . ^
Prosim,   oglasite   se  nal      ifiatlia   1 eilep PstroSTca 17. —S.— 875 i^aoaoiOBOioiOl
Dežnike
popravlja točno, solidno! ter ceno Anton Pavlinj Stranska pot 17, Trnovo.
940:
Izjava«
Pavel in Franc Sim-novec nisva plačnika zal dolgove, katere delata nal najino   ime   Cecilija inl Franc Selan. 9401 j
tfs© pleže 9348
Šolske zvezke in f$ selske potrebščine p
na debelo najceneje prij L.   Pevaleku, Ljubljana Židovska ulica 4.    85651 ,
#      m ESkjer se oglasi harmonika domače
Konsernranie      N ivomice •
sadja in povrtnine l$Ili[3 flMSRS, SfmfJCS Pil PtUlB
knjige slovenske in hr^^g ccne i      ugodni plačljivi vatske izdaje,  prodajajo |3 pogoji! knjigarne    ter   Zupane.|    tfa velesejma pav. K 334
okrajni ekonom v Ptuju.rt Ona 16 Din. 9072$
Modistka Pavla Ogrinc,
Gosposvetska cesta 12 TI se   priporoča   cenj. da»fiO mam ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela p
93-
Cement, premog in strešna oneks1
stalno v zalogi pri H. Pe=j trič, Ljubljana, Dunajskari
pn
., Du
cesta it 33. Telefon 366 Skladišče »Balkan«. 8669£
Mizarska dela
m parketirane pode izde lujem solidno in po naj-fs nižjih cenah. Se priponvg čam slavnemu občinstvi-^ Franjo Žganj ar, Stožice pri    Ljubljani (baraka^
9041
Meso 72—76 krosi
kilogram, sveže goveje, jako dobra kvaliteta, pri! večjem odjemu tudi popust, se dobi pri Anton! Šflrtmeistru, mesarj" v| Spodnji Si-ski, Kolodvorska ulica 150. 9422]
Telovadni zavod,
v katerem se goji masaža in telovadba za okre^ nitev in razvoi telesa terfj da  se prepreči  skrivije-|-nje hrbtenice. Zavod sc^» nahaja v Stritarjevi uliciSj St 7/1, zadnji trakt. 9<"
specijalne zafoce tapetniških izdelkov-
Žima vseh vrst, morska   trava In vsi v stroko spadajoč! predmeti. Točno in solidno^ delo
po naročilu* In popravila-^
Priporoča se
M Seoer
tapetnik In dekorater
preje BRATA SEVER
Lfiibllesa,
Gosposvetska cista i.
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ul. 25
Telefon štev. 41$ Postno-čekovni račun 11.4.38
Isvrlnje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodno m oadtamo  ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice
Prevzemam po daszfh kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hfl, vfl ter razne gospodarske In industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostreSJa, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opale. Za razne Industrijske stavbe opozarjani zlasti na moje patentirane notllce za večje proste razpetine od 12—15 m.
Razstava v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo
imnrninrafn* **fm9 m vevevnm
■
iiiiimMiimiiniaaninini
Cfeampfgntnis secs berbarislarle en oros Prodni! altmantatres Eaporiatlon
Rohrmann, Ljubljana
So- Petra nasip 27. lalaisois fonde* ra 1931.
Suhe gobe. fižol
in druge deželne pridelke kupuje
ll H. Rohrmann. Ljubljana
Sv- Petra nasip 27 (za vodo)
Prvo slovenačko pouzeće koSaraćVe silarske i drvene robe
M. Pakič, Ljubljana
Kancelarija i skladište Sv. Petra nasip 27
Osnovano godine 1822
i oooocnoocx3Qoc»ooQaooaoaQaaoocooaooccaao
aooootnoooaooo
V paviljonu »G-
H. 235 na velesejmu razstavljen domač izum.| ogrevalni   aparat »TO* PLODAR«, katerega na* kup vsakomur toplo pri*! poročamo. —  K- Nlpi<'| in drug. 0444'-
Manniaktara
Krisper.|
Pridelovanje vate. Ljub' Ijana, Roina ulica It. 19 — Prideluje in ima v aa> logi  vse  vrste pamučnoj vate. Za odeje, krznar*} stvo, bandaiiste in kon: fekdjonarje, «2281
lovenska trgovska
* delniška družba
a
• v Ljubljani__.
19
Bbsljeva cesta 51 22 zraven gL kolod,
priporoča svojo veliko zalogo ^fUf kolonijalne in Špecerijske robe. -ffc
Sllidna in točna postrežba!   Zahtevajte cenike!
QJ
ro
E
rs
Posetniko
naslednic:
oeleseji
priporočamo
FRAN LUKIC konfekcija za dame In gospode, velika zaloga dežnih plašče* ter pletenin vseh vrat. LJubljana, Pred škofijo 10.		M. Bartl :■ modna trgovina in parlnmerija. Stritarjeva ulica it« 2.	Ig. Zargi „Pri nizki ceni" vse potrebščine za krojaše tn šivilje. Sv. Petra cesta štev. 3.	A. SUŠNIK, železnina \                                Ljubljana. Zaloška cesta. Železo, portland cement, štedilnike, peči, vodovodne cevi, sesaJke za 1    vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, ruzoparilnike. tehtnice, različno orodje za obrtnike !n poljedelce, potrebščine za stavbe in pohištvo, kuhinjsko posodo tn vso žeeznino po znižanih cenah.	
Filip Bizjak krznari Izdelovatel] čepic Rollzej, Gosposvet o.	Matija Trebar trgovina čevljev LJnbll&na Sv. Petra cesta št. 6.	ZaJutrbovalnioa T. Mencinger Sv. Petra cesta it 43. na dvorišču.	M. Sedel-Strnad modni salon Prešernova nlics it 3.	Ivan Bogataj j,     elebtrotebn. podjetie Sv. Petra cesta 30.	Friderik Serbec galanterijska trgovina Stari trg št. 4.
Ure, zlatnina, srebrnfna Ed. Skopek Mestni trg 8. Popravila točno In solidno.	Modna trgovina T. Eger Sv. Petra cesta it« 8«	Karol Till papirnica Kongresni trg 8.	Modna manalakturita trgovina t Janko Ceinak Stritarjeva nllea                          LJUBLJANA                         Liurjarjeva ulica Priporoča pri nakupa svojo zalogo najnoveiSega blaga za ženske In moSke obleke, belo In barvasto perilo, raznovrstne preprog«, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni!		
Modna trgovina za dame In gospode A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti.        Mestni trg 19«        Cene nizke.		1  Josip Vidmar LJubljana Pred skotijo 10. Tovarna dežnikov In solnčnfkov.	F. K. Kaiser puškar v LJubljani.	Adrija , foeiriia. folemanufakicia. parlnmerija Selenburgova ulica 5. nasproti glavne pošte.	
Ig. Žargi M nizki mi" zaloga pirila zi gospodi in dami Sv, Petra cesta 3.	L Mikuš Mestni trg štev. 19. tvornica dežnikov zaloga sprehajalnih palic	Franjo Grabiec lotogr. u me t. zavod Miklošičeva cesta 6.	Josip Vitek trgovina s kanditi na debelo LJubljana. Krekov trg 8.	AUTO Florjančič Selenburgova ulica 6.	Največja zaloga ob!ek za gospode In dečka 3. Maček Aleksandrova cesta 3.
Anton Verbič
delikatese, špecerlja zaloga vseh vrst sira
Stritarjeva ulica št. 2.
Trgovina papirja
Ivan Gajšek
LJubljana« Sv. Petra c. 2.
1 Wanek
krznarstvo, trgovina čepic In klobukov
Sv. Petra cesta št. 19.
„Triglav"
tovarna perila
LJubljana, Kolodvorska ulica 8.
Modna trgovina
A. Persche
LJubljana Pred školifo 21«
Ma F. & I. Goričar M MT
LJubUsna, Sv. Petra cesta 29.
Manufaktura, moško In žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.
Albina Bogata]
izdelovanje perila Židovska ulica l/II
„Slovenski film1'
V. Bešter
Aleksandrova cesta 3.
Alojzij Fuchs
zlatar
Selenburgova ulica 6. LJubljana.
Čevlji-obuče na veliko
Aleksander Oblat
Sv. Petra cesta 18.
Delikatesa špecerlja
A. Stacul
Selenburgova ulica.
Rudolf Juvan
notar
Ljubljana, Prešernova u!
Modna konfekcija
Srečko Vršič
Selenburgova nllea.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno In debelo
Sv. Petra cesta 30.
1 Kostevc
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
Snoj & Modic
priporoča svo;o manufakturno in modno trgovino
Prešernova ulica.
Foto- atelje
Ani Uršič
(v hiši Trgovske banke) Dsnsjska cesta.
Id. ŽARO!
„Pri nizki ceni
modna trgovina Sv. Petra cesta 3.
Lud. Cerne
zlatar in juvelir Wolfova ulica štev. 3«
Gala" gumi
najslgurnejša   ln najbolj poznana higijenska guma sedanjosti.
Razpošilja na drobno in debelo
Pariumerija   „URAN" LJubllana
Mestni trg 11.
Marija Rogelj
manufakturna trgovina, perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke. Llngarjeva ulica št. 4.
Papirna trgovina
M. Tičar
LJubljana
Selenburgova ulica 1.
Fo t o gre Is M atelje
Ivan Pogačnik
Aleksandrova cesta
Trgovina šivalnih, pisalnih strojev ln koles
Iv. Jax in sin
Oosposvetska cesta 2.
ff
Sinser"
šivalni stroji
(Bourne & Co, New York) Selenburgova ulica 3.
Krznar In Izdelovatel] Čepic
Eiigij Eber
Hod grešni trg št. 7.
LJubljana Prešernova ulica 7.
Restavracija In kavarna
„Emona"
Aleksandrova cesta.
Flala.
Gostilna Keršil
Spodnja Slška
Celovška cesta.
Bestavraclja
il
K. Rist
ila M M
LJublJaaa
Oosposvetska cesta 16,
Enim ..Evropa"
Ljubljana Dunajska-Gosposvetska c
Restavracija ..pri bi
LJubljana
Židovska ulica štev. 6.
«*
Dvorski trg
Josip Carl.
(Težak) Sv. Jakoba trg štev. 9.
Restavracija
LJubljana.
Restavraolja
ji novem svetu"
Gosposvetska cesta 14.
Restavracija
„Lloyd"
Sv. Petra cesta štev« 7.
Kavarna Central
Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu.
Senzacija!
Sznzacija! n
i mm    mm ftuum ~aut «aw HrS
i EJKMO-ilEHTILflTOR i
Senzaclionalna Iznadba na polln prezračevanja
GENERHLnO ZASTOPSTVO ZH KRHLJ. JUGOSLHV UO
KHREL BHSTIHnČIČ
slrojl, tehnične In električne potrebščine
■JUBLJHIUI, PHLRCH LJUBLJ. KREDITIIE BRHKE.
Predvajamo o sejem, pauiljon K št. 525.
d
■
o o
■
o o o
■
o
■
o
I cd
0
Sana
o
■
o
*t 2 o
■
o
fDDrntcn Čokolade d. z o. z. jj
Hoče - Hlaribor S
o najfinejša vrsta Čokolade 2 0 In kakaoa. 0
Roallteta najboljša!
J Cene ugodne!       Cene ugodne! jj
»ji p g ii i ijuui ,ii ixBaaaDancaaaaaacxcnaaoaaaaa
-
VIŠNJA GORA - SLOVENIJA
samoprodaia peklenskih kos za Jugoslavijo
TVRDKE
BAVERISCHE & TIROLER SENSEN „UNION" v MOhlbachu in Jenbachu
ii-ii ■,■ i n n 111 li i m ii h « . i ■ ■ i,! i n ■ ■ f. ■ ■ i ■ »g .n
Stran 8 .
►SLOVENSKI   NAROD* dne 6. septembra 1923.
Stev. 203.
o
OEC3050DC?
En gros
*> materijal, pneu
J. GORBC
Ljubljana    y>&i«&ea jLJa*HiJ****gsi«»
1 * tu c»> ty*ELr\Vc4&
En dote.:
Ljubljana
o
m
o
0
a
o
H
0
S CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD 9 CD ■ CD ■ O ■ O P ■ CD ■ CD I
0
■ CD ■ CD 0 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD C CD
Josip Stupit
CESSCE TOVARHE VEZEOiftl
EfJEIL WALTHER
lermenar In sedlar
Ljubljana, Slomlkoua nI. 6 Velika zaloga različnih oozoo in konjskih oprem ter aufomoblloo. — Hutogarage.
BSrenstein i. Sa. ttfeipert Si. Gatten
Bez. ChemaiLz (Nemčija) Čehoeiova&ka Švica
priporočajo
vse vrste ženskega penile in veienin (Stickerei) kakor vezenine za perilo od najpriprosteje do najfineje kakovosti Glavni zastopnik in skladišče za celo Jugoslavijo i
Emil Petrovi?, Ljubljana, Konjuška ul. 2
Paviljon „L" 490
Paviljon „L" 49C
TEOĐORKORN |
[JUBLJANA, Poljanska cesta 8 3
se priporoča ■nsnasansal
a
I
a
s
■
i
cenj. občinstvu za iavrievan)« vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter sa pokrivanje streh. Vsa stavbfnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, o^je, bencin, doze za barve, : :  kandite in konzerve.   : : • •
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Račuski stroji
LJUBLJANA ZAGREB
Gradišč« 10 Duga ulic« 32
Ustanovljeno 1906
Paviljon H ,Sf* 290
Pisarniško pohiStvo ter vse pisarniške potrebščine
MODNI
DAMSKIH KLOBUKOV
ŽIDOVSKA  ULICA štev. 8.
mBaBBBiUBSSBaBasaBBaBBaBBBaBBBaaai
j Josip Kregar
S oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster
Ljubljana cesta na Kodeijevo štev. 2 Ljubljana
izvrSuje vsa v svojo stroko spadajoča dela In sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne u tiče, verande, ter razna druga vrtna mm arhttektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter S -.' dekor, stenske opaže. 8685
!
a
s
B
5
v najlepši lep v sredini mesta, pripravljena za vsako obrt in trgovino s prostim velikim lokalom. Naslov pove uprava SI. Naroda. 9336
Josip Pet
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Natalije osne. _Postrežba tačna.
r ^maJr   ^mivr 'mmmWr  'mmmWr   ^^mww      mm mm — - - - - -
Tvornica umetnega marmorja
MP0LIT" đ.xo.L
»
slomSkova UL .19
IVfribltana
Sožmonc s Komp.
LJUBLJANA. Mirje 4.
He zamudite prilike!
Ravno prišli šivalni stroji po znižanih cenah Namizna oprava (be-steck). Kina in pravo srebro. Ure budilke, žepne, srebrne in zlate. Verižice-zapestnice, u-hani, prstani in bri-ljanti, vse po najnižjih cenah.
Se priporoča za obilen obisk
Jbl U-Cita
UDBUUUL Hestii trs 13.
Peter Capu
LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 2.
Zaloga vseh telovadnih oblačilnih potreb« fi&in. Modni salon za gospode. IzdeSova« telj krojev za Sokole, Orjuno in U. D. El.
Paviljon H Stev. 307.
taaoBoaBBoasiasiDaaBeasaioooBPaaaasM^
Izdelovanfo betonskih plošč v Imltaolfl marmorja v vseh bar-
▼ab9 a tra-nlra, vsem erulfam kljubufočim bleskom. Speclelna uporaba za stenske obloge, plošče za pohištvo, skle* pslpe nlošče, napisne plošče l.t. d.
Patentirano. '
Edino podjetje te vrste v Jngoslavi|L
Oglejte si pred nakupom
Pfaff šivalne stroje Puch- in Viaff enrad - kolesa
pnevmatiko
in drugo po najnižjih cenah pri tvrdki
Ign. Vok, Ljubljana
Sodaa ulica 7.
irisp@ir
n&3 Mestni trg štev. 2S
Izdelovanje Čevljev — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga — Eksport kranjskih iz-*delkovi krtač, zobotrebcev itd«
Veletrgovina at
islsiiiBO, eredjem Ul
lUMUMlGuiiBnlsu cesta 1
rUEUU STROJI
stavbeni matoriiaL — Zaloga saosnlks (sa ruta) In vseh drugih razstreliv.
Uvoz in prodaja raznovrstnega ino zemskega manufakturnega blaga.
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
#
Stev. 203.
»SLOVENSKI   N A P O D« dne 6 septembra 1323.
stran. 9.
L N Tolstoj:
Uvod v knjigo
Predstavimo si človeka, Cigar edino sredstvo za preživljanje je mlin. Ta človek je sin in vnuk mlinarja in po sporočilu trdno ve, kako ravnati z mlinom V vseh njegovih delih, da bo dobro mlel. Mehanike sicer ne pozna, veudar je uravnaval vse mlinove dele, kakor je pač znal, tako da je bil razmlev izdaten, dober, in človek je živel in se preživljal.
Toda nekoč se je zamislil v ustroj mlina; slišal je nekaj nejasnega govoriti o mehaniki in pričel je opazovati, vsled česa se kaka stvar vrti.
In od križa do kamna, od kamna do vala, od vala do kolesa, od kolesa do zatvornice, nasipa in vode je prišel do jasnega spoznanja, da sta glavni stvari pri mlinu nasip in reka. In človek se je tako razveselil tega odkritja, da je jel proučevati reko, mesto da bi po starem pregledoval namleto moko in po njeni kakovosti spuščal in dvigal kamne, jih kJepal ter napenjal in rahljal jermen. In mlin se je popolnoma pokvaril Mlinarju so pričeli dopovedovati, da ni na pravi poti. On pa je ugovarjal in je še naprej razmišljal o reki. In toliko In tako dolgo je delal na tem, tako vroče in tolikokrat se je pregovajal s tistimi, ki so mu dopovedovali, da ni prijel misli od prave strani, da je končno tudi samega sebe prepričal, da ni mlin nič drugega kot reka.
Na vse dokaze za nepravilnost njegovega razmišljevanja bo ta mlinar ugovarjal: noben mlin ne melje brez vode, če hočeš tedaj mlin poznati, moraš vedeti, kako puščati vodo, moraš vedeti kakšno moč ima njeno gibanje In odkod da se jemlje, — torej če hočeš poznati mlin, moraš poznati reko.
Logično je mlinar v svojem raz-mišljevanju neovržen. Edino sredstvo, s katerim bi bilo mlinarju mogoče pomagati iz zablode, je, pokazati mu, da pri nobenem razmišljevanju ni tako važno razmišljevanje samo kot mesto, ki ga razmišljevanje zavzema; to se pravi, če hočeš misliti plodonosno, moraš vedeti, o čem je treba misliti preje, o čem pozneje; pokazati mu, da se pametno delovanje samo v tem loči od nespametnega, da pametno delovanje razvrščuje svoja razmišljevanja po njihovi važnosti: katero razmišljevanje mora biti prvo, katero drugo, tretje, deseto itd. Nespametno delovanje pa proizvaja misli brez tega redu. Pokazati je treba mlinarju tudi to, da določitev tega redu ni slučajna, temveč da je odvisna o tistega cilja, radi katerega se življenje vrši.
Zakaj cilj vsakega razmišljevanja je ono, kar določa red, v katerem se morajo vrstiti posamezne misli, če naj bodo pametne.
In razmišljevanje, ki nima zveze s skupnim ciljem vseh misli, je nespametno, pa naj bi bilo še tako logično.
Mlinarjev cilj je dober razmlev, in če ga ne izgubi izpred oči, mu bo ta cilj določil brezdvomen red in zaporednost njegovih misli o kamnu, nasipu in reki.
Brez tega razmerja napram cilju razmišljevanja bodo mlinarjeve misli same v sebi nepravilne, pa naj bodo še tako lepe in logične, in kar je glavno, prazne bodo. Podobne bodo premišljevanju Kife Mokijevića,1) ki je razmišlja1, kako debela bi morala liti lupina slonovega jajca, če bi se sloni valili iz jajc kakor ptice.
In tdko je po mojem mnenju razmisli enje naše sodobne vede o Življenju.
Življenje je on! mlin, ki ga hoče človek proučiti. Mlin je potreben za to, da bi dobro mlel; življenje je potrebno samo za to, da bi bilo dobro. In tega cilja proučevanja ne more Človek niti za en trenutek opustiti brez kazni, če ga opusti, zgube njegove misli svoje mesto in postanejo podobne premišljevanju Kife Mokijeviča, kakšen smodnik bi bil potreben, da bi prebil lupino slo-novih jajc.
Človek proučuje življenje samo zato, da bi bilo boljše. In tako so tudi proučevali življenje tisti ljudje, ki so pomikali človeštvo na poti znanja naprej. Toda poleg teh učiteljev in dobrotnikov Človeštva so bili vedno in so tudi sedaj razmislievalci, ki so izgubili cilj razsojanja izpred oči in ki mesto tega obravnavajo vprašanje, odkod da izvira življenje, — zakaj da se mlin vrti. Eni trdijo, da radi vode, — drugi da radi ustroja. Razvname se prepir, predmet razmišljevanja pa se odmika vse dalje in dalj in se popolnoma izgubi za tujimi predmeti.
Znana je stara šala o prepiru Juda s kristjanom. Tam se pripoveduje, kako je kristjan odgovarjal na zamotane zvijače, naenkrat pa je udaril juda z dlanjo po pleši, da je plosknilo in mu stavil vprašanje: zakaj da je plosknilo? ali radi pleše ali radi dlani. In prepir o veri je nadomestilo novo, nerazrešeno vprašanje.
*) Glej GogoU jjfetgg dujfe Qg, grgg.
„0 življenju".
. Nekaj podobnega se vrši od najstarejših časov poleg resničnega človeškega znanja tudi z ozirom na vprašanje življenja.
Od najstarejših časov so znana razmišljevanja, odkod da izvira življenje? Ali iz nesnovnega principa ali iz različnih kombinacij snovi? In ta razsojanja se nadaljujejo do dandanes, tako da jim sploh ni videti konca; to pa ravno radi tega, ker se je cilj vsega premišljevanja izgubil iepred oči in ker se mišljevanja izgubil izpred oči in ker se gov cilj; in pod besedo življenje že ne razumejo več samega življenja, temveč tisto, iz česar življenje izvira, ali pa tisto, kar ga spremlja.
Kadar se sedaj govori o življenju — in to ne samo v znanstvenih knjigah, temveč tudi v pogovorih — se ne govori o tistem življenju, ki ga vsi poznamo, o življenju, ki se ga zavedam kot tistega trpljenja, katerega se bojim in katero sovražim, in kot tiste naslade in radosti, ki si jih želim; temveč govore o njem kot o nečem takem, kar je mogoče nastalo vsled igre slučajnosti po nekih fizičnih zakonih, mogoče pa tudi radi tega, ker ima v sebi tajen vzrok.
Sedaj se beseda »življenje« pripisuje nečemu spornemu, kar ne vsebuje glavnih znakov življenja: zavesti trpljenja in naslade, stremljenja po blagru.
»La vie est V ensemble des foneticn, qui resistent a la mort. La vie est T ensemble des phčnomens, qun se sec-cedent pendant un temps limite* dans un etre organise.«
»Živjenje je dvojni proces razkrajanja in spajanja, skupnega in obenem nepretrganega. Življenje je določena množina vsakovrstnih sprememb, ki se vrše druga za drugo. Življenje jc organizem, ki deluje. Življenje je posebna delavnost organične snovi. Življenje je prilagodevanje notranjih odnošajev k zunanjim.«
Neglede na netočnosti, tavtologije, ki so jih pome vse te opredelitve, je bistvo vseh njih enako in sicer v tem, da ne opredeljujejo tistega, kar vsi ljudje enako nesporno razumejo pod besedo »življenje«, temveč nekake procese, ki spremljajo življenje in druge pojave.
VeČina teh opredelitev označuje delo, ki se vrši v oblikujočem se kristalu; nekatere opredeljujejo vretje in gnitje, in vse opredeljujejo življenje vsake od-delne stanice mojega telesa, za katere ni ne dobrega ne slabega. Nekatere procese, ki se vrše s kristali, potem v protoplazmi, v trosu protoplazme, v stanicah mojega telesa in drugih teles, imenujejo z besedo ,ki je v meni ne-združno spojena z zavestjo stremljenja po mojem blagru.
Razmišljanje o nekaterih življenskih pogojih kot o življenju je isto kot razsojanje o reki kot o mlinu. Tako razmišljevanje je mogoče za karkoli zelo potrebno. Toda nc tiče se tistega predmeta, o katerem hočem govoriti. In radi tega ne morejo biti zaključki, ki so izvedeni iz takega razmišljevanja, drugačni kot napačni.
Beseda »življenje« je zelo kratka in zelo jasna in vsakdo razume, kaj pomeni. In ravno tradi tega, ker vsakdo ve, kaj pomeni, jo moramo vedno rabiti v tem, vsakomur razumiivem pomenu. Kajti ta beseda ni radi tega vsem razumljiva, kr je točno določena z drugimi besedami in pojmi, temveč nasprotno, ker označuje osnovni pojem, iz katerega se izvaja veliko drugih, Če ne vsi drugi pojmi: in Če hočemo izvajati zaključke iz tega pojma ,ga moramo radi tega pred vsem sprejeti v njegovem centralnem, za vsakogar nespornem pomenu. In ravno to pa so, kakor se mi zdi, prerekajoče se strani opustile z ozirom na pojem življenja. Zgodilo se je, da se je osnovni pojem življenja, ki v početku ni bil vzet v njegovem centralnem pomenu, vsled prerekanj vse bolj in bolj oddaljeval od osnovnega, vsepovsod priznanega centralnega pomena in da je končno izgubil svoj osnovni smisel in navzel drug neodgovar-jajoč mu pomen. Prišlo je do tega, da so središče, iz katerega so risali like, opustili in ga prenesli v novo točko.
Prerekajo se o tem, ali je življenje v stanici, ali v protoplazmi ali še nižje, v neorganični snovi? Toda predno se človek prereka, se mora vprašati: ali imamo pravico pripisovati pojem življenje stanici?
Mi pravimo n. pr.. da je življenje v stanici, da je stanica živo bitie. Pri tem pa sta osnovni pojem človeškega življenja in pojem tistega življenja, ki se nahaja v stanici, dva pojma, ki nista le popolnoma različna temveč celo ne-razdružljiva. En pojem izključuje drugega. Recimo, da doženem, da sestoji celo moje telo brez ostanka iz stanic. Te stanice, mi pravijo, imajo isto svojstvo življenja kot jaz in so prav taka živa bitja kot jaz; toda zase vem, da sem Živ samo radi tega, ker se zavedam, da sem z vsemi stanicami, ki me sestavljajo, eno, nerazdeljivo bitje. Ves« brez ostanka* pa sem sestavljen
iz živih stanic mi pravijo. Čemu tedaj priznam svojstvo življenja — stanicam ali sebi? če dopustim, da imajo stanice življenje, tedaj moram od pojma življenje abstrahirati glavni znak svojega življenja — zavest, da sem enotno živo bitje; če pa dopustim,"(da imam Življenje jaz kot oddelno bitje, je očividno, da stanicam, iz katerih sestoji celo moje telo in o katerih zavesti jaz ničesar ne vem, nikakor ne morem priznati istega svojstva. Ali sem živ in imam v sebi nežive delce, ki se imenujejo stanice, — ali pa je grmada živih stanic, moja zavest življenja par.ni življenje, temveč le iluzija.
Kajti mi vendar ne govorimo, da je v stanici nekaj, kar imenujemo »driv-Ijenje«, temveč pravimo, da je »življenje^. Mi pravimo »življenje«, zato ker ne razumemo pod to besedo nekega Xa, temveč popolnoma določeno količino, ki jo vsi enako poznamo in sicer iz samih sebe kot zavedanje samega sebe, kot eno, nerazJružljivo s svojim telesom, — in vsled tega se tega pojma ne more nanašati na stanice, iz katerih sestoji moje telo.
Naj se človek peča z kakršnimi koli raziskovanji in opazovanji, za izražanje svojih opazovanj mora pod vsako besedo razumeti tisto, kar enako nesporno pod njo razumejo vsi, ne pa kak pojem, ki mi je potreben, ki pa se nikakor ne vjema z osnovnim, vsem ljudem poznanim pojmom. Ce se lahko uporablja beseda ^življenje«, tako, da lahko brez razlike pomeni kakor svojstvo celega predmeta, tako tudi popolnoma druga svojstva vseh njegovih sestavnih delov, kot se to godi pri stanici in živali, ki sestoji iz stanic, tedaj se ravno tako lahko vporabljajo tudi druge besede. — lahko se n. pr. reče: ker sestoje vse misli iz besed, a besede iz Črk, črke pa iz črtic, je risanje črtic isto kot izražanje misli, in radi tega črtice lahko imenujemo misli.
Najnavadnejši pojav v znanstvenem svetu je n. pr. slišati ali brati trditve o postanku življenja iz igre fizičnih, mehaničnih sil.
Skoro večina znanstvenih ljudi veruje v to... sam ne vem, kako bi to imenoval... ali mnenje, ali paradoks, — še najprej šalo ali uganko.
Trdi se, da izvira življenje iz igre fizičnih in mehaničnih sil — tistih fizičnih sil. ki smo jih imenovali fizične in mehanične samo v nasprotje s pojmom življenja.
Očividno je, da se je beseda »življenje«, ki jo nepravilno nanašajo na tuje ji pojme, bolj in bolj oddaljevala od svojega osnov, pomena in se je v tem pomenu tako oddaljila od svojega središča, da iščejo življenje že.tam, kjer ga po našem pojmovanju sploh ne more biti. Trdi se nekaj takega, kot da exsi-stira krog aH kroglja, ki ima središče izven svojega oboda.
V resnici, življenje, ki si ga ni morem misliti drugače kot stremljenje od zla k blagru, se vrši v onem okrožju, v katerem ne morem videti ne biagra ne zla. Očividno je središče pojma življenje popolnoma preneseno. Pa Še več. Če sledim raziskovanju tega nečesa, kar imenujemo življenje, vidim celo, da se to raziskovanje skoraj sploh ne tiče kakih znanih mi pojmov. Vidim celo vrsto novih poimov in besedi, ki imajo v znanstvenem svetu svoj domenjen pomen, ki pa nimajo ničesar skupnega s pojmi, ki eksistirajo.
Znani mi pojem življenja razumejo drugače, kot ga razumejo vsi, in tudi pojmi, ki so izvedeni iz njega, se ne ujemajo z običajnimi pojmi, temveč nastajajo novi domenjeni pojmi, ki dobivajo odgovarjajoča izmišljena imena.
Človeški jezik bolj in bolj izpodrivajo iz znanstvenih raziskovanj in na mesto besede, sredstva za izražanje resničnih predmetov in pojmov, se vriva znanstveni volapik, ki se razlikuje od resničnega volapika samo v tem, da resnični volapik s splošnimi beseda-zaznamuje tudi pojme, ki jih ni.
Edino sredstvo umstvenega občevanja med ljudmi je beseda, in zato, da bi bilo to občevanje mogoče, je treba vporabljati besede tako, da bi vsaka beseda v vseh ljudeh brezdvomno izzvala odgovarjajoče in točne pojme. Če pa lahko vporabljamo besede kakor na-neso, in če pod besedami lahko razumemo, kar se nam zljubi, tedaj je bolje, da sploh ne govorimo, temveč da vse pokazujemo z znaki.
Priznam, da je določevanje svetovnih zakonov na podlagi golih um-stvenih zaključkov, brez izkustva in opazovanja napačna in ponesrečena pot; to se pravi, da ne more dati resničnega znanja; ampak če naj se proučujejo pojavi sveta potom poizkusov in opazovanja in če naj se pri teh poizkusih in opazovanjih ne ravna po osnovnih, vsem ljudem skupnih, temveč po domenjenih pojmih m če naj se rezultati teh poskusov opisujejo z besedami, katerim se lahko pripisuje različen pomen, kaj ne bo to še hujše? Najboljša apoteka napravi največjo škodo, če bi etiket na posode ne prilepljali po njihovi vsebini, temveč tako, kot je bolj všeč apotekarju.
(Dalje prih.) i
Dueta iole v Sloiiii.
(Konec.)
Naj navedem sedaj na kratko, kaj se je do sedaj storilo za dosego umetniške Šole oz. akademije.
Precej po prevratu so se vršili med ljubljanskimi umetniki sestanki, na katerih se je raz-pravljalo o načinu, kako bi se dosegla us^hovitev državne umetniške akademije. Plod teh posvetovanj jc bil predlog, naj država ustanovi to šolo. Ta predlog, opremljen z vsemi potrebnimi razlogi, je potoval v Beograd. Obležal je nekje v neki riiiznici. Da se je to zgodilo, je •precej razumljivo, če se pomisli, da za stvar niso bili dovolj zainteresirani vsi krogi, ki morajo tako zadevo z vsem povdar-kom spraviti v tek. Kolikor mi je znano, se za stvar niso potegovali s potrebno vnemo naši poslanci, niti se je naša takratna vlada trudila, da bi dala predlogu umetnikov zadostni povdarek. Umetnikom se pač ne more šteti v zlo, če niso zgrabili za stvar tako, £akor bi bilo treba. Sam napisani predlog, naj si bo še tako lepo in navdušeno stiliziran, pač ne zadostuje. Napaka je torej bila v taktiki. Ravno tako so bile razprave, ki so se vršile v Parizu T>ovodom prve jugoslovensi.e umetniške razstave leta 1919 samjft akademičnega pomena. Te razprave so kulminirale v sklepu, da naj dobi naša država samo eno umetniško akademijo, katera naj ima svoje središče v Beogradu ali. v Zasrebu, a drugod drujte cddelke. Tafcb naj bi bila specijalna šola za kiparstvo v Dubrovniku, specijalka za slikanje (pokrajinsko?) v Ljub'Jani. Med tem se je vsled smotrenega dela Zagrebčanov razširila tamošnja umetniška šola v popolno akademijo. Ker je obveljalo med umetniki na^lo, naj se vnaprej vpoštevaj princip kulturnih središč Beograd, Zagreb in Ljubljana, je pokazal Zagreb s to ustanovitvijo tudi Lcogradu in Ljubljani, kako je treba delati, da se kaj doseže.
V Ljubljani se je med tem lotilo -pripravljalnega dela za akademijo udruženje oblikujcčih ntnetnikov, gotovo oni torum, ki je za to Najbolj poklicen, ker druži v sebi skoraj #kz izjeme vse slovenske tmetnike. Zaenkrat je to storil tudi šele s spomenico, sestavil je namreč predlog za one postavk; v državnem proračunu, v katerih se omenja oblikujočo umetnost. Med temi točkami se nahaja pasus:
»V svrlu* umetniške vzgoje naroda in vpoštevaje veliko kulturno inteligentnost slovenskega plemena je za tako važen kulturni center kakor je Ljubljana vsekakor potrebna Akiftemlja za umetnost la umetno obrt. Za adaptacijo prostorov in za prvi začetek poslovanja te šole naj se postavi v proračun za tekoče leto svota Din 500 tisoč.«
Ta spomenica se je odposlala na vsa mesta, ki pr-idejo v poštev, med drugim tudi poslanskim klubom. Pričakovati je, da se bodo vsa ta mesta tudi pri svoječasni razpravi o ufnetniških zadevah krepko zavzela za realizacijo tega predloga, ki je pač dovolj skromen!
Citirani odlomek kaže, da so umetniki po" prijeli to zadevo sedaj na realnejši način. Kaže pa tudr; da stoje še vedno na stališču, da je stvar države, da nam da sredstva za ustanovitev visoke umetniške šole. Iz istega odlomka je pa tudi razvidno, da se je naziranje umetnikov glede obsega umetniške šole razvilo in izkristaliziralo v toliko, da zahtevajo akademijo za umetnost in umetno obrt. Ta formula namreč predstavlja kompromis med zahtevo po čisti visoki šoli za umeUost in med željo drugih, naj se ustanovi umeTno-obrtna šola. Citirana koncepcija je fundamentalnega pomena in mora tudi v nadalje ostati glavna os, okoli katere naj se vrši vse nadaljno delo za umetniško šolo. Princip je postavljen, niso pa še podane smernice za podrobni program, kako naj se delo začne. Meje mnenje je, da se mora poleg započete akcije paralelno tudi vršiti druga pripravljalna akcija, ki naj brez ozira na to, kako se za sedaj reši denarna stran tega vprašanja, izdela točni načrt za začetno poslovanje Šole in za pro-vizorično rešitev vprašanja o prostorih. Ponavljam pfr tej priliki predlog, ki je svoj Čas proipadel a ki se mi zdi še vedno naj-praktičnejši: Udruženje naj skliče stalno enketo interesiranih krogov, ki naj vzame ta vprašanja v pretres.
Kateri so* ti interesirani krogi? Poleg strokovnega udruženja oblikujočih umetnikov gotovo zastopstvo vlade v Ljubljani, ravno tako ljubljanska mestna občina in ne v zadnji meri zastopstvo denarnih krogov. Če bi bili v tfeveti deželi, kjer pečeni golobi kar sami letijo v usta, bi ne bila treba angažirati domačega kapitala. Zagreb nas v tem oziru uči, kako se dela. Tamošnja akademija je bolj delo bank, nego delo vlade. In tako je*prav. Banke si morejo samo s kulturnim čelom pridobiti moralno opravičenost svojega obstoja.
Marsikdo me bo začudeno vprašal, aH ne vrši predpriprav za umetniško šolo v zadostni meri društvo *Probuda«? Delo tega društva podcenjevati b! bila velika napaka. Kar do sedaj ni storil se nihče, to je napravilo to društvo s svojo umetniško šolo tekom dvln šolskih let. Zbudilo je s svojim delom ljubezen za umetniško izobrazbo v marsikaterem talentiranem mladeniču ter mi^je dalo prilike, da svoj talent izpopolni in da dozoreva za temeljito umetniško izobrazbo v kaki akademiji. Nihče nI toliko pripraviti teren za vspešno delovanje bodoče umetno-ebrtne akademije kakor to društvo. Ce se posreči načrt udruženja, bo s tem kronan ob enem tudi trud šolskega odseka društva »Probuda«, katero se bo nato z večio intenzivnostjo moglo posvetiti svojemu glavnemu delu, nabiranju In proučevanju narodopisnega umetniškega materijala.
Tako stoji torej za sedaj zadeva z umetniško sofi) v Sloveniji. Daleč smo še od cilja in mnogo dela še čaka vse, ki jim je ta šola pri srcu. Gotovo pa je, da bo vspeh tem večji, čim bolj se bodo zavedali vsi, ki jih ta Sola zanima, da se to vpraša« <
tiče cele Slovenije In ne samo nekaterih
umetnikov. Vse delo naj torej vodi ljubezen za napredek v Sloveniji in ne samo ev. korist posameznika. Ce bo zvezda vodnica ta ljubezen, bo tudi ločeno korakanje do-vedlo do istega cilja. —nt-^
Zdravstvo.
SOLNČARICA.
Solnčarico imenujemo nenadno obolelost, ki je posledica pregretja vsled izpostavljanja telesa solnčnim žarkom. Pravza-prav izraz ni pravilen, kajti iste posledice ima visoka vročina, rudi če telo ni direktno izpostavljeno solnčnim žarkom, zlasti ako je človek zap slcn v zaprtem prostoru. Kurjači, ki delajo v zaduhli vročini g!o» boko doli v p .dpalubju parnikov, postanejo dostikrat žr;ve solnčarice. Ljudje, katerih organizem je oslabljen vsled pijančevanja aH rabe drugih stimulantov, so v večji nevarnosti, da jih zadene solnčarica, kot ljudje treznih navad.
Imamo dve vrsti sn'nčarle: vročica aH vročinska kap in slabost ali prostradjo vsled vročine. V prvem slučaju je temperatura telesna jako visoka, v drupem pa Je površina telesa mrzla, dostikrat znatno pod normalno temperaturo. Radi tega je važno, da razumemo razliko med obema dvema vrstama solnčarice.
V j-ko hudih slučajih vročice jc, kakor da b! človeka zadela kap, In se bolnik zgru-d; v nezavesti. Dogodilo se je že. da le bolnik izdihnil takoj. V mnogih slučajih Je smrt nastala po eni aH dveh urah. V drugih slučajih se pojavi strašen glavobol, omotica in otopelost, slabosti v želodcu In koža kar peče od vročine. Temperatura telesa utegne pokazati 105 stopinj Fahrenheita. Bolnik težko sopiha. Kmalu omedli, nezavest je Čim dalje večja in smrt utegne nastati tekom 2-1 ur. Ali pa se zavest povrne in bolnik ozdravi.
V slučaju slabosti aH prostracMe vsled vročine pa je. kakor rečeno, površina telesa mrzla, Žila hitro !n nestalno utrlplje m človek Ima nekak občutek kot pri morski bolezni. Včasih se ntepne pojaviti lahka omotica. Ako se bolniku pomaga takoj, on pride kmalu zopet k sebi In oporavL Treba pa znati, da nekateri slučaji prostraclje utegnejo biti iako resni. Ako je bil bolnik tako oslabljen od vročine, da pade v globoko omedlevico, utegne nastati smrt vsled onemoglosti.
Imamo še drujro obolelost, ki nastane vsled vročine. To je takozvani vročinski krč. Bolestni krč mišic, posebno trebuha In udov, popada dostikrat zlasti osebe, ki morajo te?ko delati v veliki vročini. Ta krč povzročajo hude bolečine. V posebno resnih slučajih se zdi kot da bi šlo za božjast. Krč lahko trata od 12 do 24 ur In se tudi potem lahko povrne ob najmanjšem vznemirjenju. Bolečine v mišicah In slabost traja nekclfko dni. V nekaterih slučajih gre le za lahek krč v trebuhu aH v udih.
Da se prepreči solnčarlca, treba paziti na to, da se temperatura In vlaga zaprtih prostorov, kot kurilnic, tovarn a!l hišnih sob, regulira tako. da temperatura — ako mogoče — ne preseea nikdar &6 stopinj !n vlaga nikdar čez 80%. To se lahko doseže potom pahljač In pravilne ventilacije.
V slučaju vročinske kapi treba takoj poklicati zdravnika. Najnujnejša stvar Je, da se temperatura telesa zniža čim več mogoče. Treba postaviti bolnika v mrzlo kopel; priporočljivi so tudi ledeni obklad-ki, zlasti na glavo. Naj se to stori takoj, dokler se čaka prihod zdravnika In naj so nadaljuje, dokler se temperatura ne zniža na 100 stopinj. Ako se Ista zopet dvigne, treba začeti znova z mrzlimi obkladkL Ako bolnik po znižanju temperature omedU leva, ni varno mu dati kake dražllne pijače brez zdravnika.
V slučaju slabosti vsled vročine, ko J6 koža mrzla in žila utrlplje slabo in hitro, treba dražil in drganja. Postavi takoj bolnika v posteljo, pokliči zdravnika In, dokler ta ne pride, treba tretl površino telesa In ude, postaviti steklenico gorke vode ob nogah in dobro pokriti bolnika z odejami. Ako je vročina v glavi, naj se rabijo mrzli obkladkl na glavo.
Delavci, ki so zaposleni v prostorih, kjer vlada velika vročina so Izpostavljeni krču radi vročine. Delavci si navadno pri tem pomagajo, da bolniku drgnejo roke In noge. Ako pa je krč silen, treba postaviti bolnika v vročo kopel, rrerl njegove ude In mu dati v usta polno gorke vode. Dostikrat kozarec močnega čaja že oživi delavca pri prvem občutku slabosti. Priporoča se delavcem, ki morajo delati pri velik! vročini, da si gasijo svojo žejo z vodo lx ovsenega močnika mesto z navadno vodo.
V vseh slučajih solnčarice aH karkollh slabosti vsled vročine naj se pokliče zdravnika tako). Vsako poletje Imamo mnogo žrtev vročine: mnogo Izmed teh bi se preprečilo, ako bi se ljudje ravnali po zgoraj navedenih nasvetih.
Jugosl. odd. F. L. I. S.
• Prijetno presenečenje. Milanski ta-petnik Carriotti je nekega dne, ko je prišel domov, zvedel, da ga je iskala policija. Brez dvoma ni imel popolnoma čiste vesti, kajti navzlic temu, da ni zagrešil nikakega umora ali tatvine, se mu ni vredno zdelo seznaniti se karabinerji. Natihem Jo Je pobrisal in se skril v samoten kraj. Navzlic temu ga je po dolgem zasledovanju odkril neki orožnik in sedaj je tapetnik zvedel, da ga iščejo radi tega, ker ga je brat, ki Je umrl v Avstraliji, postavil za univerzalnega dediča in mu zapusti] premoženje 40) tisoč funtov Šterlingov. Od tega časa im* Carriotti boljše mnenje od policije.
♦ Potop parnlka »Kltipfer«. Ob Času hude nevihte se Je med vožnjo Hull-Bre-merhaven potopil parnik »Klupferc Oba rešilna čelna, v katerih se Je nahajalo celokupno moštvo, sestoječe Iz 41 mož. sta se potopila in so vsi mornarji utonili. Kapitan ladje se je oprijel neke plavajoče deske in je bil po šestih urah kot edini pre* živeči rešen od parnika »Java«.
Stran ro.
»SLOVENSKI   fl A R O H.  dn- 6- spetempra 1923
Šte\. ^C3
©     Brzojavi: STBOJ.
Vodne turbine
3. :t ;
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljano
BUNAJSKA CESTA 39.
Stroji 2a obdelovanje lesa ■
. v. - BSn
- i £S ic .C
Zvonovi
Armature — Brizgalnice — Sesaljke
ljubljanski velesejm, paviljon F.
- nI
G C3
(3
$ o
Zvonovi
Telefon 142 ln 230
ransmisijo
n^m
COGNAC - MEDICINAL CREME - LIQUEUR! TRIPLE -SEC
„ALKO"
D.     Z    O. Z.
LJUBLJANA, KOLIZEJ
r
mnnnnnnnnnnnnns
1.
TVRDKA
inDlIS D. D. prefR CHRL POLLE
Tovarna usnja in usniatih izdelkov Kranj, L;ub!;an?, Centralna pisarna Ijubljana, Sv. petra cesta 68. Zel. 528.
I. Industrija usnfa.
7.
E
B
A. Vegetabifno (čreslosfrojeno usnje):
1. kravine, rjave, črne in chagriri, ter za mehove in strehe,
2. kipsi,
3. teletine,
4. ovčine in kozine
a) mazane, rjave in črne,
b) barvane, za mobilje, tapeciranje in konfekcijo;
5. vachettes:
a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za   izdelavo   razne usnjate konfekcije;
6. svinjine (specialiteta):
a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (poftemonnais, por-
3
al
b]
3
8
podpSafi:
a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8-  cmunonl za   zdelavo transmisijskih jermenov,
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni. -
B. Shroin • ks^Jg:
1. box-calf, črno in barvano,
2. chevreaux,
3. chevrette, 1
4. chrom-irsnje za izdalavo nogometnih Ž02",
5. chrom-usrre za izdelavo jermenov.
za izdelovane vezilnih in šivalnih jermenčkov.
O. La^usn^3:
F F: F
Id
i.
tn;:-calf. chevreanx.
tefeuilles in knjigoveštvo);
II. Industrija usniaiih izdcsnov. /S. Čevljarski izdelki:       3. chrom-stroj,
1. čevlji za strapac, 4- jermenci za šivanje in vezanje
2. čevlji za rudnike, transmisijskih jermenov.
3. čevlji za sport in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu,
5. sandale.
B. Konfekcija transmisijskih gonilnih Jermenov:
1. specijalni stroj
2. hrastov stroj,
C Konfekcija za
dokolenice (gamaŠe), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
E3
i. ]
E
b
h C
\ .
r i i
c -•
Eu !■
'I: t. i. •-
□
m
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSRIH IZDELKOV
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj,   nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon it. 449. Brzojavi: Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Prodaje posod
porcelana, emajliranega in luksusnega blaga.
Priporoča se
9na Kus, Ljubljana, Resljeva t. 4
1 j i
i
a
IVAH PERO III, LJubljano
I Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Glavni založnik a Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: jj
kavo, riž, najfineje namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. c • ===== Postrežba točna in solidna. «
BBBBeB&aBBBSflBffiBaaflBBBBBBEBBBEnnni'
sfrojn'
Uabilo delničarjem
tovarn in livarn d. d. Ljubljana
^bW
m
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923 provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavnice
t"
m
fer
cd Cen 3,950 000-— Eia Din 5,000.000-—
II
z iz d T; jo
12 Z23 iioirlli dcUnic a nom. Din 100"—,
ki se prcnu^le dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo del«
nico pod sledečimi p'H>oji: ^
1. Em-siiski tečaj delnice znaša Din 1Q0-— tel quel za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah niže navedenih mest svoje de niče, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Nove delnice participirajo na delčku od 1, julija 1923 in so opremljene s pol-kuponom za 1. 1923.
3. Subskripcija se vrši od 1. do 10. septembra 1923 in sicer pri:
Jadranski banki a. d« v Beogradu in njenih nodružnicah, In Ljubljanski kreiKin, banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil.
5. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
Upravni svet*
i_2
I
0
mUm
m
ezoo
== v Kropi in Kamni gorici
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za gradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, matice, zakovice, žoki za pilote. Vsi drugi v našo strogo spadajoči izdelki po vzorcih in risbah.-'
Plama i Žebl]arak« sadrnga, Kropa (Slov.) .   Talalaa latararfeaa i Poanart a. m Brzojavko: Kadroga
■Mi
5HS					
					
Kropa.
Lastnina in  tisk   »Narodne tiskarnec.