OCENE, ZAPISKI, POROČILA, GRADIVO P. SCHERBER, SLOVAR PREŠERNOVEGA PESNIŠKEGA JEZIKA Slovar Prešernovegu pesniškega jezika (v nadal jevanju P. slovar), ki ga je izdelal Peter Scherber, izdala pa 1977 založba Obzorja , ima nad 400 strani leksikonskega formata. Obsega slovensko-nemški predgovor in uvod, konkor- dančni slovar z dvema pododdelkoma (občna imena; neslovenske besede in last- na imena), frekvenčno preglednico in kazalo Poezij z zaporedno oštevilčenimi pesmimi. Y Uvodu avtor predstavlja namen in opisuje potek svojega dela; posebej razlaga tip konkordance, ki si jo je izbral za prikaz P. besedišča, ter uteme- ljuje, z aka j se je odločil za izpis po Kosovi izdaji Prešerna. Nato uporabniku pojasnjuje način b ran ja slovarja ter ustroj gesel, besednih oblik in konteksta. V člankih in referatih, ki jih je avtor objavil že pred izidom slovarja, je opisal tudi zapleten način tehnične obdelave slovarskega gradiva z nekaterimi izvir- nimi rešitvami.1 Uvod v slovar je pregleden, vendar jezikovno šibek, na nekaj mestih kar neberljiv. Prim.: Zato dokazuje ta konkordanca vse Prešernove be- sedne oblike, tudi na videz man j pomembne, ampak vendar visokofrekventno s t rukturne besede s polno navedbo besedila (str. VII). Ali: Zaradi vnesenega be- sedila »Zdravljice«, ki ga je cenzura graja la in gu je Prešeren pred tiskom izpu- stil, zuradi manipulacije, ki jo najdemo v vseh meni znanih izdajuh, je bilo zu naš namen sestavljeno prvotno besedilo necenzuriranega rokopisa pred tiskom (str. IX). Posamezni stavki so napačno prevedeni; razumljivi postanejo šele ob primerjavi z izvirnim besedilom. Prim.: Vrstu imen, ki v izdaji iz 1847. leta še niso bilu pisuna z veliko začetnico, je v dani celotni izdaji iz 1965-66. leta pisana z malo začetnico (str. IX—X). (Eine Reihe von Namen, die in der Ausgube von 1847 noch gross geschrieben waren, fanden sich in der massgeblichen Gesamt- uusgube von 1965 in Kleinschreibung (str. XVII).) Kljub pojasnilom v uvodu ali pu prav zuradi n j ih je bralec slovarja presene- čen že ob osnovnih izhodiščih: ob naslovu knjige, ob viru za popolni izpis in ob okvirnih statističnih podatkih. Knjiga z gornjim naslovom bi morala vsebovati vso P. pesniško leksiko, ne sumo leksiko Poezij; torej tudi besedni zuklad tam neobjuvljenih P. pesmi, pesmi iz (ustnega) izročila, inimprimabilij , variant ipd., s pogojem seveda, da ruzn- memo izruz pesniška leksika v ožjem smislu. Vendar Scherberjevu knjigu ne prinaša niti tega, kar trdi sestavljavec v Uvodu. Slovur vkl jučuje po Kosu sicer Zdravljico, tri v izdaji 1847 izfočene puščice ter iz Tur jaške Rozamunde izpadli verz, zunemurju pa nuslov knjige, nuslove pesmi, oddelkovne naslove, podna- slove, moto, posvetilo, akro^tiha, didaskalične nadpise in seveda tudi (v tem se strinjamo) tehnična besedila, opombe, popravke, številke, znake ipd. Zaradi tega je bilo po eni strani ilustrativno in frekvenčno okrnjeno gradivo gesel, izkazanih v slovarju, po drugi pa je izpadla iz njegu cela vrsta P. leksemov — od občnih imen bahač, čebelar, doktor, nooičar, orglar, sDČt, uvod, vzrok, zagovor pn 1 Poleg literature, ki jo navaja Scherber v knjigi (str. VII). je poučno zlasti njegovo predavanje v Sarajevu decembra 1977 (ciklostil). gazela, glosa, šestomerjevec, glasnik, udar preko pr idevnikov neiztrohnjen, ne- zakonski. nezlal. soneten, zabavljiv do lastnih imen France, Prešeren, Primicova (Julija), Matija. Langus, Smole itd. Kosova izdaja P. Zbranega dela je sicer dovolj zvesta P. besedilu, vendar ne toliko, da bi bilo mogoče resno zagovar ja t i popolni izpis iz te izdaje namesto iz Poezij 1847. Res je, da je to izdajo (fuksimile) zlasti v tu j in i težje dobiti kakor Kosovo izdajo, res je tudi, da ima besedilo izvirnika prece j t iskarskih napak 2 in pisnih nedoslednosti. Toda tudi Kosova izdaja ima nedoslednosti in napake, ki jih je Scherber mirno prenesel v slovar, poleg tega pa je Kos naredil v besedilu n e k a j korektur , ki bistveno posegajo v P. jezik in stil (za izdajo, kakršno preds tav l ja zbi rka Slovenski klasiki DZS, so morda še sprejemlj ive) ; tudi te je Scherber sprejel v avtorski slovar, čeprav bi moral le-ta že zaradi narave stvari same imeti s t rožja merila glede osnovnega besedila. Kos je svoje spremembe v Zbranem delu skrbno utemelj i l . K l j u b temu se ob prenosu določene besede v slovar v spremenjeni podobi po jav l j a vprašan je , ka j je p r avzap rav P. leksika. Z današn jega pravopisnega stališča so dopustne spremembe po noči > ponoči, o časih > očasih, celdan > cel dan, toda dejstvo je, da se s tem načinom iz P. s lovar ja izločajo P. oblike ali v a n j d o d a j a j o take. ki niso njegove. Prešeren je uporabi l v Poezijuh besedo semiertje d v a k r a t : enkra t je pisana skupa j , enkrut narazen. Kos je obliki poenotil, Scherber ju je dal v slovar, k je r potem izvemo, da je P. prvotno besedno zvezo sem ter tje rabil le v univerbizirani obliki semtertje. O tem, da nastopa v t e j prislovni zvezi veznik ter tudi kot samostojen člen, slovar molči; in vendar je to edini dokaz / a obstoj veznika ter v Poezijuh. Enako so p r ik r i t a dejstva, da v Poezi jah de- jansko eksistira glagol morati, da je P. uporabi l preglasno obliko pubčev (pa na j je te oblike vsilil korektor ali ne), da P. pravi loma ni rabil predloga s pred besedo seboj oz. sabo, da je nasploh pisal samo predlog z in ne tudi s, kot kaže P. slovar, ipd. Tudi to so podatki , ki u tegnejo zanimat i jezikoslovca. In narobe: če Kos ni izpeljal posplošite v ali če je celo sam ustvari l pisne različke, potem da je jo podatk i v s lovar ju p reobrn jeno podobo resnice. Tako je npr . z besedami opolnoči, pokonci, znabiti. Prešeren je d v a k r a t zapisal o pol- noči; Kos je zvezo enkra t pustil, enk ra t univerbiziral , in to s tan je i zkazu je slovar, ne da bi bila poda tka kakorkol i povezana. Iz Kosovega besedila izvi ra jo še oblike hrvaški nam. hrovaški, ko nam. kot (str. 86), nemalo nam. ne malo (pri tem gre za pomensko razliko!), neutruden nam. netruden, temnota nam. lemota, vsevprek nam. vse vprek ipd. Zal je prišel v P. slovar celo na jnerod- nejši Kosov lapsus, in to v enem šolsko znanih verzov: podplat je koža in čez postala (nam. čez in čez). Še besedo, dve ob Zdravlj ici . Kos pravi (str. 237), da se n jen natis »ravna po objavi \ petem zvezku К С oziroma v 'Novicah' (1848). Od obeh predlog odstopa samo v nekater ih pravopisnih podrobnostih.« Iz tega pojasni la in po- dobne fo rmulac i j e na str. 231 bi lahko sklepali, da gre za isto besedilo v dveh ob javah (čeprav so v nada l jn j i h Kosovih opombah navedene nekatere razlike med nj ima) , ka r seveda ni res. Treba je upoštevati , da je iz К С prišel verz >si spone, ki jih še težč«, iz Novic pa verz Bog živi vas SloDenket in da so 2 Prim. V. Leveč, Bodoča izdaja Prešernovih poezij, L jub l j ansk i zvon 17, 1897. 120 1. F. Kidrič, Prešeren L L j u b l j a n a 1936, 395 -6. trije ki spremenjeni v ko oz. ker. Gre torej za Kosovo verzijo / d ra vi j ice. V njej sta vsaj dve korekturi odveč. Oblika jih je znana samo iz КС, vsi drugi zapisi imajo jim; ta oblika je tudi sicer pomensko in skladenjsko bolj pogojena. Vez- nik ko v povedi » . . .narodi , ki hrepene dočakat' dun, ko, koder sonce hodi. prepir iz svéta bo pregnan« namesto zaimka ki duje besedilu smisel, ki mu ga P. ni dal. Besedu ki uvaju tu pravi prilastkov in ne kuk nuvidezni časovni od- visnik, torej po globinski strukturi dan brez prepirov (na osem svetu). Takih prilastkovnih, danes nekoliko zaznamovanih zvez je v P. pesmih več, posamezne so ostale tudi v Kosovi izdaji. Prim. »Jokale so milo njene oči, ki zdéj ji srce za godca gori« (str. 87). Kosovo besedilo je bilo seveda tudi v teh primerih v celoti prevzeto v slovar. Vsi našteti in njim podobni razločki med Poezijami 1847 in Kosovo izdajo izpričujejo, da predloga zu znanstveno uporaben P. slovar ni bila pravilno izbrana; samo ob sebi je razumljivo, da tudi nobena druga dosedanja izdaja Poezij ne bi mogla nadomestiti izvirnika. Naštetim okoliščinam, ki so povzročile spremembe ali celo izginotje posa- meznih P. besed, so se pridružile še vsakdanje napake pri izdelovanju slovarja: nujbrž so se izgubili ali zamešali lističi z odtipkunim tekstom P. pesmi. Tako je npr. izgubljeni verz »Bil godec zagodel je kotiljön« (Poezije 86, Kos 89) pri- krajšal geslo biti za dve enoti, geslo godec za eno enoto, povzročil pa je tudi, da v slovarju ni enofrekvenčnih gesel kotiljon in zagosti. Na tak način seveda tudi ob vseh dosedanjih prizudevunjih ni mogoče priti do zelo preprostih ugotovitev, kot so: koliko pesmi imajo Poezije (Scherber pra- vi, da jih je 99, ker šteje Gazele za sedem pesmi, Sonetni venec za eno pesem. Krst pri Savici za dve pesmi); če se razstavi tudi Sonetni venec v enote, bi dalo celotno število pesmi v Poezijah 113 (Vidmar ugotavlja, da dosegajo vse P. pesmi »sto šestdeset enot, tudi če posamezne sonete 'Sonetnega venca', pesmi 'Gnzel' in epigrame štejemo kot posebne enote«),-1 koliko kitic imajo Poezije in koliko verzov oz. vrstic. lsačenko je izračunal, da imajo Poezije 3835 verzov," Scherber trdi (str. XIII), da jih imajo 3161, po podatkih v Inštitutu za slovenski jezik pa je v Poezijah 3123 verzov.5 Kako bi se po vsem tem moglo verjeti Scherberju, da imajo Poezije 2822 gesel s skupaj 16.878 različnimi besednimi obli- kami? Drugi del knjige z naslovom Konkordanca (str. 1—342) predstavlja jedro P. slovarja. Besedilo teče v štirih kolonah tako, da stoji v prvi geslo (sodelavci Slovarja slovenskega knjižnega jezika ga strokovno imenujemo geselska be- seda, Scherber po tuji literuturi tema), v drugi koloni k temu geslu spadujoče pojuvne oblike, v tretji lokusi po Kosovi izduji P. Zbrunegu delu (strun — šte- vilka pesmi — številku kitice — verz v določeni kitici), v četrti koloni pu verz, v katerem se nahaja to geslo oz. njegova pojavna obliku. Zu primer: ajda ajde 178 98 1 74 leže, k' ob ujde žetvi, ul pšenice ako/ak ak 11 2 5 3 uk se ne usmili kmulo, Izdelava te vrste avtorskega slovarja (po Scherberju t. i. lematizirane kon- kordance) je neprimerno težja kot izdelava navadne konkordance, bodisi da se 3 J. Vidmar, Dr. France Prešeren, Ljubijanu 1954, 60. 4 Л. V. lsačenko, Slovenski verz, Ljubl jana 1939, 20. 5 Pri zbiranju in pregledovanju podatkov z Inštituta zu slovenski jezik mi je pomagala tov. Branka Kulun. Zahvaljujem se ji. v n j e j n a v a j a j o zgolj lokusi določene besedne oblike bodisi da je geslu p r ik l ju - čeno ustrezno besedilo. Scherber se je lotil dela z nemško vz t ra jnos t jo in po- gumom ter dobro rešil celo vrsto leksikalnih problemov, ki bi povzročili težave celo slovenskemu sestavl javcu s lovar ja . P r i tem se je naslonil na slovenske slo- v a r j e in Slovenski pravopis ter upošteval dosedanja dognan ja prešernoslovcev o posameznih, danes neživih P. besedah, npr . odlaš. K l jub odločitvi, da bo gesla predstavi l v moderniz i rani obliki, je pravi lno pr ikaza l glagolska t ipa udržati -am prot i udržati -im, ohranil izvirne oblike doli. gori, saj pa tudi repetnica. znadnost, objemovati, oprašati ipd. Dobro je rešil gesli sam in samo ter homo- nimi jo pr i kos, če se omejim na leksikografsko težja gesla. Skoda, da je takih premišl jenih rešitev premalo. Glavne pomanjk l j ivos t i s lovar ja bi bile tele: gesla niso le pravopisno, ampak tudi s t ruk tu rno sp remenjena ; ni jasno, k a j se spravi v okvir enega gesla; ho- monimnost ni razčiščena; pod določene t ipe gesel so vkl jučene besede, ki med- n je ne sodijo; mars ika tere besede avtor ni razumel in jo je pri tegnil pod na- pačno geslo ali je iz n jene oblike skonstruira l nepravi lno geslo; m a r s i k a j se je zamešalo pri tehničnih opravil ih. Pomanjk l j ivos t i v izdelavi P. s lovar ja je pre- cej, vsekakor toliko, da jih vseh ni mogoče navesti v t e j oceni, zato bodo posa- mezne p r a v k a r izrečene t rd i tve ponazor jene z omejenim številom pr imerov. Glede pravopisa se je Scherber naslonil (tako pravi sam, str. VIII) za črke A — Na na SSKJ, za n a d a l j n j e črke pa na SP 1962 oz. na Pleteršnikov slovar. Rezul tat : poleg oblik izdajalec, kušeDati, godčev so v s lovar ju oblike plesavec. cDetečoličen, Orfejoo. Po nepotrebnem so posodobljena gesla ptič(ek) nam. tič(ek), kopriva/kropiva nam. kropioa, lakomen/lakoven nam. lakoven, spričo/ pričo nam. pričo, vislice/viselnice nam. viselnice, vprašati/prašati nam. prašati. Navidezna arlmičnost takih gesel bi se dala odpravi t i s sistemom vodilk; to velja tudi za besede, ki so splošno znane iz novejših i zda j Poezij, a so v izvirniku drugačne, npr . obroditi : odroditi. Opravopis i t i bi bilo t reba še gesli Šinkovec (po pravi lu v uvodu) in varli. V uvodu ni podrobnejšega pojasni la , k a j p o j m u j e avtor kot geslo. Zdi se. da mu je bila glavno vodilo za ugeslitev z u n a n j a oblika besede, močno neupo- š tevana pa je bila n jena pomenska s tran oz. besednovrstna pripadnost ." Ta težnja mehaničnega r azv r ščan ja se kaže n a j b o l j očitno pri ločevanju navadnih glagolov in oblik ter glagolov in oblik na se/si, čeprav niti v tem pogledu deli- tev ni dosledna. V s lovar ju je takale težnja v osamosva jan ju gesel: bojevati : bojevati se, narediti : narediti se, opasati : opasati si, brati : brati se/s i, na- brati se/si, jokati/jokati se. Vendar so tudi te vrste gesla: govoriti (z vkl juče- nimi pr imeri govori se), ljubiti : ljubiti se (s p r imerom za recipročnost in s pri- merom za pomen ' imeti voljo, željo'), napraviti (z zgledom se napravi) : napra- viti se/si (z edinim pr imerom si napravi), obetati (tudi z zgledom se obeta) : obetati si, ogniti (z edinim pr imerom ogniti se), piti (tudi z zgledi piti se, piti si). Pr im, še peti, pisati, praviti, razodeti, smeti. Scherber je sprejel pr i tem več postopkov, ki zabr i su je jo raznovrstnost P. besedišča in o težuje jo dostop do informaci je . Pod nedoločniško geslo so vkl ju- 6 Scherber se je čutil negotovega pri določanju gesel, zato se je skušal v uvodu zavarovat i z nekater imi ustrezajočimi in pr imernimi , a tudi z nekimi m a n j p r imern imi opombami (str. VIII—IX). Ceni vsi deležniki (pa iz n j i izpeljani prislovi) in deležja, tudi ko besedilno nista izkazani niti nedoločniška niti osebna oblika glagola. Prim, brati, hre- peneti, molčati, usmiliti se; izvoliti, obleči, politi, zaspati. Pod izhodiščno pri- devniško obliko so poleg navadnih pridevniških oblik za vse spole, števila in stopnje vključeni tudi predikativi, izpridevniški prislovi, samostalniška raba, zloženke s pre-, ki izražajo bodisi nadmerno ali splošno presežno stopnjo, pa tudi zloženke s pre-, ki so že zdavnaj leksikalizirane. Pod geslo dober so tako prišle oblike iz tehle zvez: dobre volje; boljga srca. bol j ga žita, za bol ji rabo. boljši jed, jed ne bode boljši, krompir narbolji; vse dobro je; dobro poznati, boljš' obdelan, boljši gosti, narbolj jezen, narbolj razkladati. Pod geslom bolj so primeri: bolj bolan, bolj lep, bolj spoštvati, bolj veselo. Gesli dober in bolj nista povezani niti z vodilkaina, čeprav gre v tipih bolj bolan — narbolj jezen, bolj spoštvati — narbolj razkladati za isto izhodišče. Scherber sicer postavlja v uvodu (str. XIII) pravilo, da uvršča »jasno obliko elativa ali presežnika« k »vsakokratnemu osnovniku«, drugače pa da ne, toda za zgled k pravilu rabi besedo predrzen in jo potem v slovarju zares uvršča pod geslo drzen; tega leksema pa P. sploh ne pozna. Prim, podobna gesla drag, majhen/mali, mlad. nedolžen, slab. Po citiranem redakcijskem načelu so v slovarju pod pre- samo štiri gesla: prekmalu, preljubi, prevzeten, prezgodaj, moralo pa bi jih biti vsaj dvajset. Toda kakšen je razloček med »/se je/ prel jub 'ga poprijela« pod geslom preljubi in med »od preljub'ga Avguština« ali »preljubi plesavec« pod geslom ljub, če odmislimo samostalniško rabo, ki po Scherberju tako in tako ni merilo za geselsko osamosvojitev? V slovarju je ob geslu ljub še geslo ljuba (iz verza .Moja stara l juba bo«), toda verza »nazaduje omeči se tvoja draga« in »za ženico daj te dragmu« sta uvrščena kar pod pridevnik drag. Prim, tudi gesli nezvest in nezvesta. Največ napačnih gesel je nastalo zaradi nepopolnega znanja slovenskega jezika. Beseda naj iz verza »šel n a j vsak sam bo skoz življenja zmede« je uvr- ščena pod členek naj namesto pod zaimek jaz oz. mi(dva). Zaimek naj / = naju / ima v Poezijah ostrivec in se tuko jasno loči od členka naj, ki ga nima. Po- manjkan je znanja jezika se na jbo l j kaže pri določanju glagolske prehodnosti oz. neprehodnosti ter dovršnosti oz. nedovršnosti. S tega stališča so napačna gesla dozoriti nam. dozoreti, nastavljati nam. nastaviti (1 X) in podobno pri ogniti, omladiti, polegati se, porekati, prisegati, segati, splesti, sprijeti, zakrčiti. Gesla v slovarju so lahko sicer pravilna, a med primeri so taki, ki bi se morali geselsko osamosvojiti ali premaknit i pod drugo geslo; prim, daleč, dejatijdeti, glej/lej, poldan, pura, razdejati, udaritijudriti, živeti. Še neka j spornih gesel: drugačen, eden/en, kolikokrat, mnogokateri, nobeden/noben, ogniti, oživeti, po- iti, polnoči, presneti, s/z/ž, spomlad, stesati se, stoter, šestnajst, tiger, volk. Vprašanje, ki ga tu zaradi obsežnosti in zapletenosti sploh ni mogoče sprožiti, predstavlja slovarska obdelava leksemov s predponami iz- : s- : z- ali u- : v-. Prešernovo pesniško gradivo je v slovarju nasploh precej zamešano. Primer- j a j odnose med gesli bran, braniti, braniti se, brati, seveda glede na Scherber- jeva redakcijska merila. Iz gesla bran bi moral biti izločen primer »prijazno del j mu tam ostati brani« in uvrščen pod braniti. Iz gesla braniti bi bilo treba odstraniti primer »Se dolgo ugovarjal , branil je« in ga postaviti pod braniti se. Iz gesla braniti se bi bilo treba izločiti primer »Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit'« in ga deti pod braniti. Iz gesla brati bi bilo treba izločiti verza »nam v bukvah jezik svoj imeti brani« in »v zakoni vender brani sad mi njeni in ju uvrstiti pod braniti. Podobni primeri so še pri družinah gora : goreti : gori, kal : kaliti in roj : rojiti. Zablodelo gradivo da je poleg nepopolne informacije o pomenski strani določenega gesla tudi napačno frekvenco. Pod geslom prise- gati so tri ilustracije, toda prva bi morala stati pod geslom prisega, drugi dve pod geslom priseči; potrdila za obstoj gesla prisegati ni. Zaradi takih napak so iz P. slovarja med drugimi izpadla gesla kapljati (zdaj pod kaplja), letina (pod leten), pišče (pod pisati), pese (pod pes), skrbeti (pod skrb), voliti si (pod oolja), zijalo (pod zijati). Navedki h geslu oz. njegovi pojavni obliki ustreznega besedila v četrti koloni obsegajo redno eno vrstico. Ta zadošča ka jpada bol j za formalno potrditev oblike kot za vsebinsko določitev pomena, da o spremnih pomenskih pojavih ne govorimo. P r i m e r j a j verze: ako ljubi; al sovraži; brate ose; zmotila nista me; dve sami zapeljale. Šele naslonitev na kontekst bodisi na podlagi tiskanega viru ali po spominu more duti geslu pravo vsebino. Ker se je Scherber dosledno ravnal po v uvodu postavljenem načelu o enovrstični ponuzoritvi, je morul pri določanju gesel sam segati čez to mejo. Gesli zbrati si in zdrobiti se/si imata za ponuzoritev verz brez besedice si. Nnjbol j se je mnščevul okleščeni verz »gore; — čas, Črtomir! je vzet' orožje« in zapeljal Scherberja, da ga je uvrstil pod geslo gora namesto pod goreli. Prvi pododdelek slovarskega dela (str. 331) predstavlja t r inajst »tujih be- s e d . . . ki niso postale del slovenskega jezika« (str. IX). Med temi je dvanajst praviloma na izhodiščno lntinsko oz. češko obliko deducirunih besed iz citatov ali polcitutov in besedn aoe, ki pa bi tudi po Scherberjevih nučelih morala biti pritegnjenn med osnovno P. besedje. Rešitev, ki jo je s tem seznamom ponudil Scherber, je nesprejemljiva. Po utr jenih leksikogrufskih načelih predstavlja vsak tujejezični citat celoto in mora kot tak nastopiti v slovurju.7 Mututis mutundis velja to za oblike dulce et utile, dulce, utile pa tudi za musi. Opravičlj iv, a po- polnoma nepotreben je spodrsl ja j v ugeslitvi dies (num. deus). Drugi pododdelek slovurskega delu (str. 332—342) je seznum lastnih imen iz Poezij. Izbor je narejen po pravilu, du velja za ime »načeloma vsaka beseda, ki ni pisana zgolj zaradi pozicije z veliko začetnico« (str. IX), in nu podlagi Koso- vegtt pravopisno predelunega teksta Poezij. Kljub preprostemu teoretičnemu izhodišču je prišlo do hudih napak. Verz »Beli Hrovàt, Rusnjûk ne, Slovak ne. s Slovenci ne drügi« (Kos 117) je dobil pri Scherberju obliko »Béli hrovàt, Rusnjûk ne, Slovak ne, s Slovenci ne drugi« (str. 8) in bil nuto po citiranem pravilu uvrščen pod geslo bel z dodano kazalko na hrovat. Tega geslu pa ni nikjer v slovarju (niti pod veliko niti pod malo začetnico), pač pa je geslo Beli hrovat. Nuvodilo za rabo slovurju, podprto s tukim zgledom, je več kot ponesrečeno (str. XIII). Pruv tuko je nupačno razstavl janje dvočlenskih lastnih imen, ki da je pri Scherberju gesla kot Bistriški, Blejski/Bleški. Pravilno je ugeslenu zveza Ajdovski gradeč; vendar bi bilu koristna še vodilka od gradeč. Toda Stari trg je spet uvrščen kur pod star in trg. Nupačna so gesla Britanski, Druid, Feniks/Fenis, Filomela, Francoska, Juda, Luzijada, Pegaz ipd. Nerazum- ljivo pa je, kako je prišlo pod lastno ime geslo abecedar, pa tudi bog, medtem ko je njegova ženska oblika ostala v osnovnem slovarju. Tako najdemo na dveh 7 Prim. Slownik jçzyka Adama Mickiewicza, Wroclaw 1962—. mestih še geslo ljubljana (str. 132) in Ljubljana (str. 337). Nepravilna so gesla: gorenjec, štajerka, štajerska ipd. Sporni sta gesli novice in slovenščina (v po- menu 'Slovenci'). Tretji oddelek P. slovarja (str. 343—403) razvršča vse prej obdelano bese- dišče glede na pogostost. Pogostostna lista (lestvica) se začne z geslom biti sem. ki ima 1426 ponovitev, in se konča s skupino 1332 besed, ki so rabljene samo jx> enkrat. V listo so vključena vsa gesla iz slovarja. Številčni podatki, po katerih je narejena frekvenčna lista, so točni, to je. izkazujejo število uporab vsakega gesla, kakor je predstavljeno v slovarskem delu. Vendar med drugim in tretjim delom P. slovarja ni nujno potrebne pove- zave. Vsako geslo bi moralo namreč že v drugem, slovarskem delu, imeti poda- tek o skupni pogostosti, zakaj samo na podlagi tega podatka je mogoče kon- kretno besedo najti v pogostostni listi in potem ugotavljati njena razmerja do drugih leksemov. Praktična uporabnost oz. neuporabnost pogostostne liste izhaja iz že ome- njenega osnovnega nesporazuma, ka j spada pod določeno geslo in kuj ne, ka j na j se izkaže na enem mestu in ka j na dveh oz. več mestih; od te odločitve je namreč odvisna pogostostna uvrstitev marsikatere besede. Zato so na jmanj problematični podatki o samostalnikih in pridevnikih oz. pridevniških besedah (ob upoštevanju seveda, da je pod pridevnik vključen tudi izpridevniški prislov ipd.), nezanesljivi pa so podatki o glagolih in o večini slovničnih besed. Posebej neenotno je obravnavana homonimija in konverzija. Naj pokažem na nekaj zgledih, kako relativni so podatki o pogostosti gesel celo na vrhu lestvice in kako previdno bi bilo treba delati sklepe glede na rang listo. Rečeno je bilo, da ima glagol biti sem pri P. zelo visoko mesto,".11 zlasti v primerjavi z drugouvrščenim leksemom, saj gre za razmerje 1426 : 606. to je 1 : 2,35. Dejstva so nekoliko drugačna. Podatki o pogostosti pesniškega jeziku prve polovice 19. stoletja, kakor se kaže npr. v Kranjski čbelici, povedo, da se uvrstitev glagola biti pri P. pogostostim sklada s pogostostjo pesniškega jezika v КС, le da je razloček med prvo in drugo besedo na P. pogostostni listi res nenavadno velik. Pogostostna razmerja med prvim in drugim leksemom so v ne- katerih pogostostnih listah taka: KČ 318 : 296, Novice 612 : 566, slovenska pisma Copu 77 : 75, sodobni knjižni jezik 9722 : 7958.» Ce bi bila pogostostna oznaka P. glagola biti po Scherberju pravilna, bi to predstavljalo polom trditve, du je moč slovenskega stavka v povedkovem glagolu. Od kod razlika? V Scherberjevi frekvenci biti so zaobseženi podatki o rabi biti sem ..., nisem ..., bom ..., bil... (v samostojni in vseh pomožnih rabah) ter bi. Morfem bi bi se moral slovarsko obravnavati kot oblikoslovni členek. Poleg tega pa bi bilo treba premisliti, kako porazdeliti 152 ponovitev oblike bil v različnih funkci jah (vez obli- kovni glagolski morfem). S temi odbitki bi se pogostost P. glagola biti precej približala standardu pesniškega jezika prve polovice 19. stoletja (čeprav bi ostal biti še vedno pozornost vzbujajoč leksem). Podobno je z nekaterimi drugimi visokofrekvenčnimi besedami. Členek ne je uvrščen z 280 rubami na 6. mesto. Ker so bile oblike nisem .... nimam .... 8 A. L, P. Scherber: Slovar Prešernovega pesniškega jezika: konkordanca in pogostnost, Delo 31. 3. 1978, str. 7. 9 Vse citirano gradivo je z Inštituta za slovenski jezik. nočem . .. štete le po enkrat pod ustreznimi glagoli, je P. nikalnica na videz šibka. Dejansko pa se nikalnica pojavl ja 156-krat tudi pri biti, 11-krat pri imeti in 9-krat pri hoteti, to je skupa j 176-krat. Pod tem vidikom se členek ne s 456 ponovitvami premakne kar na tretje mesto lestvice; ta uvrstitev pa bi razisko- valce brez dvoma spodbudila k razmišl janju o P. zanikovanju. Stilno, estetsko in sociološko zanimivo je razmerje med osebnimi zaimki. Po Scherberju imajo le-ti naslednja mesta na pogostostni listi: 2. on (606-krat), 4. ja z (507-krat), 8. ti (206-krat). Na prvem mestu se nuhaja torej izruzita nelirska prvina.10 Ali gre za posebno s t rukturo P. lirike? Na hitro roko opravljena pr imerjava s podatki o pogostosti teh zaimkov v KČ izkazuje isto zaporedje, le z drugačnimi kolikostnimi odnosi: 4. on (186-krat), 5. jaz (185-krat), 7. ti (120-krat). Toda ob pr imer javah bi bilo treba upoštevati, da so pri Scherberju pod te izhodiščne oblike uvrščene tudi vse dvojinske in množinske oblike (torej gre za drugačno rešitev kot recimo pri človek: ljudje) in da so pod tako geslo (npr. on) štete tudi nevtralizirane, tj . pridevniške oblike t ipa nje oča (77-krat) ter členka ga (2-krat) in jo (5-krat) ipd. Če bi se računali podatki tudi za KČ po Šcherberjevi metodi, bi se pogostost pesniškega jezika KČ pokazala v drugi podobi: 3. jaz (276-krat), 5. on (186-krat), 6. ti (165-krat), torej z drugačnim za- poredjem zaimkov, a s kolikostno bol j po Prešernovo usklajenimi odnosi. Neka j takega se lahko trdi o predlogih. Predlog za stoji po Scherberju na 25. mestu in ima 69 ponovitev. Če pa se pri pogostosti upošteva tudi njegovo pojavl janje v predložnih zaimenskih zvezah (zame, zate, zanj, zase itd.), se mu ponovitve povečajo za 19, s tem pa se opazno premakne na lestvici, in sicer na 19. mesto. Podobno pozornost kakor glagol biti so na podlagi Scfierberjevega seznama zbudili nekateri samostalniki, npr. srce. Poniž je zapisal: Med pomenskimi be- sedami se pojavl ja le samostalnik srce s 112 pojavitvami, kar je s stališča danes znanih slovarjev pesnikov in pisateljev v evropski l i teraturi zelo zanimivo in tudi presenetljivo dejstvo.11 Sklep je bil napravl jen nekoliko prehitro. Beseda srce kot najmočnejši samostalnik pri P. se na pogostostni listi res naha ja že nu 16. mestu. Toda besedišče KČ ima besedo srce kot prvi samostalnik celo na 9. mestu. Sicer pa srce tudi po Začasnem frekvenčnem slovarju12 v slovenskem knjižnem jeziku nasploh zaseda 2. mesto ined samostalniki. Oddelek s podatki o pogostosti P. besed se torej lahko uporabi za splošno orientacijo, pri ev. sklepanjih in pr imer javah pa je treba upoštevati posebnost njegove zgradbe in možnost napak, izvirajočih iz nepopolnega P. slovarja. Za zanesljivejše analize bi bilo treba izdelati merila, kako in pod katerimi gesli se evidentirajo posamezne pojavne besedne oblike. Prešernov slovar je izdan razkošno, skoraj potratno. To velja na jbo l j za tretj i oddelek, v katerem so pogostostni enokolonski podatki razporejeni na 59 straneh, čeprav bi jih bilo mogoče brez škode spraviti na tretj ino oz. četrtino zdajšnjega prostora. 10 Prim. V. Kajzer, Jezičko umetničko delo, Beograd 1973, 397. — H. Fried- rich, S t ruktura moderne lirike, L jubl jana 1972, 210. 11 D. Poniž, O slovarju Prešernovega pesniškega jezika in usodi računalniške lingvistike na Slovenskem, Naši razgledi 7. 4. 1978, str. 203. 12 Prim. S. Suhadolnik, Slovarski pripomočki, Jezik in slovstvo 11, 1966, 6, 190—3. Slovur imu neknj tehničnih, tj . zlusti ruzvrščevalnih in abecednih nupak. Te se na jbol j odkrivajo pri hoinoniinih in dvočlenskih geslih. Za vrstni red homo- nimov ni bilo določeno trdno zaporedje, čeprav pozna slovensku leksikografija, predvsem SSKJ, ustrezne rešitve; prim. § 16—19. Kljub Scherberjevi želji po homonimnem ločevanju besed je bila zudeva izpeljana le izjemoma v celoti in pravilno, večkrat na pol, v večini primerov pa je bilo homonimno gradivo mehanično uvrščeno pod eno geslo. Tudi če pustimo vnemar konverzne oblike in podobno, ostane precejšnje število besed, ki bi morale biti homonimno pred- stavljene, sa j gre pri nj ih za različne, ustaljene besednovrstne kategorije, npr. jutro, kaj, ljubiti se, na, neki. poročiti, raj. Homonimi so bili tudi nedosledno označeni in neenako razvrščeni (prim, vrh : zlat), zato je iskanje po slovarju dokaj oteženo. P r imer j a j boljše zadevne rešitve pri biti, pasti, pred, prst in slabše oz. nnpučne rešitve pr i gosti, klop, kos, moči, svet, svetel. Ker se bodo gotovo delali novi konkordančni slovnrji, bi bilo ob Scherber- jevem delu koristno ugotoviti, kuko je prišlo na več mestih do abecednih pomot. Prim, besede le-t/a,1 (str. 128), pot (str. 209 in 210), prst (str. 222). Ali je napake zagrešil s t roj ali človek? Če jih je stroj, ku j ukreniti , da bi se takim napukum ognili? Abecedni red je neutemeljen pri tipih pastir — pasti padem — pasti pasem : peti peli si petica. Tiskovnih nupak skorajda ni; moti kvečjemu geslo kamer nam. kamen. Ponekod se isto besedilo na enem mestu ravna na- tanko po Kosu, na drugem pa je nekoliko drugučno, navadno v naglasih. Prim, pri besedi Beli Ilrooat navedeni verz. Scherber uporabl ja pri nas mulo znane termine, npr. homograf za liomonim. in operira z latinskimi kvalif ikatorskimi oznakami, npr. praep., suffix, kar učinkuje v sodobni slovenski knjigi starinsko. Pojasnjevanje slovenske besede z nemško, npr. vir (Fundstelle) nu str. X, je na Slovenskem nenavadno. Slovar Prešernovega pesniškegu jeziku po vsem povedanem ni »zanesljiv pripomoček« in ni »brezhibno vzpostuvljenu konkordanca« in ne »brezhibnu dokumentucija primerov besedil«, kot obl jubl ja Scherber v uvodu (str. VII do VIII), predvsem pa ni to, kar napoveduje naslov knjige, sa j ne zajemu vsegu besedišča P. Poezij, pa tudi samovoljno določeni izbor ni popoln.13 Je prvi poizkus, k a j in koliko lahko opravi stroj s človekovo pomočjo pri izdelovanju slovenskega slovarja. Ker je zlasti človek zmotljiv in stroj sam (še) ne zna misliti in delati, je doseženi rezultat konec koncev zadovoljiv, zlasti kot pouk, kako se bo treba izogibati napak, da pridemo kda j do popolnega ali vsaj po- polnejšegu slovarju P. jeziku in temu podobnih del. Avtor k l jub znanstveni resnosti, vztrajnosti pri delu in zavzetosti za slovensko stvar ni zmogel naloge, sa j premulo obvludu slovenski jezik oz. je preslabo izkoristil razpoložljive ustne in pismene vire o slovenski leksiki. Pravzaprav pu je Scherber nuj inunj kriv tega polovičnega uspeha — krivi smo mi, ker dela nismo opravili sami oz. ker njemu nismo dovolj pomagali. To velja tudi za zuložbo Obzorja, ker se ji ni zdelo potrebno dobiti lektorja, da bi temeljito pregledal vsaj uvod v slovar, čeprav je pohvaliti njeno izdajateljsko zavzetost. Stanislav Suhadolnik SAZU, Ljubl jana 13 Zato dvomim, da bo ta slovar zadovoljil tiste, ki radi naštevajo neobde- lane nuloge slovenskega jezikoslovju, zlasti leksikografske. Prim. A. Lägreid, Die russischen Lehnwörter im Slowenischen, München 1973, 9 in 59.