IV 7Sil9S SLOVENSKI TEDNflK leto - Año IV. No. 200 "EL SEMANARIO ESLOVENO'* Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle SAPALLERI 2735 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno ° S H 3 W H * a o ^ o < FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 DELAVEC IN POLITIKA i že itak slabe odnošaje mei »L. l: j.i • • , , . • , .. , delavstvom, katerega delajo ajco bi ^e delavci in kmet-: našega nizkega človeka, pa . Je intenzivnejše zanimali za še izkoriščajo razni "politiki'' sv°j položaj, so nekateri v, v svoje koristolovske umaza- strahu, da se bo na svetu vse ne namene. poslabšalo. Ti ljudje nam j Politika je danes zelo ob- Veekrat polagajo na srce: sežna; v nje resor spada ce.o največ tisti ki pravijo da so plačani politiki, in ki razumejo kako je treba ljudstvo i mazati, da verno služi njihovim interesom. Proti takim km.., i,. ¡.,ii , ...... kričačem in izkoriščevalcem, Kmetje in delavci naj se za-1 vrsto lumparij: ubijanje, c1- . v nimajo za delo, politiko pa lo rojstvo po fašističnem si- j naj prepustijo tistim, kateri stemu, tatvina, hinavščina, iz Jo razumejo in so tudi zato koriščanje, goljufija in po-plač ¡mi. To bi bilo povsem dobne reči spadajo vse v po-pravilno, ako bi bil na sve- Mitični okvir, glavno je, da so pa naj si bodo kakoršnega koli kalibra, bomo brezobzirno nastopali, kajti za zboljšanje splošnih delavskih razmer, je potrebno kaj več kot nih držav Mr. Roosevelta, pri katerem je bil težko ranjen župan ííiesta Chicago, Mr. Cermák, moral sesti na električni stol in se posloviti od grenkega življenja. Ker je Cermak podlegel zadoblje-nim ranam, je bil atentator nas Slovence slabo, bi človek verjel, da morda za to, k.-r nismo dovolj veliki patri jot i. ampak ker se ves svet bori z revščino, tudi za nas ne more to več držati, da bi pa verjeli v šibo božjo tega vendir ni mogoče zahtevati od nas. Rog bi bolj za potrebo in -kot koristi. Današnji časi ra-' seb, med katerimi je bilo 12 bijo razumnega delavca, de- državnih funkeijonarjev. lavca. ki si s svojo veliko j Zdravniki, ki so pregledali razsodnostjo ume pridobiti truplo umorjenega Zangare tudi manj razsodnega. Akó so izjavili, da so bili njegovi se rece, da je tak delavec možgani popolnoma nornial-političen, je njegova politi- ni in da je bil vsled tega od-ka popolnoma na mestu. Do govoren za vsa svoja de.j¡¡-lavstvo ne more doseči niče- nja. sar, ker mu manjka razsou- j Edini sorodnik Zangare, ki nih ljudi. Manjka mu vodi- se imenuje V. Cafara, brat • teljev, ki bi razumeli tudi njegove matere, je izjavil no-druge m ne le samih sebe. : vinarjem, da je njegova edi-Podobno je tudi z našo slo- na želja, pozabiti, da je bil vensko kolonijo. Imamo leve j sploh kdaj v sorodstvu s po-in desne prenapeteže katerih kojnim atentatorjem, naloga je, da sejejo neslogo i med nami, da ja, ne bomo (la bo že kmalu bolje, morda "o res tudi kaj resnice, añi- lo za vrgli, to pa bo zelo tež- mogoče, saj smo vsi gojenci ko kajti kapitalizem ima in- ¡ raznih političnih strank, ki a,< bodimo gotovi, da mi bo-| teres, da ljudje niso ljudje, jih je bilo v Evropi vse pol-nio le kot vbogi Lazar, ki je ¡ter da so tisto kar oni hoče- no. Tukaj smo svobodni vsaj Pobiral drotine pod bogatino jo. Proti tej sili vsa takozva- duševno, kajti nihče nam ne v° mizo. ¿ na politika, pa četudi morda more braniti da ne presojajo življenje kot ga imamo ¡delavska ne zaleže mnogo, mo stvari tako kot so v resni-'bines, ni življenje, ampak, zalegel bi samo enotni delav- . ci. Tudi tukaj se nekateri fa-se hočemo pravilno izra- ski nastop, od tega pa smo natiki prizadevajo na vse nabiti, velika človeška bédari- še tako daleč, radi prepovrš- čine ,da bi napravili nesoglas-• Kako more razsoden člo- nega razumevanja, kot smo je med delavstvom. Kliče j» Vek odobravati, po eni strani že zgodaj omenili. Manjka celo duhove naših pradedov p0,ne zaloge kmetskih pridel- k°v> ki trohnijo po skladiš-Po drugi strani pa zopet Čih mogli ničesar pozitivnega doseči. To so slovenski politiki, ki razumejo "kšeft" kako je treba delavstvo mazati, da je j vedno bol j dizorjentirano. Kot smo rekli SLOVENSKI TEDNIK je glasilo vsen Slovencev v Južni Ameriki, kar drugi razderejo, bomo mi skušali popraviti, da naš trud ni zastonj, pričajo naši številni čitatelji in vedno več novih naročnikov. Mavijo tlel« km nam stvarne delavske politi- na pomoč, samo, ako bi se i ke. ; mogli vrniti nazaj, bi vas Gotovo bo kdo rekel: SLO- prve zgrabili za vrat, kajti, zdelki tovarniških | VENSKT TEDNIK je nepo- če na onem svetu vlada res-' Zangara na električnem stolu ! ne osebe, od katerih je eden veev, pri vsem tem pa litično glasilo, pa piše o no- nica in pravica, ter svoboda j Vponedeljek, ob 9. uri! govoril nemško, ostala dva pa OKNO V SVET Ponesrečen atentat na Hitlerja V ponedeljek so v Moná-kovcm; glavno mesto Bavarske, policijske oblasti prepre-; čile atentat, na nemškega ¡ kanclerja Hitlerja, ki se je nekaj dni mudil v omenjenem mestu. V ponedeljek se je Hitler z letalom vrnil v Berlin. To so vedeli že dan prej tudi atentatorji, ki so poleg tega tudi dobro znali, kod se bo Hitler peljal iz sedeža ta-mošnje njegove stranke do mestnega letališča. Tri nezna- et, kot delavec trpita po- : trebi delavske politike. T? tu si morajo tudi za nas želeji predpoldne, je Giuseppe Zan- ; baje rusko, so se pripeljale anjkanje, in ne vesta ka- i in vsem kar takoj odgovo- kaj drugega, kot so imeli oni gara, ki je, kakor smo svoj 0 si pomagala iz obupne- j rimo, da naš list bo proti vse- na zemlji in kot imamo mi čas poročali, naparavil aten-Položaja. Ta bedni položaj mu ki skuša delati razdor, in danes. Ako bi bilo samo :atat na predsednika Zedinje- z avtomobilom do Wagner-jevega spomenika, ki stoji poleg Hitlerjeve hiše v Mona- MACDONALDU JE VSAJ NAVIDEZNO USPELO POMIRITI EVROPO Angleški ministrscki pred-; joč se, da je danes usoda Ev-sednik Mr. MacDonald je v I rope pravzaprav v rokah "du-spremstvu zunanjega mini-, ceja", katerega treba na vsak stra in svoje hčerke;, ki g-a 1 način potolažiti in pomiriti, vedno spremlja, posetil v so- ¡ zakaj v nasprotnem slučaju boto v Rimu italijanskega je katastrofa neizogibna, diktatorja Mussolinija. Ka- V Italiji je bil MacDonald kor smo že v zadnji številki ¿sprejet zelo prisrčno in, ka-Slovenskega tednika omenili, j kor poročajo listi, so se tudi se je MacDonald odločil, da j razgovori med njim in Mus-obišče Mussolinija, zaveda- j solinijem vršili v pravem prijateljskem tonu. Sodeč po poročilih o rimskih razgovorih, je videti, da sta se oba državnika precej dobro sporazumela in da bo ta rimski sestanek lahko tvoril solidno podlago za nadaljnja pogajanja, pri katerih bosta sodelovale tudi Nemčija in Francija, in kjer se bo mogoče končno res kaj pozitivnega napravilo za mir med evropskimi narodi. ko veni. Kakor zatrjujejo policijska oblastva, so bili vsi trije oboroženi z revolverji in z ročnimi granatami. Nekdo, ki je šel takrat tam mimo, Je opazil, da se trije možakarji pri spomeniku vedejo nekam sumljivo, kar je takoj javil najbližjemu stražniku. Ko se je natok stražnik bližal spomeniku, so osumljeni atentatorji odkurili. Policijski ravnatelj je pozneje izjavil, da so bila oblastva v Mona- ** * Donaldom in Mussolinijem in bo gotovo hudo zamerilo Franciji, če bo delala ovire nadaljnjim pogajanjem. Mu3-solinijeve jasne zahteve so postavile Francijo pred alternativo: mir ali vojna. Toda če hočeš mir, moraš ugoditi mojim in mojih prijateljev zahtevam, pravi Mussolini. Zadovoljitev "ducejevih zahtev" pa bo stalo Francijo in njene prijatelje mnogo žrtev. Zakaj Mussolini se nikakor ne bo danes več zado-volil s tem, da dobi kako kolonijo v Afriki, pač pa hoče, da se revidirajo tudi vzhodne meje, to so meje med državami centralne Evrope. In če bi prišlo do tega, se te meje, to so meje med državami centralne Evrope. In če bi prišlo do tega, se te meje gotovo ne bodo spremenile v prilog držav, ki tvorijo Malo entefrito, marveč v prilog onih držav, ki niso zadovoljne z mirovnimi pogoji iz leta 1919, van Siueič odborniki. Mate Šverko, Ivan Antončič preglednika računov. Ivan Zlo-jrar preglednik bolnih. Društvo je izdalo podpor.' $ 60. Za društvene potrebščine $ 38.80. Društvo ima v denarju $ 470, kateri je naložen na banki. Pripomniti moramo da bi se društvo lahko mnogo lepše razvijalo, ako bi bilo med nami več ov-ganizatoričnega smisla. Enkrat se bo nam še utepalo. ¡iko se že ne, da smo tako malomarni. Več smisla za organizacijo rojaki, ako hočemo kaj boljšega doseči v 2iv- dan v društvene prostore, kjer ga lahko brezposelni tovariši dvignejo brezplačno. Toliko naznanje vsem, ki bi radi čitali, pa si lista ne morejo naročiti. Vsi oni pa, ki imate stalno delo, bi bilo lepo, da si list naročite, ter s tem podpirate edino SLOVENSKO glasilo v Južni A-meriki SLOVENSKI TEDNIK lahko naročite vsako nedeljo v našem društvu. Odbor IZ SPD. III., CORDOBA Odbor SPD. m. v Cordobi naznanja svojemu članstvu, prejelo lepo število knjig, od Sokolskega društva La Paternal iz Bs. Airesa, katere jim je pred-kratkim poslala banska upra-CORDOBA va iz Ljubljane. Zahvala. , Tem potom se odboru naj- Odbor SPD. III. v Cordo- lepše zahvaljujemo za požr-| bi, se javno zahvaljuje ure- 1 tvovalni trud, radi knjig, ki 1 dništvu Slov. tednika za brez- ! so nam zelo dobro došle v po-jplačno pošiljanje tedensko j polnoma izčrpano društveno .. . . i da je društvo ljen.pi. Cas je, da se intenziv- j nejše pobrigamo za naše lastne interese. Za Odbor Ivan Tvaneie, član. Mussolini je namreč mne- knjižnico. Sprejmite najlepše tovariš- kovem pravočasno obvešče- nja, da bo Evropi vsaj za e- na o nameravanem atentatu na Hitlerja, čemur treba pripisati, da se je atentat ponesrečil. Rekel je tudi, da so atentat organizirali nekateri člani ruske tajne policije "čeke", ki že delj časa v Švici pripravljajo komplote proti Hitlerju in proti vsem voditeljem nemškega fašizma. Slavnostna otvoritev "Reichs-taga" V torek se je vršila v mestu Potsdam slavnostna otvoritev "Reichstaga", to je nemškega parlamenta. Iz Berlina je prišlo ob tej priliki pol milijona oseb, da prisostvujejo paradam lnilitaristi- no generacijo zagotovljen mir le tedaj, če se sporazumejo med seboj Angleška, Nemčija, Francija in Italija, katere bi potem že poskrbele, da bi zavladal mir tudi med o-stalimi manjšimi državami, ki bi se morale pokoravati dik-tatom omenjenih štirih velesil. To je morda res, ali škoda, da je težko izvedljivo. To pa zato, ker ni v najmanjšem skladu z načeli Društva narodov, in nadalje, ker je v popolnem nesoglasju z zunanjo politiko Francije, ki je toliko milijard žrtvovala za prijateljstvo s Poljsko in ¡ deset izvodov lista za one 1 tovariše, ki so brezposelni, Lahko si torej zdaj pred- ter jim ni mogoče lista naro- ke pozdrave stavljate. čitatelji, kako str- ' čiti. j Za odbor: ma bo pot ki bo vodila po- j SLOVENSKI TEDNIK Andrej Gregorič, predsednik gajanja, ki so se koncem pre-1 pride vsako nedeljo popol- 1 Anton Mozetič, tajnik, teklega tedna precej srečno pričela v Rimu, k toliko za-i^®'0'""" željenejnu miru. ... - i'-r.iv ! čnili organizacij. Predsedni-lz državami Male entente, ki ku nemške "republike" Hin-denburgu je množica priredila burne ovacije. Pesem "Deutschland iiber alies" so danes skupno z njo največje zagovornice mirovnih pogodb, in to iz prostega razloga, ker so one imele od teh (Nemčija nad vse) se je ta- ! pogodb največ koristi, ko gromovito razlegala kakor \ Zato se ne smemo prav nič še nikdar od 1914 leta sem. čuditi, če niso v Parizu s po- Ob priliki otvoritve "Reichstaga" sta govorila Hinden-burg in Hitler. Njiju govora sta spominjala na lepe predvojne čase, ko je bil uedinj?-ni nemški narod pod dinastijo Hohenzollernjev na viška svoje slave in sile. "Ne cesar Viljem, ne narod, ne vlada niso hoteli leta 1914. vojne", je dejal Hitler, ki je na drugem mestu svojega govora odločno izjavil, da so Nemci tudi danes iskreni prijatelji miru, "ampak da so pripravljeni lečiti svoje rane." sebnim navdušenjem pozdravili rezultate rimskih razgovorov. * * * Francija je v silno neprijetnem položaju. V mnogih njenih gestah je v zadnjem času opaziti neko nervoznost. In kako hočete, da bo mirna, ko vendar prav dobro čuti in vidi, kako grozeče vstaja stari duh Nemčije, kako naglo se bliža ura obračuna. Toda javno svetovno mnenje je z zadovoljstvom pozdravilo sestanek med Mac- Bruštvene vesti j Poseob* člani V nedeljo 2. aprila, bo Pro-| svetno društvo 1. na Patei'-c ¡ nalu otvorilo nove prostore vi | ul. Añasco in Orofio štiri kva-r I dre naprej od sedanjih pro-| štorov. Več drugikrat. TEDNIK v soboto neizide,c ker je pet sobot v aprilu. J Delavsko pod- I pomo društvo | Slavia v Mala- j gueñi Delavsko podporno društvo "Slavia" je imelo 18. marca drugi redni občni zbor. Član-^ stvo se ga je vdeležilo polno številno. Ob določeni uri je predsednik otvoril občni zbor, ter so sledila poročila posameznih funkeji. Prešlo se je na volitve novega odbora katerega tvorijo sledeči člani. Ivan Šverko predsdnik, Alojz Pečarič podpredsednik, Alojz Ober-J man tajnik. Jure Grbac bla-x gajnik, Jure Sonkar, Jožef Radkovič, Jakob Šverko, I-* Kdor ima i) 2) BLENORAGIJO anora vedeti: Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. Ne izplača se mu, da plačno. se da pregledati brez- ! 3) 4) Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. NIMAMO PRAKT1KANTOV OPOMIN Opozarjam nekatere prena-peteže, posebno pa Gospoda K. kakor se sam podpisuje, da v bodoče vsaj malce premisli kaj in komu piše, posebno ko se spušča v boj z tukajšnim Slovenskim Tednikom ki je edino pravo glasilo Slovenske kolonije v Južni Ameriki, ter ob enem tudi last S.P.D., ki pripada v celoti le delavstvu. Mar del Plata Oprostite moji zanikarno-sti, da še le komaj danes poravnam zaostalo naročnino. Še več, ko tjaz je temu kriva kriza. Lepo se vam zahvaljujem, da mi lista, kot staremu naročniku vseeno niste vstavili, zato pa se kar sam kaznujem s tem, da vam po- V, ■ .i sijem en peso za tiskovni sklad. Imel sem namen pía-1 čati bolj pozno, ko bi bil bolj ¡ Zato opozarjam te gospo- j pri denarju, ker pa po toli- brez razlike, posebno za nas Primorce, je kot nekak patronato in zaščitnik. Ako bi se ne zanimal SLOVENSKI TEDNIK za nas, bi se ne zanimal nihče, np smo kot pregnana čreda, brez doma, brez strehe. Kadarkoli potrebujemo nasvetov, se zatečemo v uredništvo in tam nam brezplačno vse razložijo. Za to rojaki in rojakinje podpirajte SLOVENSKI TEDNIK, ako bi ne imeli njega, vi še i ne veste kaj bi nam manjka- lo. Tudi za vas dekleta skrbi de, da, ako jim ni kaj po- kem času vstavite vsakemu ' volji, kar piše Slovenski ted- list, kar imate tudi popolno- j uik, naj blagovolijo obrniti ma prav, kajti če bi lista ni- j «SLOVENSKIH TEDNIK" se na, Odbor S.P.D. I. ne pa jhče ne plačal bi moral vmre- j Koüko ^ ^ in pegmic prinaša, kakor tudi drugih zanimivosti. Z eno besedo Tednik razume svoje poslanstvo, skrbi kolikor mogoče, da vseh zadovolji, škoda ie, da list ni malo večji, ampak jaz mislim, ako bi se vsi nekoliko več potrudili, bi se da-SLOVENSKI TEDNIK pi- lo tudi to doseči, še tako prepričevalno, da ga Rad bi še nekoliko sprego-mora vsakdo razumeti. Naj .se ' voril, ako mi urednik SLO-crno-srajč- ]e zaganjajo ob njega razni VENSKEGA TEDNIKA domku mora taka (grožnja) | fanatiki> opravili ne bodo voli, o tistih fanatičnih kri- nič, kajti nekaj razsodnosti čačih, ki se ob vsaki priliki imamo danes tudi delavci In jspodtaknejo ob SLOVENSKI ssicer toliko, da znamo raz- ! TEDNIK. Te ljudi bi jaz ločevati kdo dela vresnici za j prašal, kaj so zmožni in kaj na.s. za našo boljšo bodoč- ¡ bi pravzaprav radi. Zakaj, če na urednika osebno, ker on : ti, tega pa ne bomo pustili piše in priobči v Slovenskem j nikdar. Ako bi bilo nekoliko tedniku to, kar odbor S.P.D. ¡ več zanimanja, bi naš list I. odloči in odobri. : imel lahko mnogo več naroč- Kar se pa tiče onega oči-1 nikov, saj čitajo ga vsi radi, tanja in groženja v zadnjih | samo za poslati malenkostno dveh izdajah tukajšnjega | naročnino so menda več pro tednika "Jugoslavije", mo- ! leni, kot v pomanjkanju, ram odkrito priznati da na-' čin je popolnoma fašistični, ! ker komu drugemu kakor: kakemu bivšemu uiti iz pod peresa (mogočf nehote) ravno ko hoče dajati lepe navke drugim, ko pa sam ima črno vest. Sicer sem jaz sam zave-1 den Jugoslovan, ne pa tak, j n0gt List kot je SL0VEN. j so res tako v prekleto pamet-da bi nerazločil naroda od gjQ TEDNIK potrebuje na- 1 ni, nemorejo pa ničesar po-vlade. Narod je eno, vlada je j kolon¡ia; list ki si upa ; kazati. Ni treba misliti da so pa drugo, ki dela premnogo- j povedati iesnic0; breZ; da hi ' ]judje danes prav vsi taki krat le zase in ne za narod. | se kQga ^ a]i dft ^ koga norci> da bodo kar brez gla. Član Prosvete Razširjajte SLOVENSKI 1 ponepotrebnem izival. Zato ve drveli za njim, ko jim bo tudi ima SLOVENSICT TE- j kdo kadil z lepó zvenečimi DNIK vedno več pristašev. ' SLOVENSKI TEDNIK ?a- TEBNIM. stopa interese vseh delavcev, frazami. Te vrste ljudi poznamo že od doma. Dokler jim je neslo, so se na V30 ZAKAJ SE VAM SPLAČA uložtti Vaše prihranke v Banco Holandés de la América del Sud Glavna centrala: AMSTERDAM (Holandija) Podružnica: CORRIENTES 1900 esq. Río Bamba za BUENOS AIRES: Bmé. Mitre 234 esq. 25 de Mayo Buenos Aires KER je Holandija imela vedno zlato kritje za svoj denar, kateri je vedno najstalnejši na svetovnem borznem trgu. PLAČAMO za uložke na hranilno knjižico 4 % obresti na leto, ter jih vsake tri mesece pripišemo kapitalu kateri Vam je vsak čas na razpolago. PRODAJAMO prevozne karte (šifkarte) po najnižjih cenah. POŠILJAMO denar v katerikoli valuti, naravnost na clom prejemnika in to: Brzojavno z eroplanom ali poštno SLOVENSKI ODDELEK j uradujemo od 8y2 zjutraj do 7 zvečer vsak delavnik t Ako hocete hiti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. UODKL. Speci jalisti za sigurii« iin hitro zdravljen ie BLENORAttIJE - KAPAVCA AKUTNE. KRONIČNF. BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne m Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 moč drli, ko pa je bilo treba pokazati dejanja so stisnili rep med noge in šli. Ko bi imeli mi, malo več samosto.S nosti in bi ne bili le prekup-čevalno blago raznih "kšef-tarjev" bi ne bili pregnani iz naših hiš od črnih trinogov. Narodi so danes le kot molzna krava, teličkov pa je preveč, ki bi se radi lepo redili, ampak tega mleka bo tudi enkrat zmanjkalo. P. Kraševec Borka LJubljane proti brezposelnosti Mestni socialni urad pobija bedo — Najboljša brezposelna podpora je delo Ljubljana, 1. februarja. — Dasi letošnja zima s snegom in mrazom doslej Ljubljani še ni prizadejala najhujšega, vendar se beda, ki je zlasti v zimah gospodarske križe posebno občutna, že dodobra pozna. Stanovanja v mestu in ljudje na ulicah pač ?e nikdar niso bili oblegani od tako številnih prosilcev in prosjakov kakor ta čas. Termometer socialne bede v Ljubljani pa je socialni urad mestnega magistrata. Od bli- zu in daleč, iz mesta in okolice se na hodnike in k okencem tega urada neprestano stekajo vsi veliki in mali, zaraščeni in zaskrbljeni ljudje, brezposelni, penzionisti, star-! ke in sirote, ki jim manjka kruha, obutve ali česarkoli. Mestna občina jim daje, kolikor pač premorejo skromne zakladnine njene socialne politike. V tem času brezposelnosti je mestna občina pričela reševati vprašanje o podpiranju brezposelnih na svojevrsten, moderen način. Preprosta resnica je, da brezposelna podpora materialno delavcev sicer nekoliko zaleže, da pa socialno-vzgojno ne more i-meti kdo ve kako pozitivnega učinka. Zato je mestna občina, namesto da bi delila brezposelne podpore, pričeia brezposelne zaposlovati pri delili v mestnem vrtu, v mestnem gozda, v parkih na Gradu, pri Sv. Petru in drugod. V načrtu pa je s tem v zvezi tudi kopanje jarkov ob Cesti dveh cesarjev. Za en teden dela prejema delavec 4 i tedne brezposelno podporo. — 412 brezposelnih je bilo I ^ doslej zaposlenih i cialni akciji. v tej so- V celoti je socialni urad v mesecu januarju podpiral 2450 brezposelnih oseb s 4000 člani, izplačal je brezposelnim okrog 120.000 Din podpor. Na mestni socialni urad se stalno oglaša po podpore tudi mnogo v okoliške občine pristojnih brezposelni, ki pa so delj časa delali pri podjetjih v mestu. Urad nakazuje skromne podpore tudi tem, ker so v podporni fond prispevali pač tudi zanje njih delodajalci. — Tistim, I: i samo kratko dobo bivajo v Ljubljani, nakazuje urad samo podporo v živilih. Vobče nakazuje urad predvsem živila, hrano, obutev in obleke; samo 5 do lO'/r razpoložljive vsote razdeli tudi v denarju za stanovanja itd. — Socialni urad ima stalno v evidenci po 18 trgovcev, na katere po pravičnem ključu naslavlja ta svoja naročila. Posamezni referenti na socialnem uradu — gg. ravna-tel Ciuha (ubožni oddelek), Juvan (delavski), Sede,i (mladinski) -— imajo vsak dan silen naval. Fondi, ki z njimi razpolaga mestna občina v socialne namene, sicer še niso izčrpani, toda če kriza ne bo marala odjenjati, bo obramba proti bedi in gladu zmerom težja. Prehrana brezposelnih v Beogradu Beograd, 11. februarja. — Dočim se v Beogradu vse od lanske pomladi sem, ko se .ie pričelo stavbinsko delo in je tudi mestna občina začela u-rejevati javne ulice, nasade in druge take svoje naprave, brezposelnost ni skoraj niti občutila, je prinesla zima v tem pogledu precejšnjo izpre-inembo. Navadno poslovno življenje, ki gre svojo redno pot tudi pozimi, zaposluje, sicer res svoje redno povprečno število delovnih moči in nekateri obrati se morejo morda celo pohvaliti pozimi ■/ večjim prometom kot pa v toplem času, toda so pa dela, ki imajo svojo sezono izključno od pomladi do suhe pozne jeseni, potem pa prisilen in seveda tudi neplačan počitek. V času dela se ne da toliko prislužiti, da bi se zbral primeren kupček za zimo, čemur je potem neizogibna posledica, da se mora vse bol j | in bolj stiskati pas in naposled ni druge rešitve, kot edino le javna pomoč. In če se še doda, da splošna gospodarska kriza skoraj povsod, vsaj kolikor toliko skrčenja skoraj v seli obratih zahteva I te štiri kuhinje izdajajo vsak i nji odbor ne dobi še nekaj delovnih moči, z druge strani ' dan po 2300 porcij tople lira- stotisočakov podpore, se zna pa da je Beograd kot prestol- i ne s koščkom mesa in četr- zgoditi, zlasti če se zima le količkaj nategne, da bo moral ustaviti predčasno vso svojo prehranjevalno akcijo, kar bi pomenilo strahovit u-daree za brezposelne, prayo pravcato stradanje. Zato je nica kar najprivlačnejša toč-1 tinko hleba kruha (četrt k>- ka tudi za brezposelne na po- ifograma). Pravico do te lira- i deželju, je razumljivo, da šte- ne ima vsak brezposelni de-vilo brezposelnih v Beogradu lavec in nameščenec ter vsi v zimskem času ni majhno. člani njegove družine, ki so Zato pa tudi ni lahka naloga brez zaslužka. Dokazilo brezmejne občine beograjske v poselnosti je potrdilo borze | odbor zamislil veliko zbirko pogledu podpiranja brezpo- ; dela, s katerim se je treba j v svoje namene in se bo od sel nih vsaj v toliki me- prijaviti v uradu osrednjega j 26. t. m. do 5. marca vršil v ri. da se obvarujejo najhuj- odbora, kjer se dobi izkazu i- I Beogradu "teden ■ brezposelnega. ca in nakaznica za to ali ono j nih", ko se bodo zbirali pri-Prehrana brezposelnih v kuhinjo. Vsaka zloraba, zla- j spevki za prehrano brezpo-Beogradu pa ne sloni samo!sli |);l dobivanje dvojnih ód- | selnih, da se bo moglo primerkov, je tako popolnoma j riti tja do pomladi, ko se zo-izključeno. V kuhinjskih je- j pet prične delo. dilnicali se hranijo samo tisti, ki nimajo družine v Beogradu. vsi drugi pa si nosijo podpiranje brezposelnega de- (irano domov. Tistim, ki ne lavstva, ki mu predseduje ! doi)0 tf)pk« hrane, ker ne za-predsednik mestne občine, za- | dostuje za vse. pa deli "Nastopam so pa v njem tudi še I sugnj hleb" kruh, in sicer po i borza dela. fond za delavske 1 cej li 1 oV> "Vstajenje" stvo za socialno politiko do- dostovaia Uer tudi sedaj ne ¡ 72- letu- To J« Prepričevalno zadostujejo, da bi se vsa ak- a kdo vp> ali bo Izpričalo .. . . mladeniče. Morda bodo se na lena mogla toliko razširiti, da . „ ! prej trdili, da so Vstajenje . | bi se vsakemu brezposelnemu hrane, da bi se vsaj enkrat na dan najedel do sita. Če osred- ločilo 414 000 dinarjev. Prehranjevanje brez nih se je pričelo v dveh ku- Prehranjevanje brezposel- j ft tol5ko razširiti, da hinjah, katerima sta se po- i • -»i„ ;„! moglo zagotoviti toliko zneje, ko je prišla podpora iz » ° ministrstva za socialno politiko, pridružili še dve. Vse "Don Quichote" in "Kandi" zastarele starikave, za moderno književnost brezpomemb-ne knjige. Pregled $ 3.- LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike i popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Bue-aos Aires. — Podružnica, ca- ZflMOTCA Dra. Dora Samoilovió de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 Veliki zavod RAMOS NIEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislim1, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvistnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Ptasa Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 »9 Callao 559 r PRIMORSKE VESTI IZ PRIPOVEDOVANJA EMIGRANTA * r('d kratkim je pribežal ' ugoslavijo mlad emigrant, ^ je odsedel po nedolžnem Preko i) mesecev zapora °rici. Iz njegovega pripove-°vanja posnemamo par zanimivosti o načinu postopanja o položaju ujetnikov, ki Jim ne morejo ničesar doka-•sti. Pripovedoval je: "Že med potjo, ko sem se Vračal iz Gorice, me je dohiti moj mlajši brat in me o-l>0zoril da me čaka doma brigadir z dvemi karabinjerji. ^°dal sem se mirno domov, kjer inp je brigadir popolnoma kot se spodobi in kot, da 'Ji bila največja prijatelja, Povabil na stražnico radi neke malenkosti. Čudno se mi ^ zdelo, da sta prišla samo ®di malenkosti z njim še dv:i °rožnika. Šel sem z njimi. Staknili so me v celico in ^'Ugi dan so mi sporočili, da moral v Gorico, da se tftm uredi ona "malenkost". Sijali so me na kvesturo v O v,°rieo. Z zanimanjem sem ttakal, da zvem o vzroku aretacije. Po treli urah čakanja, 's° me pričeli zasliševati. V ki'asnem uvodu, kjer so mi °l'isali vso mojo življensko 'lQt, skoro od rojstva, pa preko časov, ko nas je iz svoje <í Velikodušnosti" sprejela v Svoje okrilje velika Italija in Ulično do dneva, ko sem foti tej Italiji zakrivil "zlo-' l)l , ki mi ga bo ona sicer odPUstila če ga priznam. Tu 8(1111 se skoro vstrašil. Ponu-so mi v podpis neko li-s1lll°, kjer je bilo zapisano, H sem član neke tajne pro-'^ašistične organizacije in da fip"1 temu in temu naročil, da pS?a iri fega fjne zažge'otročki vrtec in da požene v zrak -prišli zopet iskat radi neke g druge malenkosti. Na kvestu-ri v Gorici pa sem, v svoje veliko začudenje, zvedel, da je moj zločin dokazan in da moram le še počakat, da pridem na vrsto pri "Izrednem sodišču" v Rimu. Zopet so potekli dnevi in tedni, dokler me niso po štirih mesecih izpustili v svoji "velikodušnosti". Šel sem domov in po par dnevih — v svobodo, ker sem se zavedel, da ne bom imel več miru. Zapori so izredno nezdravi, a gorje onemu, ki mora v klet kot nesrečni Brbuč. Hrana je zelo pičla. Na dan dobe sploh nisem poznal in ki da je priznal vse omenjene ob- ¡ tožbe. Odklonil sem podpis :n j zahteval konfrontacijo z i njim. Tej zahtevi je sledilo petmesečno čakanje v ječi. V tem času, po skoro dveh mesecih, je prišel v celico ele-gaten gospod — "giudice is-truttore". Rekli so mi, da je preizkovalni sodnik iz Rima. Začel je ponovno zasliševati. Konec je bil isti kot prvič. Odšel je in je, kot sem kas- | . . . . J | jetniki skodelico nezabeljene neie zvedel, izdal nalog, da j . „ . v . . J . mmestre, z vsemi mogočnimi se me takoj izpusti. To se pa u ..,,.. • priboljski m po dva hleb- mnnrmTnrmim Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) ni zgodilo in so mi celo sporočili, da bom šel v Rim pred "Izredno sodišče". Udal sem i v to. st čka kruha po 30 dkg. Najhujša je negotovost, v kateri , puste čakati, povsem nedolž-, nega človeka, da ne ome-I njam trpinčenja pri zasliše-| vanju, ki je gotovo že znano. Dnevi, tedni, meseci so potekali. Skozi lino sem videl le malo neba in le če sem dospel do nje, sem videl tudi , . v , , , j so zastražene, vsako svobodno na dvorišče. Tu se mi je nu PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo In praznik UJiimminiiHHnimnnnniMmi.'ii .umnimmnim^ Izdajalci in vohuni Fašistični podrepniki so tudi domačini.. neke aii vojaške naprave. Nave- mi ime nekoga, ki ga diplomirana ItaMea ? ANA CHARPOVA v pfagi in Buenos Airesu dolgoletno prakso v Porodnišnici v Pragi in v olriiei Rawson v Buenos Airesu. ejernajo se penzijoni- Spr Stííe> Posebno s kampa. c romoč pri porodih za I $ 30._ !Cal*e COLOMBRES 178 I fl J7- T. 62 Mitre 3755 5 «vadra od Rivadavia) dila večkrat grozna slika. Globoko v kletnih ječah se je spenjal na lino človek, bolj podoben smrti kot živemu bitju. S svojimi izmozganimi rokami je skušal zlomiti železne križe. Iz obraza mu je zijal grozen obup. Kaj je zakrivil to človek, da ravnajo tako nečloveško z njim? Nekega dne so kar na lepem pripeljali v mojo celico nekega moža. Takoj mi je pričel ves obupan pripovedovati svojo zgodbo, naštel zločine, katere so ga obdolžili ;n radi katerih je dobil par let ječe. Njegovi zaupljivosti nisem preveč verjel. In res! Bil je to neki Oblak Henrik iz vasi Spodnje Konomlje pri I-driji, ki je bil poslan kot vohun v celico, v kateri sem bil sicer sam. , Zopet so minevali dnevi in'i tedni, ko me nekega dne pokliče k sebi ltvestor in mi svečano javi, da mi Italija, kljub temu, da me je spoznala kot krivega v svoji veliko dušnosti odpušča vse in mi vrača svobodo. Par dni kasneje so pokopali onega človeka, ki sem ga večkrat opa-kot sem pozneje zvedel Br-zoval iz svoje celice. Bil je to buč Mirko, ki je nedolžen postal žrtev bolezni in ječe. -Vrnil sem se domov v veri, da sem v resnici prost. Toda Reka, v januarju 1933. Trg Bistrica in sosednja vas Tr-Položaj je nevzdržen. Vasi ! novo, sta bila takoj po vojni središče, v katero so prihajali okoličani iz Pivke, Podgo- gibanje skoro nemogoče in ni skoro moškega, ki ne bi i-mel opomina od kvesture, da ne sine po osmi uri ven. Poleg tega pa hodijo po deželi plačani vohuni, ki vstvar-jajo v ljudstvu veliko neza-I upanje. Tako naj omenjam nekega Pelicona iz Šempasa, ki potuje od vasi do vasi, od hiše do liiše in spravlja ljudi po nedolžnem v ječe in ne-prilike. Prodal se je, ko je bil zaradi prekoračenja meje prijet in bi moral bili kaznovan. Sedaj je v službi tajne goriške policije. V milost in nemilost je prepuščeno ljudstvo volji gospodarja... Oddahnil sem se, ko sem prekoračil mejo, v svesti si, da se bom lahko mirno posvetil delu." Poglavje: o propadanju gospodarskih podjetij Klovže, februarja .1933. Nekdaj znana Križničeva žaga v Klovžah je propadla in je prišla iz domačih rok v roke nekega Italijana. Seveda ima novi gospodar v svojem podjetju zaposlene sartio Italijane. Tako čakajo ti, kot na plen, na naše gospodarsko u-ničene domove in podjetja. Iz konfinacije sta se vrnila re (Kočan), Brkinov in Reške doline. Trgovina i nobrt sta bila v razevitu. Vse je delalo in služilo. Že v prvih letih po vojni, smo dobili mnogo priseljencev — Italijanov, zlasti iz južnih krajev. Bolj spretni so se naučili malo lovenšči-ne in domačinu so postali ravno tako sosedje, znanci in prijatelji kot drugi. Med tem pa so se razmere spremenile. Konkurenca je polagoma rastla, pojavila se je brezposelnost i ndenar je poiskali zaslombe pri politi'".-niso bili nikoli prijatelji de- Anton Gržina (Marinkotov Tone), trgovec in posestnik 1 v 11. Bistrisi ima zlasti pri podružnici reške "Cassa di Ri sparmio" veliko besede, ker je brezposelnost in denar je funkcijonar. Poleg tega pa je prijatelj vseh višjih glav v Bistrici in se s Slovenci sploh ne druži. Bratje Franc in Adolf Va-lenčič, (lastnika Jejčkove trgovine in gostilne) v Trnovem, sta poleg gornjega domačina najvplivnejši osebi pri oblastvili, imata pa zlasti s karabinerji dobre zveze in s komisarjem javne varnosti. Ob zadnjih aretacijah so /se shajali na njihovem domu karabinerji, kjer so ostajali pozno v noč zaposleni s sestavljanjem in tipkanjem raz- ia in skrbi, so si iskali pri- | nih zapisnikov. Pri tem delu mernega izhoda. Prekupčeva- | jima pomaga gdč. Angela nje je polagoma prenehalo, Šorc, ki je zaposlena v njiho- tihotapstvo so zatrli. Tako so si pomagali s tem, da so si poiskali zaslombe pir političnih oblasteh in si s tem zagotovili brezskrbno življenje. Da. so si dostojno zaslužli naklonjenost fašističnih mogotcev, zlasti pa komisarja javne varnosti, so se pričeli vpletati v špijonažo, izdajstva, hujskanje in druga izkorišče-valna sredstva. Počasi se je razvijala ta "trgovina", ki je i zajela tudi najbolj zavedne | vrste. Svoj višek pa je dose- I gla ob aretacijah iz znane Iz konfinacije sta se vrnila | protifašistične afere. Tako nadučitelj Ignac Križman, ter posestnik Josip Šinigoj :z ni minilo teden dni, ko so me Dornberga. prištevajo domačini laškim podrepnikom in vohunom sledeče domačine: vi trgovini kot prodajalka. Pravijo, da spada k ostalim tudi hotelir Ivan Novak, ki vodi y II. Bistrici bivši hotel "Ilirija", danes "Monte Nevoso". On sicer ni domačin, pač pa je Slovenec. Posebno javno pa se udej-stvuje v tem delu brivec Kos iz II. Bistrice, potem I. Kos, trgovec s senom v Trnovem, Srečko Krpan, bivši zidarski mojster v Trnovem. K tem moramo prišteti tudi gdč. Vero Ličanovo, (hčerka trgovca in zadnjega bistriškega župana), o kateri pa bomo poročali še podrobneje. Poleg domačinov, se bavi-jo s tem poslom tudi priselje- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. J^ Atelje MARKO RADALJ, F. Quiroga 1275, Dock Sud ni Italijani: Pran Simone, trgovec v II. Bistrici, ki je prišel v Trnovo kot karabiner te dobro obvlada slovenščino; dalje Santoro, čevljar v 11. Bistrici, Crisculo, obč. uradnik v 11. Bistrici in Pu-vio, uradnik bolniške blagajne v Trnovem. Ni jih malo, a nismo še vse imenovali. Marsikomu so škodili, mnogo gorja in trpljenja so povzročili. A njihovo delo se bo maščevalo samo ob pravem času. Ni stvari na svetu, ki bi bila večna. Tudi Mussoliniju in fašizmu bo bila nekoč dvanajsta ura. Tn takrat bodo podleži brezuspešno bili plat zvona. Če ne prej, bodo takrat zapeli zadnji psalm na čast fašizmu. "Italiani: ricordate!" Italijanski emigrantski protifašistični list "Battaglia Sindecali" prinaša pod gornjim naslovom to-le: "Med tolikimi imeni zaslužnih mož, ki jih je prineslo fašistično časopisje ob priliki desetletnega bakanala, nismo videli imen onih devetih anti-fašistov, ki jih je obsodilo Izredno sodišče na smrt in katere so ustrelile črne srajce. Zato jih prinašamo mi. Miohele Della Maggiora, Vladimir Gortan, Franjo Ma-rušič, Zvonimir Miloš, Ferdinand Bidovec, Franc Valen-čič, Michele Schirru, Dome-nico Bovone. Angelo Sbarde-lotto. Tako citira antifašistični list. Res! Slovenci: spominjajte se! Vesti iz zaporov Gorica, februarja 1933. Iz neznanih vzrokov sta zaprta že nad 4 mesece Torkar mesar in gostilničar in neki Zgaga oba iz Podbrda. Prvemu so vzeli koncesijo za gostilno, a drugi je jugoslovanski državljan. Poleg teh dveh pa je zaprt neki "vulgo" Primož, iz Pretrovega brda. Smrt Idrija, februarja 1933. Na svečnico je umrla v Idriji žena vpokojenega rudarja I-vanka Komer. Bila je blaga žena in je svoje otroke vzgojila v poštene in požrtvovalne narodne delavce. Naj ji bo lahka rodna žemljica ! Žalujočim ostalim, naše iskreno sožalje. i Iz Podrage na Vipavskem, I februarja 1933. Dne 31 januarja t. 1. je tu umrla po-sestnica Marija vd. Lavren-čičeva. Bila je trdna koreni-ka in je dolgo let po moževi smrti sama vodila posestvo. Blagi ženi časten spomin, njenim dragim sožalje. SOCIJALNA BEDA V TRSTU Sprememba pri tržaškem industrijskem sindikatu Trst, februarja 1933. V tržaškem fašističnem industrijskem sindikatu je prišlo ta Dosedanji tajnik sindikata teden do večje spremembe. Vecchini je bil premeščen v ' Firenze, za novega tržaškega tajnika pa je bil imeno-| van poslanec Clavenzani. Raz logi te nenadne spremembe I za enkrat še niso znani. O priliki te "izmenjave straže" pa se je vršilo v Trstu večje zborovanje sindikalnih zaupnikov, ki so se ga udeležili tudi zastopniki iz podeželskih centrov. Vecchini je na zborovanju poročal o položaju industrije v Trstu in je ! priznal, da so nastale v vrstah tržaškega delavstva letos izredne socialne in živ-ljenske težave. Pri tržaških ladjedelnicah je sedaj zaposlenih okrog 6500 ljudi, toda i le delno, tako (ta pride na j vsakega delavca dela le za | nekaj dni v tednu. Prav ta-I ko je mnogo delavcev neza-! poslenih v delavnicah za se-■ lekcijo tobaka, v podjetjih za živila in manufakturo, v tiskarskih podjetjih in drugod. V tekstilni industriji se j je po katastrofi V letu 1926 Raemosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledu jemo svoje bolnike z X žarki in iim podarimo zdravila Pezer čitatelji Toplo priporočamo našim čitateljem Fotografsko podjetje v ul. San Martin 608, v tej stroki dobite naj boljšo izdelavo in po naj nižjih cenah. Slike na dopisni karti stanejo $ 3.—. Na vsakih Ik slik eno lepo povečavo. Ako imate slike dragih oseb, pa bi jih želeli imeti na skupni sliki, pošljite jih nam. pa vam to prav poceni napravimo. Skupine, svadbe, banketi itd. na vaš poziv, smo vam narazpolago. Majhne slike izdelujemo za $ 1.— v 10 min. Naše fotografisko podjetje je odprto vsak dan, kakor tudi ob nedeljah in praznikih, brez ozira kakšno vreme je. Vreme na slikanje ne upliva nič, ker imamo moderne aparate iz Sev. Amerike. Toplo se priporoča Fotografsko podjetje "SAVA" Bieakeija Wasserniann Lečcnje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje in komplikacije zdravimo brez bolečin ISYFII 1$ €>€€-£ I □ , število delavstva znova deci-miralo. Od dosedanjih 15$ | tekstilnih delavcev je 10$ ljudi na cesti. Posebno so prJ* | zadete delavke v tovarni z" | juto, ki je skoraj docela u' ] stavila obratovanje. Kako propadajo kmetje Vipavskem (odlomki iz pisma) . . . Tukaj pri nas gre vse z veliko hitrostjo navzdol. Ml8* j da krava, 6 mesecev breja se ! proda za 180 lir; pred trem1 ; leti bi bla 1600 lir. Tele * ' tedne staro, če ima 50 kg ie 100 lir. Ko zakoljemo prašiče plačamo dac 45 lir. La;l1 je bilo vino še po 1.40 lir, le" tos se giblje cena med 5 centezimi in 1 liro. Mi ga bomo prodali po 80 c. Tako gi"e vse, da v 5 letih bomo vSl glih. .. V Gorici je vsak i»e' sec po 15 kmetov na kant'-NOV POLITIČEN PROCES V GORICI Martin Bratuž obsojen na 4 leta in pol zapora Gorica, 7. februarja. P*C ki so večji del že izvr-strelske jarke. Človek 0l"a po cestah skoro z zaprem1 očmi, ker, kakor hitro se ozre, ga že primejo in radijo kot "špijona". gQ^to iz Slapa do Šentviške e bodo prihodnje leto po- l)ravilii a. ker je menda pre- Ceste izpod hriba Gradiča (po katerem gre meja) in ki pelje pod Rut planino do Kneze, še niso dokončali. Naredili so jo do vasi Loje, od kjer jo manjka še kake 4 km do Kneze. Cesta ni ravno široka, kot jih navadno grade, a je zelo položna. Čez rečico Knežo so postavili več mostov in mostičkov, tudi kjer jih ni treba. Na Javorniku grade manjšo vremensko opazovalnico vojaškega značaja. Vojaški manevri Bukovo, februarja 1933. Pred kratkim so končale vojaške vaje, ki so se vršile v okolici vasi Bukovo, Zakriž. Poče, Cerkno in so ftrajale skupno dva tedna. Udeležilo se je teh vaj topništvo in pehota, pred vsem "alpini". Parkrat so zakrožili nad vasmi tudi z aeroplani, ki so se tudi udeležili manevrov. Ven-kar pa so se letošnje vaje vršile brez običajnih parad in v nekako srkčenem obsegu. ODREŠENI BOMO ODREŠILI ŠE DRUGE! Blagoslov milicije v Trstu Ob priliki proslave desete obletnice ustanovitve fašistične milice se je vršila v Trstu komemoracija padlih fašistov. Mašo zadušnico je bral v baziliki sv. Justa tržaški škof Pogar, ki je tudi blagoslovil katafalk. Slovesnosti so prisostvovali tndi pred- stavniki vojaških oblasti ter vojvodi d'Aosta in di Spole-stranke, se je nato vršila komemoracija. Glavni govor je imel konzul fašistične milice general Diamanti. Ta je v svojem govoru omenil padle miličnike kakor Romana Moi-se, Blazino, Zivianija in Cer-kveuika. V zaključku svojega govora je omenil, da je težaški milični legiji postavil geslo "Redempti redimemus" (Odrešeni bomo odrešili še druge); kajti še imamo brate, ki jih moramo odrešiti, je dejal konzul. "Povedati vam moram", je zaključil general, "da je 7000 črnih srajc iz I-stre, Kvarnera in Trsta duhovno in materialno pripravljenih, da v imenu Trsta, Pule in Reke pod poveljstvom Mussolinija in pod okriljem Nj. Vel. kralja ter za čast in veličino Italije dvignejo plamen bitke še višje, še čez in mnogo bolj naprej od zadnjega jarka". Tako poroča "Pie-colo". . Dr- J. H A H N NSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-¿¿AÍ; B0LEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NO-«ANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. rp SIFILIS — KRVNE BOLEZNI "cumán 2729. esq. Pueyrredónl Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE Jan: Primorski izseljenec Pod košato palmo na klopi v hladnem mraku v velikem mestnem parku izseljenec sedi. Ne gleda razsvetljene med drevjem lampijone; ne vidi svetlih zvezdic na nebu milijone... Morda misli nate tužna domovina, al na mlada leta, ki žre mu jih tujina... Sam Bog ve kod blodi po daljnih skrivnih dneh... Zakaj blišči mu solza v mračnih se očeh. . . Branko Sodnik: PLANINKA Kakor v ognju so žarele planine tisti večer. S planin so se vračale črede. Kravji zvonci so odmevali od hriba do hriba. Tine je čakal Franco pri prvih stanovih. Dolgo je ni bilo. Potem je prihitela s hriba, vsa zasopla in rdeča v lica. Lep šopek planink je imela v roki. Kje si jih dobila?" jo je vprašal. "Ti mi jih nisi dal," je rekla nekam užaljeno. "Še nikoli mi jih nisi prinesel, čeprav veš, kako rada jih i-mam. Drugi mi jih morajo nabrati..." "Jutri ti jih prinesem," je rekel, ko sta se razhajala. "Že na vse zgodaj pojdem na Debeli vrh. Tam so najlepše. Ali boš kaj mislila name, ko bom plezal po skalah ? Ali me imaš kaj rada?" "Rada?" je zateglo odvrnila. "Rada te imam, le ti me nimaš. Nikoli se me ne spomniš ■■.." ** * Mraz je bil še, ko je zlezel iz sena. Stopil je pred vrata in se pretegnil. Široke prsi so vsrknile gorski zrak. Nekje od daleč je vstajala zora. Počasi je šel mimo stanov. Nekateri so že živi. Cul je planšarice, ki so bile že v hlevu in pripravljale živino za pašo. Franca je še spala. Za-ukal je pod njenim oknom, toda ni se odprlo. Šel je dalje. V hrib. Krhko kamenje se mu je drobilo pod težkimi koraki. Daleč za njim je že bila planina. "Skozi sotesko pojdem," si je dejal. "Potem splezam na steno. Gori so največje. Prinesem jih, da bo vesela..." Dobro uro nato je bil že v skalah. Izza hribov je že pogledalo sonce. Žgalo ga je v hrbet, ko je jel plezati. Nikjer ni bilo oblačka. Nebo je bilo kakor višnjev biser, kakor bi ga bili čez noč angeli umili. Čedalje strmejše so postajale skale. Dobro je poznal pot. Vedel je: še pol ure, potem bo zagledal planike, tiste velike, ki jih je bil Franci namenil. Zdaj je na najbolj nevarnem mestu. Malo bolj na levo je padel s stene turist. Pred nekaj leti. Tri dni so ga iskali. Potem ga je on odkril doli v žlebu. Streslo ga je, ko se je spomnil krvavega obraza. "Zakaj je šel v steno, ko je ni poznal!" si je rekel, kakor bi hotel v sebi ubiti spomin. Toda ni ga mogel... Vedel je, da mora ohraniti trdne živce. Ta stena je e-na najbolj nevarnih. Zato ne hodi nihče po planike, ki rastejo na vrhu... Pot mu je zalijal obraz. Roke so mu drhtele. Razpokane so bile, kaplje krvi so polzele proti zapestju, toda bolečin ni čutil. "Še ta kamin!" Vedel je, da je zdaj na najnevarnejšem delu poti. "Nazaj bo pot lahka", se je tolažil. Strm previs mu je zaprl pot. Premagal ga je: z voljo, ne z močjo. Sam ni vedel, kako se mu je to posrečilo. "Še dvajset metrov," si je šepetal, še petnajst, še deset." Potem bo pod vrhom. Tam je široka planota. Planike rastejo tam. Prišel je do njih. Trgal jih je skoraj v šopih, toliko jih je bilo. Še nižje je zagledal nove, še večje. "Še teh ji prinesem," si je, dejal. Plezal je dalje. Tam izza skale je rastla največja, kar jih je kdaj videl. "Ta je kraljica. To ji moram dati. Nihče ji še ni take dal." Le nekaj prijemov in pri njej bo. Mišice so se spet napele, kakor bi bile iz jekla. Žile na rokah so bile kakor debela mreža. Čutil je na sencih, kako mu razbija srce. Poznal se je. Z levico se je prijel skale, z desnico segel po planiki. Tedaj pa je kriknil. Skala je popustila. Čutil je, kako pada v globino. "Franca !'Y Zvečer ga ni bilo. Čakala ga je, toda ni hotel priti. Pri srcu ji je postalo tesno. Slutila je, kaj se je moralo zgoditi. Drugi dan so ga našli v kaminu. Mrtvega. In čudno. Niti najmanjše rane ni imel na obrazu. Smehljal se je, kakor bi hotel reči: "Najboljših sem ti prinesel, Franca..." Samo eno je na svetu, s čemur je mogoče zapečatiti ženska usta — poljub. P K G P I E T A K I O S LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS - - SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLO VENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle SAPALERI 2735 Año IV Núm. 200 ORGANO PE COLE CTIVIOA» YUGOESLAVA JEJ^ LA Ain. DEL Si» Sede: Trelles 2701 y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malagueña FCCA. HRIB IN STEBER, KI "POJETA" Sončni žarki in kamen, ap- j nenec in voda j spolni hormon v čisti kemič- Slaven je Memnonov ste- I U1i kristalizirani obliki že dve ber (prav za prav kip) v E-jleti in natačno vemo, kje in giptu, ki zazveni vsako jutro v kolikšnih množinah ga je oh sončnem vzhodu sam od ; dobiti, smo v sestavo in last-sebe v čudnem pojočem zvo- ; nosti moškega spolnega hor-ku. Stari Grki so trdili, da ! mona prodrli šele v zadnjem pozdravlja zemlja s tem zvo- (V,asu. Vemo, da je silno podo-kom sonce. Mi smo bolj stvar- j ben ženskemu hormonu, sa- i ni in vemo, da nastaja nje- da ima ženski hormon ki- I nio. da je problem obnovitve LJUBEZEN — ILUZIJA Kemija moškosti I moškosti že pred rešitvijo. V Dočim poznamo ženski | tem problemu ni teoretično lo laket š cunjo, ki je namo- čena v olju, ter jo Medtem ko cunja gori in s< vžgat i. nobenih skrivnosti več. A no- j mu dela rana, ki ostane če-benih skrivnosti ni več niti v sto za vse življenje, ne sme prastarem problemu "ljubez- nivi treniti z očesom. Šele ni". Moškost in ženskost lil , pod tem pogojem ga najde ljubezen so na vse zadnje še | dekle vrednega, da mu reče, niti ne preveč komplicirana naj stopi k njenim staršem, kemična formula. ¡ da se zgovorijo. COPATA V ORIENTU KDAJ JE NAJVEČ ROJ-Njeta simboličen pomen STEV Copata v zakonu je huda i Po neki statistiki dunajske- nežna ženska roka. V vzhodnih deželah pa ima morda še gov zvok pod vplivom sonč- se' značaj, moški pa je nev- stvar, najsi jo vihti še tako ; ga magistrata seje lansko : nih žarkov na mrzli kamen, t-raí en. Tekmec Memnonovega ste- • Ruski raziskovalec Kabak bra je v Turingi j i "pojoči ie pi'ed kratkim dokazal, da i večji pomen nego pri nas. hrib" med Armstadtom in 1 Je dobiti kakor ženski hov- | Tam. kjer vladajo še stari Saalfeldom, ki se oglasi če- ! mon v ženski in moški seči. V | muslimanski običaji, ni treba predlansko leto rodilo več ne- i go polovica otrok med 23. uro in ll. predpoldne. Največje število rojstev leži v nočnih urah od 23. do 3. zjn- govarja vrednosti dveh 1,1 pol milijard dolarjev. bogatejši so predeli ob rekah Amar in Sungari. Treba / samo začeti s kopanjem, Ps se bo okupacija MandžuriJ« izplačala in donašala visoke obresti. Profesor predlaga, naj sl" stavi vlada kader inženjel' je v, broječ kakih 200 mož. 'fl naj gredo v Mandžurijo ; pionirji tehnike. • Za kop«c* >a naj izberejo med fudarJ1 JAMA sto. zlasti i)0 nalivih z mo- ¡moški seči-ga je dobiti v vsa- 'ženski, ki se hoče iz tega ali ¡traj. gočnim šumenjem. Nova raz- j kili 150 kub. centimetrih pov- onega vzroka ločiti od moža, | MANDŽURIJA laga za to "petje" je prepro- ¡ prečno "1 enoto petelinjega n. pr. nič drugega, nego da sta. Hrib je ves iz luknjiča- j grebena", s posebnimi meto- položi pred kadija copato s vega apnenca na glinastih j dami pa se dado pridelati ol- podplatom in peto navzgor, ttleh. Glina zapira presihajo- | ja, ki vsebujejo takšno enoto Brez nadaljnjih besed bo kači vodi pot v g lobino. V su- I v treh desetinah miligra- di razumel simboliko copate hem vremenu se tenki odtoki i ba. Kristali so podobni listi- in bo izvedel ločitev. Moslin- t par sto najbolj izkušenih nioZ' i Po vsej priliki bodo vzeli sl*" dnje iz vrst vojakov, ka.F vlada hoče imeti zanesljiv elemente in te bo najbolj® dobila v discipliniranem 11,0 ZLATA štvu okupacijskih čet. _ Za prevoz zlata bodo Japonski industriji se odpira ! ])onici preskrbeli letala. Nor- j mslne prometne razmere Mandžuriji so namreč takšne- te vode v apnencu zamašijo, v nalivih pa pritiska voda od zgoraj na zrak v teh odtokih, ki si šiloma odpre pot na prosto in uhaja s šumečim in bučečim glasom. čem al iglicam in se topijo ka, ki hoče govoriti s svojim že pri 178 stopinj Celzija. 1 možem, mu pošlje po služab- velika bodočnost Dr. Ginjiro Kuraiši, profe j sor cesarske univerze v Kio ' tu se je nedavno vrnil s po i izvedovalne odprave v Man j džuiji, katero je prepotoval v Moški spolni hormon pov- niči copato. Če ima v haremu ! ■ , , ... ' 1 . . v . raziskovalne svrhe m je iz- zroča rast in razvoj moških na obiskih kakšno prijatelji- ■ javil, da je njegov štab inže-! njerjev, dodeljen japonski i vojski, raziskal deželo ter IZKUŠENA BABICA FILOMENA. B TINK 3 D F. BFLIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vodah v Bh. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. .Sprejema tudi noseče v popolno o&krho na dom. Ordinira od 0. uro zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, U. T. 23 Buen Orden 3330 Buenos Aires i prišel do dragocenih geološ- spolnih organov, vseh tako , eo, postavi pred vrata njene zvanih sekundarnih spolnih i copate — noben mož se ne I > I j znakov, ki delajo moškost (n. j bo drznil v harem, dokler sto- jpr. bred), in učinkujejo na ji to znamenje pred vrati. Do- ¡n tchnigkih sklepov. ; produkcijo m živost semen-j godilo se je baje često j Mandžurija je zlata dežela. skih nitk. Kvantitativno iz- da so stale sicer ženske eo- „ , •■ , Tr,, Po sodbi ekspedicije dr. lvu- | merjenje moškega spolnega pate pred haremskimi vrati, j j hormona se vrši že po ome- ■ a da v posetili ni i njenih enotah petelinjega kakšna ženska prijateljica. ' grebena. Stvar ni niti od da- Znano je končno, da ima mulec tako čudna, kakor je vi- sliman posebne copate tudi v pri- j 1 raišija leži v tej zemlji bila baš ! h]ižno 3goo f