Z77. Stnilta. ■ ■|MipH91 pHHt L HNHN ran. UU. ktt •"•"^■B WB*r VUBJB PV pa^wi n Avvfeo-OgtafcM . ■» NaMB|»t celo l«to 9kap*i m*M • K »- «*o !•*• "N - - . K 10-. Di nitvai » • • • • MH c*4o hi* saafvj > • • , K C -Vprafa«*«« gMc feserttov m «! p*«« n odfovor doplatila* tfi miolc*, MMtfa vsak *aa svoator tintall »«4ftJt# te prtamlk*. fanaifl vcljafe: pettrettoafui petit vrsti sa enkrat r* 20 vin., n dvafaat po Ft vin_ M trikrat ali vttimat po 16 vtn. Fnfe fn uhfM fnta 25 tftd. rMlam vrrta 3# Ha. Pri vafjli tns«rtf)ati p» dogovora. Opravnatrc naj it poSRfafo furofcrinc, reltfamacftt, tasentl Lli, m }• taBntiiMattvna ttrari ^—— Pmmmmm^mm Mevflfca v«4* lt vtaarltv. —— Ni plMiena amćiJt fcraa latotobae rpaoUtve uratafcM m m odm. .SlovensM Ntnrf- rdji v Msftllaml na dom dostavljen: ▼ apravni&tor« pre^maiu celo leta naprej . . . . K 24— celo !«to naprej . # • - K 2?— poi leta m . • • • . 12*— roi ieta » * • • . , 11'— Cetrt ieta . . t • • • fr— mrt leta tf f ♦ • • • 5vO sa nuscc . • • . . 2-— na mmc . • • • » • 1*» Dcpfsf na} se frankirajo. Rokopisi ft mm vračajo. 9r*4»<*tr*i ■baCot« alica *«. 9 * prttlKJa lcv»J tpi«ff«B it t«. V žaru cesarske milosti. Župan ljubljanski dr Ivan Tavdar je prejel včeraj popoldne tv-le brzojavko: Cesar županu driu. Tavčariu v Ljubljani. Durnj, Dvorec, 30. XI. 1916 ob 11*10 dop. V polreem prspriianju, da se bode domaii po!k, kako? že skero dve tn pel stoietji, tud! v bodoie, zvest sveti prisegi, junaško in v zavesti svojih dolinofti bojeval za cesarjo in domovino, sem imenovat svojega Ijubega fina, cesarjevKa, niesovfm imetnikom. Upam, da bodo enako onim vrlim Kraniom, ki ttoje v slavepolnem bolu proti sovralniku, tud! oni dežetani, ki $o ostali na rodni grudi, zsstavilt svoje najbpljie mo(i v prld domovini, da z boijo pomolio sretno do-»ojujemo telki boj. Pritrjujem, da ime pofk „Cesarjeviieva pehota*4 sprejeti in uporabtjati od mestne obiine poklonjeni mu srebrni sig-nalni rog. Karei. Včeraj popoldne ie prejel župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar briojav-ko. katere be^edilo navaiamo na Čelu našega lista. Kakoc blLsk se je proti večeru razširtla po Ljubljani vest, da ie Njegovo Veličanstvo p.očastilo po plavarja slovenske prestolnlce z Naj-višjim osebnim in neposrednmi spo-roćilom in ko smo mogli zvečer na redakcijski deski izvesiti besedilo cesarjeve brzojavke, se jo trio občin-stvo pred poslopjem »Slovenskega Naroda«, da se na lastne oči prepriča o resnici. da čita fn zopet čita cesarjeve besede. ter jih hiti oznarjat prijateljem in znancem in rodbini pod dom a čim krovom. Po mratnetn poDolđnevu. po-svečenein spominu blapropokojnegra očeta domovine, je žarek radosti in veselja ogre! tu^ujoče srce slovenske Ljubljane in bilo je. kakor da je zasijalo nad njo najlepse solnee. Cesar je pisal županu, pisal je naši. svoji beli Ljubljani, in na dan,' ko so položiti srce orega. ki je bil drugi ustanovitelj s!ovensk%prestol-nice, k večnemu počitku. se ji Je ra-zode4a ljubezen fn milost njegovega vitežkega naslednika. dediča njegove moči in slave, njagove skrbnosti in pravičnosti. Zdi se nam, kakor da bi se v po-dobi ponavljaj on\ historičn! trenu-tek, ko je blagopokojni cesar v tujri nad pofrubo, ki jo je Ljubljani prine-s!a brezobzirna narava, spregovodl hesede: >Ljub;jani «• mora pomagati;« Kakor smo bili takrat v bedi, tako smo zađnj- tedne v duSevnl stiski iskali branitelja fn pomoćnika. Kdo nam priđe na pofnoč, kdo pre-žerte temne sence. ki hočejo zakrfti poštenost m zvestobo sknrenskega rodu? V^tal je cesar «am. On. W }e z dčesom vojslcovodje in bistrim duhom bodoceza vladarja velike monarhije oparrrval slovenski n*fod doma in na bojiSču. i« dal ^vesternu Ifndstvu spričevalo in «adoičenje, ki Era lepšeg* in silajncllejra niti hnta-zija ni mogla izrnfcltti. Imenoval je Dolk. ki reprezcntln tradlefl« slovenske zvestoba. m polk tvojcsri pre* Hubef a rfna prvocojenet !n ^o se mu je v imenu naroda zahvalila po *vr> tem župan« slovensk-a prestofnfca ter Sa nAprosila za doT0f]en]tf đt ty smel ce»arJ«viCev poTk uporabljati mtbm čaatai rog, U ma sa boce po kloniti, je dopolnil cesar svoje priznanje slovenskim vrlinam z eks-cepcijonalnim Činom, ki je v zgodo-vini avstrijskih mest in narodov. sko-raj smemo trditi, dosedaj nezaslišna posebnost. Za občevanje med dvorom in javnostjo obstojajo gotovi forraali-stični predpisi, ki tvorijo nepreko-račljivo normo. Državne in avto-nomne oblasti, z rsđkimi izjemami najvišjih funkcijonarjev, in privatne osebe, ne morejo stopiti v neposredni stik s cesarjem, obračati se jitn ie marveč potom \15jih tnstanc na ce-sarsko pišamo in Ie v izrednih sluča-jih naravnost na pišamo samo. Odgovor najvišjega gospoda priđe po isti poti. To je pravilo, ki skoraj da ne pozna n o b e n e izjeme. Videk smo dostlkrat, da se je n. pr. ljubljansku občina poklonila vladarju po-tr-m deželne vlade, po kateri je tuđi prejela zahvalo, zabeležili smo izred-ne slučaje. da se je mestna občina onrnila naravnost na cefarsko pisar-r». Dcželni odbor je n. pr. izrazil po-vodotn cesarjeve smrti svoje soža-Ije in poda! vdanostno izjavo nove-mu cesarju potom kabinetne pisarne, po kateri je sprejel deželni -glavar dr. ŠusterŠič tuđi najvišjo zahvala Na isti način je poslala na Dunaj izjave sožalja in vdanosti tuđi c. kr. dežclna vlada. Kp je Župan dr. Tavčar doznal za odlikovanje našega pe^rolka, je sporočfl. kakor ^mo na-znaniK, izraz zahvale fn hvalefnosti na voiaško pišamo Njegovega Veličanstva. S svojim odgovorom je cesar za hip podr! vse utesnitve oblčajnega formalizma in obmil se Je na župana, kakor da bi mu hotel to, kmr mu spo-roča, povedati oči v oči Casarsko Veličanstvo Ja tepregovorilo bref posrednika !n preko vseh inSttnčnih ograj k izvoljenemu načelniku pr©* proste prestolnict skromnega nev rod«. Cctirjeva brzojavka i% u tu-pana dr. Tavčarja izredno odlikovi-nje. ki pa ni namenjeno Ie njemu, tomveč vsej Ljubljani, vsej KrtnlskU vsamu narodu, kafti ctstr ja ▼ na-^cm županu počtstfl repretentanti đefele In narodi, it kateregt ithtji Junački cesarJtvICev polk, fn po Ttj«n je poslai Itudttvu. rolakom na đonrn-ci gniđl feraz svojega zaopanja tn 5VQ*C BDlOSti. V ce^arjevih bosedah, namenje-nih onim, ki so ostali doma, leži dra-goceno dopolnilo vladarjeve naklo njenosti. ki jo je nam izkaza! z odlikovanjem naših fantov na boji^ču. Homačc prebivalstvo postavlja cesar v isto vrsto z bojevniki in ga smatra istega zaupanja vredno, kakor polk s\v»jega sina. Od naroda na drnika m krilni poboČniki so sledili krsti, ki Jo je eskortiralo osem mladih plemićem z gorečimi voščenimi bakljami, arzi-« jerna, ogrska in trabantska tele«t< strada. Po zopetnem blagoslovfiealtt krste, položene na mrtvaski voz, se je zncel sprevod pcmiksti. zvonovi vsega Dunaja pa so v tem hipu z»-Čeli zvoniti. Na čelu sorevoda sta jezdila dv* dvoma jahalca s svetilkami. za njima eskndrona konjenice, dvorni pri-prežnik na konju; ti so tvorili prvo skupino žalnesa sprevoda. Nato je sledil dvovprežni dvor-* ski voz z dvomimi komomimi strež-riki, dvorni komisar na konjn. dv* d\T>rna vora 5 krilnima pobočniket-ma, dvovprežni dvorni voz s knežjimi krmromiki. lesterovprega z grene-ralnimi pobočn^ki. dva dvorska jahalca s svetilkami. nato šfsterovpre-ee z dvornimi službeniH. kapitani te-Icsnc garde in ogrshim dvornim maršalom, nadaljnja dvoma šesterovpre-?ra z vrhovnim komomfkom in vrhovnim dvornfm maršalom, dvornf voz s prvim vrhovnim dvornikom. V nresledkih mmđ po^ameznimi koči-jami sta jezdila no dva dvorna jahalca 5 svet?lk?mf. Oddelek stotnije te-Tesne pehnfrie rrtr^e. oddelek e«ka-clrone konjeni§ke telesne garde peŠ in po en oddclek trsbafitre telesne ^nrde pod vodstvom no ene^a čast-^:kn so kor*****!' pred crno dranirs-nim mrt vaš kim ^iom. v katerega ie bfo ^prefenih 8 visokih vrarcev. Stirie telesn! lakajf % larorečimf volčenfmi hakljami, Stirie mladi plemiči. dve šarži jrarc> rn štiri rarđe arziierov m osrrske telesne garde, vo cn čsstnilc. en narednik !n osem gard obeh trabantsldh telcsm'h gard in ko-ivienifflce eskadrone telesne garde fn *rotnije rehotn«; telesne flrarle ?o tvorili na obfh straneh eskorto mrtva-škeera voza. na čeg?.' de^ni 5tra:r! fd jshaT najnšji dvorni hlevar. MrtvaSkemu vozu Je alcđfl«. bri-vorm trg gocto a» Stran 2. .SLOVENMG NAKUtrfane i. memDra m«. zti. ste*. 'iea od ljudi, je iakazata dvoma sira- Ia rajnemu vrhovnomu vojnemu io-fpodarju čast. Zadnjič se je najmla V Mno tkanino zavita zastava pred vhrtarjem. Skoz! velika graška vrata. Med bronastima spomeni kcraui princa Cvgent in nadvojvode Karla, prterti spomin ni bil nikdar boli živ. mn- v teh usodnih dnevih. do^pc Iprtvud pred spomenikom velike ce-sactee Marije Tereziie, matere hiie Hafcsburlko - Lotrinlke. na Ring. ttro plamti ogenj iz žalnih obeliskov pa minanjih, crno drapiranih Dvornih Vratih. Za vojaikim špalirjem se Knete ob žalni poti na stotisoče hropca množica. Težke crne zastave plapoiajo s palac Ringa in Franc Jo-lefovetfa nabreiia, piameni piapola-fe> na kanddabrih pred Dvorno ope-Jbv gosto zasedena so okna na celi petti. Cex Ring in Fraoc JožefOTO nafcrežje. Med spemenikoma Ooethej* in SehHlerja, mimo Dvorne opere, po-pvočene od cesarja Franca Jožefa Jmetnosti, gre sprevod preko Opern-ringa, sa katere^a palaćami sta Lhnetmški dom in Glazbeni dom tuđi priči skrbi pokojnega vladarja za fcmotnost. Sprcvod se pomika na 6chwarzenberEov trg, kjer spominja Irronasti spomenik slavnega vejsko-fr'ođje na davno minula junaštva, t>romborvec v železju pa na junaštva f&adnjih slavnih bojev. Mimo Mest-iiega parka, Umetnoobrtnega mu-fceja, novela vojnega mimstrstva, thttboia porruajene bramtine sile Av-■tro - ogrske. v katerem Živi naprej Qah Ratetzkega, česar spomenik je doM tu primeren prostor, dočim predstavljao nova poslova trto^ske fn obrtničke zbornice in roštne hra-rthiice vse ono. kar je stoni rajni ce~ sar tekom svoje dolge blacsslovlje-ne \iade za trgovino, promet in gospodarski razvoj, Če* Aspemski trg jp žaJno zastavo na stolpu Uranije. simbola vede. katere pokojni vladar ib nič manj nosreševal, gre žalrH sprevtxl ter se obrne tu na nabreije, ki nosi ime pokojnega vfadarja. Ponosne pa%če na tem nabref ju so pri-Se rxrvTdij?-a trgovine in industrije, ki Jfcn je bil dan v dolcem mirnera času VlžKle cesarja Franca Jožefa pod nje-gtm> mogočno za§č'to. dočhn ?po-mm}a Donavski kanal ob katerem Fodi nabre?na cesta * jvojfrni novl-jrf napravami, na vdftao doto regu-tftctfe Donave, uMvarjeno pod Tran-fcom Jožefom, in na pospeševanje |đo\'s Hrvatske in Slavonije. me«t, n<-W»tih korporacij vseh stanov. urad-M^tva, aništeT. Ko krene sprevod jprl Marijlnetn mostu na Rotenturm-0ko cesto, se spremsivo, ki je slodik> «irt\ra§k8niu vozu, raziđe. V katedrali st. Stefana. Modtein »o se zbrali člani Naj-I^T^Je cesarske rodbine, k pogrebnim Svečanostim na Dunaj do§T! člani ?o-fodnih in prifatcl.Hklh kneržiih rodbin, posebni odpo?!anci, dlpiomatični fsbor, tajni svctniki, ministri, dverni ttradniki. uradniki centralnih mest, CieraHteta m službe prosti čafitni-Aor, predsedstva in Clani obeh ilhornic, avstrijske in ogrske, pred-todBtva mesrnin zastorov prestolnic D>tt^fc in DmMhpcSIo, kakor tvM #b-putacije; prod ^tofanoTn cerkvijo tu v njcj, kjcr se io prvikrmt vrSila pogrebna slavnost za vladarja n hiše MabsfcurSko - Lotarinškc. Prihod ce«arja In oesarlM. Noi*ol\ko pre4 3. uro sta pHspeli Njuni Veličanstvi cesar Karei in ce-sarica Čita s svojim dvorrTnn sprem-stvom pred glavni portal staroslav- ne stoinice. C crkvena tla so crno pregmje-na, mogočni stebri so do polovice ob-dani s črnmi suknom in okrašeni z grbi cesarske hiše. Oratonji so čmo opremljeni, klečala crno prevlečetia, t o!tar]ev vise crne prepro^e s krizi, z \-tkanim erbom pokojnega cesarja. Od orjaskega portala do prezbiterija je postavljen vojaški špalir. Sprejem blacopokolnesa cesarfa pri portalu. Na »poročiio. da se bliža mrtva-ški sprevod. Je odJla Najvišja in \"i-soka icoM>oda k srojim dol ocrnim klecalom in prostorom v prezbiteri-ju, makar se je podal iz zakristije karđina! - kreconad^kod dr. Piffl z asistenc© 5kofcnT \n prelalov. stolne-ga kaspit^ia in duhovščlne po Najviši c truplo k rortaJu stnlufce. Krsta je b^a dvirnjena z mrtralfkeira rrza in eskortirana z duhov^čino v cer-kev. mladi plemiči in oficirski telesni stražniki so io re^H v nrezbiterij In dviCTfli na katafaJk. Prvi naj\i5ji dvorjanik s Stanom, dru^i dvorni šarži in dvorni služabniki, oprski dvorni maršal, £meralni in krilni aci^itanti krJcor tuli knežji komorni-ki so sledHi krsti. Blaso^loTlIenje trupla. Kardinal, knezonadškef dr. Piffl, je storil h krsti m jo blagoslov?!, če-nnir je v širnetn bočjem hramti, t>o\-nem do zadnjega kctička, prisotno žslr.o občinstvo sledilo globoko gi-njeno in v svočanostnem razpoložo-nju. Ch'aiset minut po 3. uri je bila ceremonija končana. Pevci dvorrc glasbe so pretresljiro zapeti »Libe-ra«, komorni služabnfki so dvigmili krsts in jo nesli z enako eskorto na voz kaker prej z voza. Iz cerkre sr. Štefana do kapudnoT. če je pogrebni sprevod že po svojem sijaju napravil na vsakega nairnogočnejs'i vtlsk, se je ta vtisk vsled častnejra st>remstva na potu iz cerk\re sv. btefana do kapucinov se povećal. NerK^redno za mrtvaskim vo-wm sta korakala cesar Karei in ce-sarica Čita rn med njima prestolona-slednik nadvojvoda Franc Jožef Oton, v beli obleki. s crnim trakom na levi roki in crnim rasom, tesno se držeč svojih starsev. Neposredno so potem sledili bavarski, saksonski in boltarski kralj, nemski in turski pre^toJariaslednik, švedski prestolo-naslednik, infant Ferdinand š?arski, princ Waldemar D?nski, otrod bol-garskega kralja, saksonski prestolo n^slednik, ba\-ar^ki in saksonski princi, vojvoda Filip Albrfcht wur-temberški. nadvojvodi badenski in saksowermarski. dra*i nemlki knezi hi zastopnik kediva Ibrahim Hilmi. Njim so sledili vsi nadvojvode, po-tem lcraljica bavarska, princezinja Matilda saksonska. vojvodini! wiir-teinberska in rarrmka, sertra rajnke cesarice jrrofica Trani, nadvojvodi-Ttfe. med njimi hčeri umrle^a cesarja Gizela in Marija Va'erija, cesarjeva vnukif^a kne^rirja Elizabeta Win-đischirrtetz, irafica Stefanija Lo-nyay. »o^rofa rajnkeca prestinna-ilednf^a, otroci pr^ajneira prrstHo- vmrakc ra saksvaske prtmecivie, ČU-iii rodbin Bragansa, Llchtonstein in Iiohonk>hc, knez in knegtnia Radci-will, kn«B in fcneffinja Ciartoryski ter vojvoda Ratibor. Sledila so Iimv romska odposlanstva in odfMislan-stva oficirskih zborov. Ražen sorod-nikov *o položili tuđi člani inozem-skih vladarskih rodbm krasne venec na grob. Vzlic silnemo navalu obćin-stva, se ni zgodila niti ena nezgoda. Občmstvo se je izborno vedlo. V kapudnskl cerkvL Duhovščina je sprejela krsto, ki je bila prenesena v cerkev in postavljena na katafalk. Najvišja in visoka Rospcxia in istotako vse osebe, ki so spremljale Najvišje truplo na tem zadnjem delu poti, so šle v popoino-ma čmo oviti ccrkvi vsaka na svoje doioCeno mesto. Se enkrat se je izvršite blagoslovljen je Najvišjega trirpla, zopet so pe^rci zapeH »LIbera«, potem je bila krstm dvignjena in prenesena med žalnimi molitvami in v svitu bakelj, kapucini so korakali pred njo, dol v grobnico. Združen s sinom in sfrprogo. 5 soltami v očeh. zinjem bolesti s© zrh člani Najvišje cesarske hiše in drugi zbrani za krsto, kateri so »ledili v grobnico Njegovo Veličanstvo cesar Karei, prvi najviši dvorjanik z dvorjaiisko palico in oba knešja komornika. Tukaj je bila položena krsta po želji pokojnega vladarja med krsti pokoine cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudol-fa. Po krmčanetn blagoslovljenju in žalnih molitvah je oddal prvi naivišji drr>rjanik M|uČ krste gvardijanu oo. kanucinonr in |o priporočil njegrrvcmt! varstvij, f»akar se je vt?dir s sprem-strrrm vrr.ll v cerkev. Nato je Na4-višji in visoka gospoda zapustila cerkev. Dokončano je . . . Večerni mrak je legal na zemljo, ko je bila zalna svečanost končana. K6or ji je bil priča, temu ostane za vedno v spominn manifestacija Iju-bezni in spoštovanja za vladarja, ka-tere^a zerrtski ostanki so bili danes položeni k večnemu počitku v grob-rici njegovih dedov. Cezarska grobnica pa bo odslej kraj, karmer bodo romaii dofnačini, da izka?ejo v Boju počivajocemu vladnrju svojo Ijube-zen in ^poštovanje še v poznih časih. POKLONFTEV DVORA PRED CESARJEM KARLOM. Danaj, 30. novembra. (Kor. ur.) Njih Veličanstvi cesar Karei in ce-»arfea Čita sta dancs ob 5. rx5prKdne snrejeli na dvom pokioTiftev vseh na Dnnaju se mudečih članov najvišje cesar^ke hiše. NA DAN POGREBA V LJUBLJANI. Ljubljana je bila včeraj popol-dne mračrsa in žalostna. Na ulicah je bilo sicer več ljudi kot po navadi, toda videl si same resne obraze, nikjcr ni bilo npažati one živahnosti, ki je sicer Uubeznjiv znak značaja slovenske prestolnice. Trgovine so bile zasrte. v izložbenih oknih so gorele Itičicc pred žalno okrašenitni kipi in podobami pokojncjra cesarja. nepremično so visele s his žalne rastave v vlažncm zraku november-skcira pnpoidnc. Pngcvori ob&nstra se trljali ža-testno - siJajTiemu sprevodu, ki se je vršil ob t^i uri na cesarskem Dunaiu, tmsto 8» v snenim hrtele ti«, srca so spremljala pdcojnega cesarja na zadnji poti. Mnogi se se podali na Slovenski trg. pred kip pokojnega vla-daria, katerega resne - dc4>rotifivi frraz se Je v belem mramorju svetil is fislenja. Na mostu eesarla Franca Jožefa mi foreli mogo£ni kandelabri. Ure po mestu so bile štiri... V kapucinski rrobnici na Dunaju je od- meval zadnji »Lfbera«. pričelo se je mračiti . . . Po trgovinski so zopet zahrešča-la vrata, Ljubljana se ie vračala k vsakdanjonu življenju. Mračno Se in otožno je spreletela proti večeru na$o Drestolnico radostna vest. Na ulicah si zapazil novo živahnost in kmalu je šio vprašanjc od ust do ust; Si že slišai? Cesar je pisal županu! Dogodki na bojiščih. Raše oradno poiilo. Duna), 30. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCC Armadna skupina gfm. -v. Mackensena. UspeSno prodlraioča donavska armada je od prehoda preko Donave pripeljaia 45 Častnikov, 2421 mož, 2 težka topa in 36 poljskih topov, 7 drugih topov in 7 strojnih pušk. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Čete generala v. Falkenhayna se Tzele včeraj PHescl In Campo-lung. V Catnpolungu so vjele 17 Čast-nikov in 1200 mož ter plenlle 7 topov in števUnl vojni materijal. Med dolino Uz in Tatarskim preiazom so na-daljeTall Rusi t veliko porabo ljudi v razbremooltev svojega težko ogro-žanega romunskega zaveznlka dolo-čeiie napacie. Armadi generalov v. Arza in v. Kovessa sta stali skoro na cell fronti dan in noč v Ifcitl borbi proti vedno novim fcovražnlm sankom. Na mnogih točkah se Je vršll bol mož a proti možu. Ruski na val se ie zlomil. Mali krajevni uspeh! ne more}o izpreTnenit! nlče^ar na ten?, da so bile velike sorražne žrtve tud! včeraj hrezuspešne. Bol se nadaljuje. Armadna fronta general- feldmarsala princa Le- opolda Bavarskega. Ničesar pomembnega. ITALIJANSKO BO.IISCE. Vztiodno od Gorice m na Kraški visoki planoti je bil artiljerijski ogen] časih zeio živahen. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. V Albaniji neizpremenleno. Namestnik načelnika reneralnega štaba pl. H 6 f e r . fmL Ufii orađno Mio. Berofin, 30. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJ1ŠČE. Fronta generalfeldrnar-šala vojvode Albrehta VVurttembcrškcga: V loku pri Ypre»u so po močni artiljerijski pripravi sovražnl odde!-ki na nekako 3 kilometre široki fronti napadll naše pozlciie. ZavrnUl snio jTh z offniem, na nekaterih toćkah v bttžlnskem boju. Fronta gfm. prestolona-slednika RuprehU Bavar. V meglonem vremenu se je topovski boj samo med Serrem in Ancro ter v odseku fronte na obeh straneh gozda St Pierre Vaast ojačil. VZHODNO BO.HSCE, Fronta gcncralfeldmar-šala princa Leopolda Ba-varskega. Večjega bojnega delovania ni bilo. Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa, V Gozdnatih Karpatih In v ob-meinih gorovjih Mol dave so Rusi na-daljovali svoje napade, a nišo dosegli važnih uspehov. Rusi so imeli težke izgube ter so se morali zadovoljiti z rnailml krejevnimi nspehi. V zapadni Romuntji srno podsnill sovrazne zadnje čete nazaj. Poleg Pitescija smo' vzeli včerai tuđi Canipolung ter tako odprii pet preko Toresvarskega pre-laz«. Tain so bavarske čete odvzele sovražniku 17 častnikov, 1200 vjetlh, 7 topov in mnogo prtljage. Eskadro-na rltmofstra v. Borcke NJ, Veličanstva kiraslr?kega polka Je vjehi pr! Ciola Nestl sovražno kolono s 17 častnikl in 1200 možml ter vplenila pri tem 10 topov in 3 strojne puške. Armadna skupina general-feldmaršala von Mackensena. Doaavska armada prodira se boreč. Pri napadih na Romune so se odlikovali pod vodstvom maiorja Aschauerja šlezvik - holsteinskl, biickelburski in bavarski rezervni lovci. Odkar ?e prekoračila Donavo, je odvzela armada sovražniku 43 častnikOT, 2421 mož, 2 težka in 36 poljskih topov, 7 malih topov in 7 strojnih pušk ter 32 raunicljskili TOZli. MAKEDONSKO BOJ1ŠCE. Severo - zapadno od BitolJa se Je ponesrečll sovražnl sunek. Z za-padnega pofcočja visine pri Grunlštu, kjer se nabaia stara razvalina In ki jo je zadnje dni sovražnik dostlkrat zaman napadal, smo Srbe zopet pre-podili. Prvi generalni kvaVttrni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROCILO. Berolin, 30. novembra. (Kor. ur,) Wolfiov urad poroča 30. novembra zvečer: Od časa do časa živahen ogeuj sevevno in južno od Som me. Otomanske čete so zavrnile ob Zloti Lipi močae ru?ke napade. Na Romuci;kejn je položaj nelz-pretnenjeno ugoden. Sovražnl delni sunkl severo-zapadno oć. Bitolja so se ponesrečill. LISTEK. Domotožje, (TU«i E p p i c h.) (Dalje) žimonu so se zalile oH, 2aiec- »Malo jo, moje je m ne vetn, Ica-Bd bom prena&al v tujlnLc >Zdaj pofnisli — ođloči »e, no- rtt. da bi se kesa! in me kleL Tvoje otoržL Bik pa dai« »Dasn —« in obrisa! si ?• x roka-fom očL Povesfl je spet glava 2tmič Je vstal, Tzel svetllko z nenjišča in odšel }e »sto natiho, zatari bil i« bosono«. Simonu je trkalo » gliTi m kljovalo v prslh, misUl }t: »Star sem, nt morem veu Nl-/t\*m živ« da5e, kl mi bi postregla v boleeni. oni tam me pt čakalo, str eg-U ni bodo in iai bom tivel browkrb-na, prav l«po. Ch, kai N rasinišUal BAT^dfl se bom, na đr«e ljudi, nm drn^e obraze, na cfrug zrak, na tule kraie. In če se ml bo stofilo, mm bolte oma đra potolažfla. Vs« bo, samo Inko se bom ločil. Zdaj bo prinese! MMo forintav in nimam več pravi« fcttimM TaJto \t fovorfi sam s seboj v tc-ntf. Pa sosed Peter je prinesel spet Inč, io postavfl na ofnjilče in se vse-đel narproti njf?m«. V eni (Dani Je stl-^kai nektd papina, z đrufo roko pa je m.eMl floboko v hlaCnem žepu tdarle. ehi so neprenehoma dngljali. Mežika* Ie z mafhnrmi oćmi, zamah-nl! z bankovci po zraku in osta je ime! odprta, da Je kazal irbočene če llust! in sve^e niTnene zobe. »Slwion nastavi roko, dobil boš dosti, tako ne bi nikdo placal. Tako-le, dva, tri, Stiri po sto. Kaj, ali ni so lepi se skoro novi so. Le poglej dobro, deset po pctdeset. Malo obrab* IJeni $o, saj vei taki prideio vsake-mu mešetari« v roke. a reci ne mo-reš, da mi to lep denar. Tako, zdaj sem ti našetel samo debelo. Najboij-se je, da zašiješ take papine prav rarno v malho*« Simon ie tipal, obračal ia pr#-Steval pol glasno, Pokimal je in apra<-vil res v malho. »Ni š* konec, ni, le drži $e đka,« )t govori! Žumtč z globokiM, rastavim glasook »Vid«, sdM ti taimm mN pa-pirčkov, pm tuđi li so lopo barraoi in imajo visoke številke. Tako, te sura* ▼f kam drugam, pa tuđi na tscbul Ia sdaj nastavi obe dlaoi. da ft aasip-Ucm srebra. Zaka) se tresei, kajne. Trn vetiamei sam sebi, 4a toaš ta* liko donarja? O, Zm\c ne opehari ■ikogar. Posluša], kako zvoni. Vidiš, polne roke imaš. Odkrij ss, pa prc-Stoj še enkrat v klobuk.« Ođkril se ie Simon ni stisni! Ide-buk med kr>lenf. SpuSčal ie dolfo, prav počasi. kroao ia krona Ko }e preštel je povlekel iz žepa mehur in ga napolnil skoro do vrha, 2mni€ le vstal hi se prttegnfl. Oledal ie, kako zavezuie Simon me-har, kako ga obrača in tiče. đa ne bi bil na kakem mestu preguljen. De-jal Je, kakor bi mu ukazal: »Vtakni v žep, pa reei. da sem pošten. Zdaj pa povej, če imaš vse papirle ed gosposke?« Namršil je obnrt. Simon je vstaja!, pokimal in ed-govoril na tiho: »Imam, prav vse imam. Imam papir}*, imam dooarja, samo dona OjHHUR.4 žiarfč m |e raaleEil: »Da| aasaj. očHaŠ mlU >Ne h pa bom posavIL^ m*Ms*m 0iHU hotel sl san k tag plaBapR« w&t sen pošten* 2oaj pa n hrt. ali si ial MM \t bilo polnoCi? Sa ad sole ieie io mojin otrok m PNtorUnjdTa pa —ta—ra m wmk- j Afiieniri. pa pridi nazai, pri meni bos žiTel dio smrti.« Žunič je vzel s\^-tilko in šimon je §el sklonjen čisto k tlom za njim. žena mu je podala iapod otftje sto|o gorke roko. Šimo« je xapawl v njenih očeh solze in tud! njegove oči so postale mokre. »Simon, potolafi se, s4 Sreš k svofint,« ie delala. on pa s# \% obrnil. S*l je k peči, potegnil za logo p«t-naistletnega fanta, ki je spal na klopi, in ko se ni prebiidil, je rekel v Joka-jočem glasu Zuniču: »Red Jernejcku. naj ne pozabi na kravo in nai jo žene ie danes zJMtraj s tvojo živino na pašo«« Peter se je zasmejal: >Ne bodi otročji. kajpa đa bo gnal. Tako borno delalu kakor ti doslef.« Pogledal je Simon še eakrat krog sabe, na strop, na stene, na vse otroke, ki so spali na dveh postoljah, postal je še trenotek sredi hile in se posloril: »Z—bvgun« ostanite edraTi.« 2—bogom. I« odgovorila žema, ćbofom, )• #ejal Zuaič, ko \t §ei za Slnoion v reia Odprl Je vrata, podala sta sl ia sakrat roke, po-idravlhi se Ie eakrat, potem je sto« ni Simoa v temm hi odšet k svoji hi-9, z rakami. sklenjenimi aa sklnoi*- j nem hrbtu in z glavo globoko na prsa pobešeno. V polju m vaši se še vedno ni ganilo. Pri Zuniču so ugasnili luč. Ko je prišel Simon domov, je na-ig2& ieščerbo, se vsedel za mizo, iz-vlekel bankovce, jih razprostrl in razvrstil pred sabo, položil še mehur, poln srebra, na en stotak in gle-: dal dolgo brez besed, s skremženim obrazom predse. Udaril je s čelom ob mizo, izteg-nil je roke dalcč od sebe m začel govoriti sam s seboj, z votlim glasom. Glas je prihaja! izpod miže, tako ža-tostno je razmišlja!. Nebđo je sedel pod mizo in on se nra je izpovedoval prav skesano: ■ »Plačal je, kakor sem rekel, ni dal ne kralcarja manj, ne krajcarja^ več. Tu pred mano ležijo, hiša, njiva, stelnik, krava in pra&ič. Vse je raz-j grnjeno pred menoj. Vtaknil bom vse v iep, pa nesel s seboj, da mi ne I bo dolgočas. Ha-ha, kako lepo Je to.« Poškilfl je % enitn očesom na bankovce, »Pokazal bom sinu tri največje hi dejal: gle], to ]e hisa in to je njiva ta to je zeleno okrog. vse to Je trav-nik m drevje, ta to, glej ta mehur, kako )e pitan, gle), to Je prasec, pokusi. Vse nesem tja, da ne bo njemu hi meni doigčas...« 'J/7. s;cv. .muv -**:>%' ■■ \ - •■•-, .»-i- ! :' v -,->*=, i;::. t*«I TU 11 iJm Pran BikanSiL ralkcnhavoav© in Mackenseno-v« kolone nadalfctajo svoje koncentrično prodiranje proti Bukarešti. V sredo *o prebile naše in nemškc čete trdno sovražno pozicijo pri Campo-tungrn ter so si tako odprle pat preko Tftresvarskega prelaza proti jugu. CampoJung je z bogatim pletiom vred ▼ naših rokah. Tuđi Mackensenova donavska armada, ki prodlra žes odsek Vede proti severo - vzhodu, našteva bogat plea. Romuni se na vsej fronti Huto oprrajo ter se zana-šajo na razbremenilni učinek ruske profiofenzive ob vzhođni sedmogrra-ški meji in v Gozdnatih Karpatih. Na-vzlic ogromnim naporom ruskih čet, ki se z vso silo zaganjajo proti ar-madam generalov v. Arza in v. K6-vessa, pa se ta učinek dasedaj še prav nič ni poj a vi 1. S svojo pretnoč-)0 so Rusi sicer dosegli nekaj lokalnih uspehov. obrambni zid. ki ?a tvorijo tu na boku Falkenhavnovega velikejja podjetia rase '"n nemškc čete. pa je popolnoma intaktan. Poročfla iz ententnih dežel pra-vffo. da prevzstme veliki knez Niko-tej Nikolajevič vzhodno poveljstvo nad romunsko - ruskimi armadami. Ne verjamemo. da bi se hrrtd bivši generalisimus ruske armade, kate-remn ni nikdo odre kal voiaških sposobnosti, pri prvem zopetnem nasto-pu na evropskih bejiščih izpostavitf katastrofi, ki grozi združenim rusko-romunskim armndam in prevzeti odgovornost za dogodke, ki so jih za-krivfli drujfi. Prva romunska armada v razsulu. »Lokalanzeiger prinaša iz Bu-karešte poročilo. ki je prišlo brez-flčno iz Flamande na zapadnem Vlaškem: Prva romunska armada je v po-polnem razsulu. dasiravno do seda) Se ni izgubila preveo vjetih. Vendar so posamezni kadri izgubljeni in mnogo oddelkov z mani vrednimi častniki in možmi je zapustilo čete ter so skriti v kmetskih hišah, delo-tna morda ćelo sovražniku za hrb-tom. Štab prve armade ni mogel po-skusiti se prebiti, da se združi z ro-munskimi glavnimi četami. Pri opu-stitvi Crajove ki se je izvršila z vso naglico je ostala tam vsa artiljerijska municija. Zato vlada pri teh četah veliko pomanjkanje municije. Pri pregrupiranju čet so se pokazale velike tcžkoče glede preskrbe živil za-radi pomanjkanja železnic. Vojaštvn so odkazane pičle količine Vodstvo prve armade se namerava do s krajnosti opirati misli pa, da se bo moglo držati le malo dni. Rusi v Moidaviji. Iz Londona poročajo, da sr Ru-sr zasedli vso MoIdavSV*. C u rte a d' Arges. Berolin. 30. novembra. (K. ur.) VVolffov nrad poroča: Z zavzetjem mesta Curtea d' Arges so prišli tuđi tam se nabajajoČi romunski kraljevski grobovi pod varstvo nemških ćet. Cesar Viliem }e ukazal. da moralo nemške čete. ki priđete skori mesto. položiti vence na srrob umrle-ga kralja Karla. Romanska vlada se preselila v Jassy. Bern, 30. novembra. (K. u.) Glasom franeoskih poročil se preseli romunska vlada v Jassv. Tuđi fnozem-ska poslaništva se preselijo rja. Vojna z Italijo. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 29. novembri. Na vsej fronti običajni topovski boji. ki so bili posebno živahni v zoni vzhodno Gorice. Kljub trajajocemu slabemu vremenu smo motili z dobro merienini ogmjetn anbanje sovražnih čet v Vi-pavski dolini. Na Krasu so z vnemo nadaljevali ojačevalna dela. NaS učinkoviti zapomi ogenj in mali na-P^di našiji patrulj so motili vojaško delovanjc v sovražnem taboru. Zrvahen topovski oy&n\ na Goriške«. Za deseto ofenzivo se priprav-Uaio Italijani Jako dolaro 6asa. Ko je koncala deveta ofenziva z zelo ob-čiitnimi izgubami tsl Italijane. je ita-lijansko časopisje napovedovalo kra-tek odmor, kateremu sl^li grozovit sunek. Deveto ofenzivo so bili začeti ravno pred mesecem dni. Ker so Jo kmdu kon^aJi In grozili takoj z novim udarcem, se je pričakovalo no-vega ogromnejja topovskega ognja in strašnega klanja še v mesecu novembru. Začcli so že bfli streljati iz mm tom **<» m Hrdeo ta to^ m. im se ie iwb to smatrati u uvod zopetnect krvaven borenja, ali totalu so popustili, pa tuđi vreme ni bilo ugodno za vojne operacije. Tako je priid konec novembra brez nove fcratte bitke in nastopili smo decembor. Snočno poročilo nam na-znanja po do^Ko neizpremcnjenem položaju, da je bil topovski ogen] vzhodno Oorice in na kraški planoti od časa do časa zelo živahen. TorcJ zopet topovsko delovanjc, kS se more smatrati za pričetek desete ofenzive, ako se zopet ne premislijo Italijani in ako ne bo vreme ropet neugodno. Iz niihovega odlaganja pa se vsekakor vidi. da čutljo vso tefkočo boje van ja na Krasn in so si svesti, da jih čakajo ovire, katere bi seveda radi premazali ali po dosedanjih iz-kušnjab ni in ni pravega upanja, da bi vrgli te ovire in zavoi rvali Ko-men^ko planoto ter korskali proti Trstu. Iz raznih poročil smo se mo^li prepričati, da Italiiani proučavao fronto rn njene težavc tr» na-pravljajo nacrte za novo ofenzivo, ali po^kusili in proučavali so že obilo, že1iet»ec:a uspeha pa jim nišo pri-nesli vsi no^kiisi in proučavanja in tuđi novi se tako proučeni sunek. ka-terec:a napoveduje;o. se bo razbil cb vedno krepkeisi obrambi. Izraeniava vjetnikov z Italijo. Chlasso. ?0. novembra. (Kor. u.) Dancs ziutraj ob enčetrt na 9. je pri-peljal sanitetni vlak pod nai^krbnej-?im in naitoeneišim nadzorstvom pol-kovnika dr. Bohnecra in dr. Realiia ter gospe poikovnikove Bohnijeve naše ranjene vojake iz Koma v ?vi-co. da Hh popelje v domovino. Ra-njenci so: noročnik Lohr in 189 vo^a-ko\\ med njimi deset ^aržev. Vse na-narodnnsfi so za?topane. posermo O?ri. Vojniki. katerih većina je ranjena na ekstremitetih (deloma, ka-kor se zdi. z dum-dum streli) in ne-kai na očeh. ki pa morajo skoro vsi §e ležati, so se čutili presrečne. da so zapustili vjetrjiška taborišča in sanitetne zavode Ttaliie ter da morc-jo po^abiti v dobro iim hotcč: dmžbi spomine naicrre^keiših dož? vi jajev. Imenom av?tro-og:rskec:a poslani^tva v Bernu sta pozdravila stotnik Pa-velić in nov: korsTul v Lujranu Edel v Chiissu vračajr^če se ranience in se pomenila ž njimi v njihovem matc-finem le^iku sočurno o do?iv!iajib. Lugrano, -^. novembra. fFCor. u.) V Lujrann sta stopila- na sanitetni vlak avstro-o^rski poslanik v Bernu baron Oacrern ir» vota^ki atsše noi-koT*r«;k v zbnm Tenerslresra ^taba v. Einem. ki sta spremala transport do avstrii^ke meje. Vračale ?e st pozdravliali v Svici povsodi in jim AapM d2ri!2. Bitka ob Sommi. FRANCOSKO UPADNO POROCfLO. ??. h m \ e tt! h r a tiv ec e r. Prednje artilierijsko delovanje v pokrajini ob Sommi in v cdseku Douau-morit. Na ostali froiti mir. ?9. novembra papoldne. Preee] \-e!ik» delavanje obeh artilie-rij južno od ?omme in v odsekih Bi-aehes in Pressoire Na ostalih fron-tah n'česar novela. 29. novembra z večer. Nemški napad na neko našo nosto-janko pri La Fille Morte smo % ročnim! jrranatami zavrnili. Od časa do Časa delovanje topov v odseku E>ou-autnont-Vaux. Beteijsfco ur^idnn paročllo. 28. novembra. Z belgijske fronte ni nfcesar porocati. ANGLEŠKO URADNO POROClLa 25. novembra zvečer. Ob Ancri močro sovrazno artilfrrij-skn delovanje. Odcrm-orili smo takoj fn nčfnkmita 5f>\T??ni»\ ie onstre-lieva^ južni del So'.ichfTa. Obložili smo pnlcraiino La Ba^-će zelo nspe-^nf) % ognism. Zblta »Z3Ppe!Inac<. Lmiđoii, 29. novembra, (Kor. u.) Zrakoplov, ki je bil zbit ob obradi pri Durbanu, je bil prvi zrakoplov, ki videti, kako je zrakorkrv gorel. Kmalu potem. ko so granate zrakoplov radele, je bflo videti, kako se je »Zeppelin« prelomi! na dva dela ter s posadko vred padel v morje. Drugri zrakoplov, ki je bil zbit ob obali Morfolka. so zacricdoli ob 5. uri 45 minut zjutraj. Voeil se je počasi v veliki visini. Deset minut poneje. ko so letala irsledila zrakoplov. ie bilo videt*. kako se je zrakoplov prelomil in kakor kamen padel v morte. Ta zr&kop!o\' je bil na majbnem detn srednjih grofij zmeta] kakih 12 bomb, ki pa nišo napravile resne škode. Ko-lijbpr 9% di kogfrfltjrati, ao viđali M severo - vihodni obali se tretii zra« koplov. o katerem m je le mak> znanega. Clvfaui služila ▼ Htmii*. Berofa. 30. novembra. (K. a.) Državni zbor !e sprc^el zakon © civilni slufbcni dolžnosti v drngera bra* nju. Tretje branje se vrti v soboto. Civilna $iužba na Antfešk* Is Londona poročajo. da je An-gHja odločena. nalprej popdnoma iz-črpati človcski materijal kokmtj. pradno ha v lastni deždi uv-edla d-vilno službeno dalžnesl V Kanadi so že ustano\-ili komisii« za nadziranje rarpoložljivih sredstev. Stavka v Creus^tovi tovariri. V Creusotovi tovarni ie prišlo do stavke kitajskih delavcev. Orož-ništ\'o je streljalo. Med kitajskimi delavci in francuskim orožništvom je mno^o ranjenih. »Detitschiand«. Iz Haaj^a poroča jo: V arteški po?Ian?ki zbornici je Mac Master vprašal vlado, če te nem«ki podmorski čoln ^Peutschland^ res zapustil Amer"1:o «n popeljal seboi nikel, kl je bil nridoblien v kanadskih rudnikih. — Pržavni podtajnik CecH je iziavil. da je -Dentschland* res odf>r>toval iz Amerike, da pa nič sotovega ne ve, kako blajBro je peljal seboj. \1ada je že račetkom \ojne nkrenila vse potrebno, da prepreci izvoz kanadske-ga nikla. Ruska ofenziva v Karpatih in v Galiciji. Rusi so priče!; % veliko ofenzivo od Brodov do vzhodnjih sedmogrra-ških prelaeov. Ru^i navaljujeio zla^ti ob Zloti Lipi ter v Gc^dratih Karpatih. Niihova r>ferftiva ^e ^e ni popol-noma razvila. Prircsla jim ni dosedaj n-»hencgr:» vr.zrecra uspeh?., pač pa n'm ie r^vzročila ogromne izdube. Rnornčevslskej?a stana poroča io dre .10. novembra zvečer: Ma Rmrmnskem potek^to operacije no- nacrtu. Bitka v K^rnat^h tra-ja. Vcdno iznova na^ka'ruieio RuM u?šc črre. T%crnhe sovraTniVa. ki ne more n;k;er nrrdrcti. so izredno ve-li!ce. Oh Zloti lipi 50 r-^\Tnile nto-manjire č?te neki surrk. Po!?ske čete v Var^avl. Danes dopcidne se je vrši! slo-vesn! vfr<>d poTiski^r čet v Varšavo z defiliranjem pred generalnim guber-natorjem. Prememba v mslcein mlnfstrsrvu. -:Lok?laf«zeteer Bnchanana. ki se ie banketa udeleril ter ira imenoval svetnvalca. ki gn Riisva v tei. za vse diplomate tak© tcTki debi n« mere. ^otn'esati. Tzrekel je imanje, da bo BneJianan podpiral Tropova ravnotako. kakor svoj Čas Sazonova. Bol 13 i D3 Pnlep. Francosko u radno poročilo. 23. novembra popoldne. O r i i e n 15 k a armada. Dne 26. novembra 50 Zuavi skupaj s srbski-mi četami izAT^ili ?ijajcTi napad v pokrajini scvero - vzhodno od Bito-ija ter za vojevali visino 1050. Kljub njc£O"šm naporom se sovražnikn ni posrećio, prepoditi nas iz te pozicije, ki jo je močno utrdil. Štiri protina-pade Neirtcev in B-Mgarov so naše čete ravrnile ter sovražniku priza-dejale krvave izgube. Anglesko uradno poročilo. 28. novembra. Solunska fronta. Naše čete so po potrebni artiljerijski pripravi napadle sovraž-ne jarke severovzhodno Mazukova. Napad je imel popolen uspeh. Mnogo s©\-ražfiikov je bilo nbttih in vec v?e-tih. Janjce swo ra«de!tli. Homatije na Grškem. Frankfurt .^0. novembra. ^Frank-h.rter Zcitunf^ javlja if Carigrada: Arsrleški in ruski noslanik sta se iz Aten preseli1? y Solun, ker se ob kraiin in kraljici stojeći krog čedalje bolj krči in je samo se \*prašanje či-sa, kdaj bo dinastija odstavljena in proglašena republika. Ruski in angle-Ški ilvor sta v oikih rodbinskih zve-zMh % grikim dvorom in nećete, 4a bi bila ruski in angleški poslanik priči pripravijajočih se dogoćkov. Francije ne ovirajo taki oziri in izvede le svoj lastni nacrt. Zato ie ostala franeoska diplomacija v Atenah. Atene za kralja. V Atenah je razpoloženje zelo potrto. Vse prebivalstvo je za kralja. V Atenah so odloceni, da se do skraj-nega upiraio ententi. Ćete niti ne mislijo na to. da bi izročile orožje, niti če bi bil krali prisiljen to ukazatL Venizelos ne zapusti Soluna. Tikoj, ko je admiral Foumet dose-geU da so se poslaniki centralnih dr-žav odstranili, so ententni poslaniki demonstrativno zapustili Atene in se preselili v Solun, tako da sedaj v Atenah ni nobenega diplomata več. Vsled brezonzirnosti entente je pri-čakovati kontliktov. Na Grškem ni pomanjkanja, ker prihaja vse v obilni meri iz Amerike. Anglija pa je pu^čala pošillatve samo v partijah na Grško, nakar je Amerika protestirala pri Grcva. Sedaj je življenje v Atenah precej poceni, tako stane 1 oka (V/A k%) sladkorla 2 drahmi (1 K 90 vin.), kruh SO lepta, meso 4 drahme. Te cene bi se seveda takoj izprernenile, Če bi izvedli An-gleži in Trancozi ?zstradanie Grške. Grški volni minister odstopiL Atene. 30. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Vojni minister je iz zdravstvenih razlosrov demisijornral. General Hezvopulos. ki se mudi sedaj na Krfu. bo strmil na njegovo me-sto. Tako doigo. da dospe v Atene, bo notranje ministrstvo vodilo posle vojnega ministrstva. Qr§kl topovL London, 30. novembra. (Kor. u.) -Morning Post« poroča iz Aten: Pred nekaj časom ustanovljena voja-ška zveza je poskrbela za to, da so se spravili vsi topovi in vse zaloge municije iz atenskih skladišč v okolico Parnasa. »Times« poročajo iz Aten: Italiiansko poslaništvo je dobilo zagotovilo, da bo grska vlada odpoklicala vse castnjke. ki so bili udeleženi pri protiitalijanski agitaciji v Epiru. JMfi mm nm. Opetovano smo že poročali. da se ie osnovala v Združenih državah T.mirovrta liga^, kateri oripadajo naj-odličnejše osebnosti amerikanskesa javneg:a življenja in katere pomen postaja vedrio večjL Zn-ini profesor mednarodnega prava Franc von Liszt imenuje to ligo »mnogo obeta« jočo strujo, katere cilj je pravna organizacija dosedal anarhistične družbe držav. Prof. Liszt pripoveduje o organizaciji in ciljih lige sledeče: »League to enforce Peace«, mirovna liga, je bila ustanovljena ju-nija 1915. pod enejgičnim predsed-stvom eks-prezidenta Združenih držav Tafta, ter se je zmagovlto razši-rila v vseh državah Severne Amerike. Danes stoji za njo ves amerikanski narod. Pri predsedniških vc-litvah sta oba kandidata Wilson in Hughes poudarjala. da popolnoma soglašata z načeli lige, k! jlh je demokratska stranka ćelo sprelela v svn] volilnf program. Amerikanska mirovna liga nika-kor ne- namerava napraviti konec sedanji vojni. Ona misli le na čas po doseženem miru. ki ga hoče spreme-niti v t r a j e n s tem. da ga postavi na pravno p o d 1 a g o. To ie mc-goče seveda le tedaj. če se uvede v mednarodno pravo moment prisil-nosti. Mir rtaj se v bodoče. če treba, i z s i 1 i. Mirovna liga pravi: Države, ki pristopijo k mirovi zvezi, se obve-žejo: 1, da bodo vse medseboine spore predložile mednarodnemu sodi-šču oziroma 2. če bi ti spori ne bili taki, ki bi se dali razsoditi, rosebne-mu mirovnemu zboru 'Council of Conciliation): 3. da bodo skupno vporabile vso svojo gospodarsko in vojaško silo proti vsakemu članu, ki bi. ne da bi zadostil dolžnosti pod 1.) ali 2.), pričel vojno ali pa storil neprijateljska d-ejanja; 4. da se bodo udeleževale vseh konferenc, na katerih bi se sklepalo o praviliti med-tiarodnega prava. Ta program loči predvsem jasno zadeve. ki se dajo razsoditi, torej vpraSanja, od takih, o katerih nobe-no soiiščc ne more sođiti. torei od političnih vprašanj. Za ta vprašanja postavlja lisra miro\no posredovanie (Council of Conclliation). Program tuii ne pravi, da bi se morala dr/a-va, ki je članica mirovne zveze. p o d v r e č i izreku sodisča ali na-svetu Dosredovalnice. Vsaka država si nrkJrži pravico pcfseči po orežju, toda — in to to glavno — se le tedaj, če je svojo zadevo poprere razprav-ifala nred so^^sčem ali nnsrcdova»ni-co. Na ta način se pridobi na času, ki je za velike politične odiočitve kar naivečje važnosti. Z najhujšo kaznijo pa hoče nar stopiti mirovna zveza proti tištim državam, ki pričnejo vojno, ne da bi počakale izreka sodišča, oziroma nasveta posredovalnice. Proti tem hočejo organizirati vso gospodarsko in vojaško silo ćele zveze, katere ravnateljstvo naj ima sedež v glav-nem mestu ene izmed malih držav, ki so članice zveze. Amerikanska ideja je našla zla-sti v Angliji mnogo odmeva. Asquith in Qrey sta jo pozdravila, lord Drvce ustanavlia podružnico amerikan« ske mirovne lige. Tuđi franeoski dr-žavniki so spregovorili o njej že nekaj — pa zelo neobveznih — prijaznih besed. Ugledna angleška revija »The Natiorv« dokazuje, kako velik pomen pripisujejo Angleži amerikanski ligi, ko piše: Naši državniki so govorili o uničenju pruskega milita-rizma. S tem so mislili sistem« ki je sili! Evropo k vedno novemu oboro-ževanju in jo strmoglavil v vojno, v kateri mera žrtvovati milijone svojih sinov. Ta 'sistem bo uničen, čim bo Nemčija pripravljena sprejeti, kar *^ so ostali narodi dolgo želeli: da se poravnajo mednarodna vprašanja 2 mirovnim razsodilom ali skupnim posvetovanjem, ne pa z očitnimi ali prikritirni grožnjami z orožjem. Profesor Liszt poudarja, da se kaže v tem nazoru nerazumevanje nemške duše, smatra pa, da je bilo potrebno na vse te nacrte jasno odgovoriti. To je storil nemški držav-n* krneler v svojem govoru 9 novembra, ko je dejal: »Nemčija je vsak čas pripravljena se pridružiti zvezi narodov, da stopiti na čelo ta-ke zveze, ki bi krotila motil ;e miru.c Ako so nekateri nevtralni listi komentirali to izjavo kot »diplomatićno potezo«, je to napačno; beseda dr^ žavnega kanelerja ie bila poStena beseda. V inozemstvu je morda vzbudi-la nezaupanje, kakor je zadela na Nemškern na odpor onih politikov, ki odklanjajo »novo orijentacijo.« To nezaupanje in odpor bodeta prema-gana. Nova organizacija držav bo prišla, čim se vrnefb armade v domovino. Vojaki na bojišcu so spoznali vojno, zato hočejo mir, ne pre-mirje. temveč trajen mir. Ta niir pa ni mogoč brez pravne organizacije družbe držav. Na večen mir,« upajo utopisti. Narodi hoče}«» mir, ki bo za generacije onemogočii izbruh nove-ga svetovnega požara. Slovenci v parlamentu. Avstrijski državni zbor zboruje. kakor znano, v dveh zbornlcah, v gosposki in v poslanski zbornici. V poslanski zbornici, ki šteie 516 čla-nov in ki se sestavlja na podiagl splošne enake, neposredne in tajne volilne pravice, smo Slovenci in sploh avstrijski Jugoslovani razme-. roma dobro zastopani. Po zadnjem Ijudskem štetju je v Avstrlji (brez Ggrske in Hrvatske) I1/« mllijona Slovencev in nad 3/4 milijona Srbo-hrvatov, skupaj tedaj nad dva milijona Jugoslovanov. Ker šteje vse prebivalstvo v Avstriji okoli 281/* miliiona ljudi, znaša število Jugoslo-vanov nad 7%. Slovenci imamo 24. Hrvati 11 in Srbi 2 državna poslan-ca, vsega skupaj je tedaj 37 lugo-slovanskih državnih poslancev, število. ki precej odgovarja skupnemu številu vseh 516 državnih poslancev. Jugoslovanski peslanci so ra^-deljeni v več parlamentarnih skupin* Dalmatinski poslanci so zbrani deloma v posebnem klubu, trije izmed njih pa so člani slovensko - hrvat-skega (Šusteršičevega) kluba. Istr-ska »trojica« (Laginja, t Mandić, Sninčić) je tvorila nekaj časa s po-slancema dr. Rybafem in dr. Orego rin^m poseben »narodni klub«, ki so je po izstopu obeh zadnje imenovanih pridruži! slovensko - hrvatske-mu. Ljubljanski poslanec dr. Ravni-har je bii član mladočeškega kluba. Klerikalni slovenski poslanci so organizirani pod nominalnim vodstvom dr. Korošca skupno z zgoraj omenje- -j nuni hrvatskimi zastonniki v slovensko - hrvatskem (Suster!Hčevem> klubu. Drugačno kakor v zbornici poslancev je razmerje pn gosposki zbornici. Clani gosposke zbornice so: I.) vsi doletni avstrijski nadvojvode, 2.) doletni glavarji plemenitaških ro-dovrn. ki *e odlikujejo po obsežnih veleposest^ih v Avstriji in katerfm je cesar poaelil državnozborsko dostojanstvo; takih rodovin je v Av-strn" °0 in sicer so to večinoma razne stare grofovske rodovine, a vmes je tuđi nekaf kne?]?h in ena vojvodska vo. en; in nekai bnronsklh rodovin na drutfi strani; 3.) nadalje so vsi natfškofje ?n pa knezo^lcofl vsled svojega visoke^a cerkvene?ca dostojanstva člcui go-^or.Vc zbornice: V Av?tnji je 5 nadškofov s knežjim naslovom in sicer v Gorici, v Solno* gradu, na Dunaju, y Pragi in X Olo^ Stran 4. .SLOVfiNŠKl NAROD-, dne 1. novembra 19!0. 277. Stev. znoen, nađ&He imamo eneffa nad-Jkofa v Zadru in tri nadlkofe ▼ Lvovn. Ti v$i so katoiiiki nadikotje tn sicer so v Lvovu en rimsko-katr> liSki, en grško-katoliški in en armen-sko-katoliški nadskof. V Cernovicah te nahala tiid: nravoslaven nadškof. ld je istotako član gosposke zbornl-ee. Izmed Scofov pa so edinole oni Člari gosposke zbornice, ki Imalo taežfi naslov, t. s. ljubljanski, mariborski, celovški. graški. tridentski in briksenski škof. Vseh takih cerkve-nih dostojanstvenikov Je te»d*ai y>, med njimi tr\xč Slovenci in en Hrvat. Docim Jtigo^Tvanf med dednlmi čla-rii plemenitaških rodovin sploh nišo sastopani, ]e njihovo Število med cerkven!mi dostojanstvenik* izdatno. 4.) V prizninje zaslug za državo ali cerkev, za znanost ali umetnost imenuje austrijski cesar izmed avstrij-skfh dr?a*vijanov dosmrtne Člane go-sposke zbornice. Njjhovo števiio ne sme bit! pod 150 in ne nad 170. Ker znafa sedan?e števiio teh članov le 118. imamo pred sklicevanjem parlamenta pričakovati nova Imenovanja hi sicer bo 32 do 52 novih dosmrt-nih članov iiretiovanih. Izmed teh 150 do 170 dosmrtnih članov je iz-redno malo Jucroslovanov, namreč ie en Slovenee (hlvsi kranjski de-ielni glavar pl. Detela) fn dva Hrvata (Zavist vitez Jasne* in vr>oko?eni tfvoml svetnik vite« VukovičV Ako av?tHv«=ke nadvoivr>de od 5 te temo. ?e vaeh člarov cosposke Pomiče 2^6 do 276. a med njimi le st:ri Slovenci h 3 Hrvati. Razne £o!i*i?n? nko dostt rrirojeriega razuma \n dovzctnosti izobrazbo in omiko; njih marljivost in varčnost je občudo-ranja vredna. njih narodno življenje, njih pesm? in napevi polni izvirne poezije, njih čuvstveno življenje je ne-pokvarjeno in njih srce dobro*. Tuđi r neka'terih drugi li romanih kaže J6-k»i? da je daleč Gd ševinizma in da ima gorko srce za Slovake. Zračilne IO ludi njegove besede v istem po-glavju, ko popisuie rne+odo na nekih lolBh na Ogrskeni: .Pri javnih preiz-kušnjab (izp^tih) so deklpmirali mad-larske pesmi in to s takim ponosom, * takim izzivaiočim ognjem, da so vsi oavzoč -:i plo?kall, med njimi tuđi mnogo takih, ki nišo razume)i niti ene besedc madžarske.11 O bogatih mad-farskih dijakih pravi: .Bahajoč se 8 bvojo narodnostjo so zasmehovali druge (revne, pridne dijake), samo zato, ker so bili Slovaki." — Janko Koš. Peto voino posojilc. Ooriški de.!eini odbor razpošiija siedeči oklic: Soi^eželani! Bajna vihra divja z nezmanjšarjo močjo dalje, gigantska borba je se v polnem teku, a iz dosedanjilu obćudovanja vredmh nspehov rase slavne armade se da z gotovostjo računati na;sijajno kon-čno zmago naše pravične stvari. To so začeli uviđevati tuđi naši sovraž-niki in bolj in bolj prodira med njimi želja po sklenitvi miru. — želja, ki jo bodo tuđi njihovi vetfilni krogi morali v ćoglediiem času resno upo-itevati. kajti brerusp^noit vseh njihovih večjih bejnih akcij proti nam Jih metra končno vendarle dovesti do prepričanja, da nas v tej vsiljeni nam vojni ne bodo premazali nikdar. Imeli so dovolj prilike občuđovnti de-lo in vztrajnost avstrijskih narodov, katerih žilavost in trtfria voMa po \z-vojevanju zmage je* narašćala tem silne!?e, čim bolj se ie inno-žilo števiio sovražnikov monarhije. Ti na-rodi bodo tuđi sedaj pokazali svojo iflo in s ton podaH nov Vzorna pravil?« se dobe pri v«eh državnih uradih. Dežclni glavar: dr. F a 1 d u 111._________ teti II CTHffi UH. Razglas. Da se zamore sestaviti nat^nčen seznam vseh Ooričanov. sedaj bivajočih v različnih krajih df-žave. se pozivljajo tišti, da naj blago-vole nemudoma naznaniti svoje se-danje bivališče (natančni naslov) ter navesti tuđi ime in priimek vsakega posameznega rodhinskega Čtana in naslov zadnjega bivalilča v Oorlcl. Vsaka poznejša sprememba bivališča naj se istotako naznani kakor hitro mogoče temu magistratu. — M e s t -ni magistrat gorilki. sedaj v Trstu. — C. kr. vladrii komisar. Mornarfl na Krasu. Iz poročila, odobrenega v vojnoporccevalskefn stanu, pofSnemamo: Na italijartskl fronti ima v strelskilt Jarkih h
o?IlTaio iz SopronJ. rezervne bđrtišnice na Ofrskeni: Desetnik Josip UtčiC if Koset (H. BfStffca); ftešd: Boji>n Bffša \t Gorice, -\ntan Kotetle te Slanić (Istra), Anton Pe-ItolJ. 5^e!o nri Sumberku. Do?enjsko, FraHc KameriSelc \z Rogoze rfi Ma-ffBoru. Leopoid Rantala iz ^^đ^otie, Josip PrimoŽiČ, Trfie, Ivan Pauli iz ttantftL — Proteze za tavalUk Invtfldort t amputinmhnl nogami so se dajale nmetne noge, kar se pa za ćelavce s težkimi delH kakor pol}e*lelske in trjVarniSke, kovače, kljnCavničarJe L t. d. ni obneslo. Te umetne noge se rade pokvarijb In so taka popravila zc'o draga, posebno za od večjih mest oddaljene pohabljence. Zato se bođo takim invalidom sedaj dajale proteze, kakoršne se lahko popravi-jo v vsaki vaSki kovačnici. Posa-mezni deli teh protez se izdelujejo to-varniškim potem In so tuđi na raz-polago v rezervni bolnišnici §t. 11 na Dunaju, V., Gessergasse 44, ter jih avstrjjske sanitetne bolr.išnice lahko narečajo od tam. Delo na roko bi pomenilo le izgubo časa. Vsekako kaže za take invalide umetne noge opustiti ter jih nađomestiti s prote-zami. Vsak tak invalid tedaj od $edaj naprej doT^i protezo, s katero bode tuđi iz bolnlšnice odpušcen. Nado-mestile naj bi se pa še-le po daljšem času (po enem letu; le invalidi za lažia dela lahko dobe še umetne noge. Tuđi, katerim se amputiralo roke, se jTm napravijo polji.ijbu pri-merne proteze. Umetne roke (takozvane nedel'ske roke) so za invalide le kozmetične vrednosti. — Za pisetnike mestne ljudske LopcH. Doslej so dobivali posetniki mestne ljudske kopeli v Prečni ulici poleg brisače, oziroma rjuhe, tuđi ko^ček mila. Ker pa se je milo tako podražilo in sa je tt-'J? zelo težko dobiti, «e je u radno odredilo, da se strankam poslej ne bo milo več da-jalo, in sicer toliko časa. dokler bodo vladale sedanje razmere. Obiskoval-cem mestne ljudske kopeli se v last-nem interesu priporoča, da si vzarre-jo koš::ek mila s sehoj. kadar se gredo kopat. Cene za kopanje ostanejo ševe ne;^nremen;ene. — Preskrha za prlhodme leto. KoŠirjev obsežni vrt Pred Prulami, kier je bil svoj čas MiihJeisnov prostor za les, je vzelo v najem voJaSt-vo in sra že prav pridno pripravlja za selonjavo. Vrbe ob cesti so. oziroma bodo poseksli, vrt pa ogradili. Ker je kompleks velik in dobra zemlja, bode ta vrt vsekako donašal obilo zelenjave, po vojski ga bode vzel lahko v najem pa kak vrtnar. ki mu bode že z ozirom na blizino trga iako dobr--» «lu?il. Tud? stranke obdrže za prihr 4 ie leto Na Prulah ves svet. ki jim ga je odstopila mestna občina brezplačno. Istotako je tovarnar Samassa dal Na Prulah svojim de-lavcem na razpolago ves travnik, ki je že razoran, kakor tu4i par drugih zasebnih parcel. Gotovo imajo okoli mesta nekateri posestnjki na razpo-la^to še več ledine in bi vsekako napravili dobro, ako bi za prihodnje leto tuđi to odstopili revnejšim slojem. da bi si tam vsaj nekaj pridelali. In to bi seveda bilo potreba storiti čim-preje. dokler je še čas ledino preorati. Vsekako bi živež ljudem mnogo bolj prav prišel. kakor tistih par bilk mrve! — Ljudskošoiske vesti. Zora M o z e t i č. bivša suplentinja v Tol-minu. je namesčena za suplentinjo v Cerkliah na Dolenjskem, Marija Jaki 1 v Jt. Rupertu. — Častno svetinjo za 401etno zvesto sl'ižbovarfe so dobili: vpo-kojeni učitelj Ivan § k r b i n c v Višnji gori. nadučitel] Fran Kovač v Zatičini in ruđniški delavci v Trbov-Ijaji: Fran Drnovšek, Fran Priman I. fn Ivan B a Sei ?. — Izplačevanje vo^ašklh pristef-bln se zopet prične na niestnem ma-cistratu v torek, dne 12. decembra 1916 v mest. vojaškem nastanjeval-nem uradu (Mestni trg št 27, III. nad-stropje) in sicer: za stranke, ki sta-nujcjo v I. mestnem okraju (Poljan-ski okraj) in v II. mestnenv okraju (Mestni trg. Stari trg. Karlovška in Dolenjska cesta) v toreK. dne 12. decembra; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Jožefa ceste) v sredo, dne 13. decembra; za ulico med Prešernovo ulico. Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto. Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v četrtek, dne 14. decembra; za IV. mestni okraj (šentpeterski okraj in VoOmat, vzliodno od MikloSičeve ceste) v petek. dne 15. decembra; za Spodnjo ?iško in vse one. ki bi bili Tadržani v trori navedenih dneh, v soboto, dne Uf>. in v ponedeljek. dne 18. decembra. — Uradne ure ifpla-čevania so ed 3. do pol 6. popnldne. Stranke s? prosijo, da se natančno drže teh določb — Umri ie vo dolgem trpljenju gosp. Filip Jakob, gostilničar ?Pnc\ skalco« na Mc^lnem trgr. Pokojnik jp bil nnroc'er', zaveden in na-preden m^ž. V njegovo prijazno go-stilno so zlasti radi zahajali pevci, saj je bil rajni »5tric Jaka« nodnorni član »Crn^hene Alatlce^, »TjuMian-skepTri Zrona« in ?»51avca^. Blag mu rprsm'n, snrr^i nn^c soz?l-Q. V nedeHo ob po! 11., 3., pol 5. 6., pol 8. tn 9. zvečer. — Klao-Ideal, Crno denamlco ]e rz$?nbfl nekdo na patu $ kolodvora đo KfltDoif^id' 277. St-v. -MOVENSKI NAKOD#f dne 1. novembra 1^16. Stran S ce 13. V denarafđ Je bio samo policijsko dovoljenje za bivanje v Ljubljani in legitimacMa sa ljubljansko okolico. Kdor je našei dcnarnico. naj |o odda na označen em stanovanju. Miti limiti mk Dane* ponoCi ob 12. uri 24 min. je Kidel na postaji Hcrci^haloni vslcd n&psčno postavljenih izo^ibal dunajslđ brzovtak v stojeći graSki osebni vlak. Vcč va^onoT je bilo fazbitih, irmop^o oseb je mrtvih, mnogo ranj^rih. ?tevtto poncsrc^&nccv se ni dognano. 4- NaLazHo moke trgovcem. Trgovcem se bode nika^alo moKo v ponedeliek. dne 4. decembra. \n si-cer v mestni posvetovilfiicL -r Prodflia moke franka« te tr* K od torka. dne 5. ra do so-bote. Na vsakih desnih ieiet moćnih oxjrezkov te JoM V« kf pšen^n* moke za kuho, k* po *6 ▼♦ in V« kg ržene moke. ke to 48 rin. Zajedno se trgovce opozarja. da Je po I 19. ce*. naredbe z :lne II. Jn-nija 1916 št. 176, prepoTedtno. !M*-leg kupnlne *a moko zaračunati strankam le kako pc*esno pristo*-bino za papirnate vrećice. -r Oddaja zdroba za otrnke h končana- Kedaj se bode zopet od-dajal zdrob. se box!e pravoOasno nazri anilo. + Nakazlla za tnleke. Z*d7ifa đnl hodi nešteto ijuđi v »Preskrb<*raInU co za mleko« do nakazila za mleka Da ne bodo hodile stranke broz* uspešno po uradih in da se uradi po nepotrebnem ne obremenjujeio, te prebivabtvo naproSa, naj iioe pri »PosredovalnicU za mlekoc — do-kler ne bo drugih objar in doklcr se vprasanie preskrbe ljubljanskoga mesta z mlekom v celoti ne resi — nakazil za mleko I© tedaj, če se jfm Je v zadnjem času odpovedalo mleko tn le v slučajih. da potrebu]© mleko človek, ki brci mie&a splob žlTed 119 more. V tem oztra pridejo t po štev Io dojenčki tn oni tcžko bolni, katerhn }e mleko edino, ali vsaj po-giavitno in neobhodno živilo. V drugih slučajlh žal »Presrbovnlnica za mleko« sedaj še ne more fzdajati ira-kazil z mleko. -J- Mehana krma km k«i|o. Do-sedaj *ta se ra^delila dra rajona te krms.Pruji vagon Je bil tuđi hitro od-d?.n. Sedal imamo dobiti It iretjl Ta-gon te krme, ki se Je nakstal * Dm-naja že meseca septembra. \% trga se vidi. kako počasf se dohaTtlo kr-mila od sunaj. Mesano mo'mo krmo dobivamo T% tvornice za krmila ▼ Pemesnru na Štajersketn. k! na naie ponovno dreffanje I© dn danes ni mogla izvršiti rfaro*i!a. V lad-njem časc je promet zaprt tako da taJi \z izzR vrroka ne moretno prlU dc no-tret-ne krrre. 4- Deftlno mtzsto wm fcrmHa. Stranke, k? 50 prejele nakmztla za otrobe, blaga r>a še ne. na! potrp?!ot ker se blago zirskmlne karte«, «r» te^af samo izksznice, po katerfh fe frnet-nik taVe naVaznfce tjvtztIčc* dohiri fz notri navetf>rih slučsji^ ffk ^oW pfo Ce već kot 1 ha do vitevSi 3 ha 50f© prldciKa; c) od postvne ploskve ko-ruže nad 3 ha 40"o celera priđelka, 2. Od prosa, pridelanega v lastnem fospodarstvn, porabitl smejo kmeto-vatci eno tretiino za seme in krmlje-nje. 3. Kmetoralci, ki se v §§ 1 in 2 i določenih pravic za krmljenje in se-| tev ne poslnžtj© docela. w dolini po-i nuditi in prodati preostale množine t?m naredcreca sadeža volneMi promrUMH uvodi za flto, č% m potrcbtjcto t9t motin ta (Jopolititev onih mnofin, kl Jlm pristolajo po rporabi predplsih za Cloveško prehrano. -< l\tm k RoMOrtke. Na cfav-nem zborow4i ocrske šrntbt za ▼ome protfikte je bfto rrt—tentfrluo vrjnmm*. 4* st* Artifti Arstre-Oirr-t^-» \n Neffv&ta od začetka (flecenbra 1915 na do vst«pa Pomaaske v vojno 26 fftfDoaoT melersktti ttotov z Rofnnntke. Vzlic termi velikanskemn nvoza le bHo ?zha)anje tako tečko fn »e irrad rowi\mskeya irron seveđa 9CČ&] hudo čuti. Razne stvori * Mater H ublL T GaMoncn rta | Ccškem so na^ii 40ietno perico Kri2 ! lbfto. Polete nje je ležala krvava se-I ktra. 5!n smorjenc žene, ZZlctni Karei Križ, se je sam oglasil in je pri-»nal. da je svojo mater ubil, ker je razuzdano živela in nlso nič zalegU njegovi opominf * Ce kdo od ToJakOT dezertira« | te lahko žena od njcifa I oči. To je bistvo razscHlbe, ki jo je izrcklo du-najsko deiclno sodi§če. Dunajski ko-čljaŽ je bil poklican za vojaškega dc-lavca, a se ni odxval nego Je pobej?-nil nexnano kam, VojaŠka oblast Ka rasleduje kot dcxerterja in seveda tuđi njegova tena ne dobiva podpo* re. žena Jo na to vložlia tofbo na lo-Čitev zakona, češ, da Jo Je mož rlob-no rapustil in sodiš£e Je ločftev za-koca dovolilo It krivde moževe. * Nasrada za utmrčenm ljudi. AngteSki podmorski Co!n E 8 Je dne 2?. oktobra 1915 v Baitilkem morju nemško kriferko »Princ A^tlbert« potopil. 5 to križarko se Je pctoplio oclrotna je ri«tek> v zrak 600 mož. LofidoTJ«ko pomorsko sodlš^e ie mo-Itvu podmomkeura čo!na priznalo ;. rtaigrade 3000 funtov sterlinqrov, to ie, po starem kurzu 72.000 kron. Ta vtota se- razdeli mod oficlrje in vojake angleikesra po^morskeiza fcoJna, Za nnfte^a »ovratnika pTača torej Anslelka povprek 120 kron. Malo £ađr»a navada! * Pisma na T?ado> na natneetni-itTO In na pol!cf]sko ravnateljstvo. Te dnf Je stal pred praškim domobranskim divizijskim sodfščem neki nradnik, f?^tožen žaljenja Veličanstva, falierja ^lanov cesarske hI5ef motenja Javneea miru in mtru. Izsi-fleva*i!a fn vele^'zdgie. Vse te zločine Je storil ▼ vlo^a^ na r!a<1o. na ČefVo nrmestniltro, na policijsko ravnateljstvo ▼ Pra*1 In na fnpanstvo t 21ž>oni. Obtofenec Je nriznal, fla fe spfsal hn ofro^lai vse te vloure. Sodi-iče ffa Je obsodflo na 15 let težke Ječe. * Sin * zar»*al oCeta. Računski post! đraije zaradu- ■cviL neto }• nnl i*č«L Svoiema oCetn Je ie teU 1919. posla! 1970 K in mn poznele dal zlatnine za 1300 K. potem 10.600 K in 3300 K. Oče je 10.000 kron naloffl na ime svoien sins, 1100 kron p« nm avofe ime. — Stvar je priSla na dan In oče je pri-id nred sodiSče zaradi udelefb© pri poneverjefijii. Prvo lodilCe fa Je oprostilo, kasacUskl dvor pa ja Jo obso&l na 18 mesecev. # Vltnt zlata ostrot©. Ze mno-ffo ttoleti] ie stara ogrska navada, da novi krali po svojem kronanlu slav-nostno kreira veijo vrsto vitezov zlate ostroge. Tuđi letos bo tako. Za viteze zlate ostroge velja numerus clansiss; če kated umrje, dobi na-slednika sele pri kronanju novega kralja. Vitrz zlate oštrome Je danda-nes samo naslov, ki ne daje nikakih pravic, a na Ofr^Kem, kjcr vladajo še v mnofih ozirih fevdalne razme-re, velia ta naslov za prav posebno poče&enje ■ se icStcto Dudi potc-gufe, (ta bi postali delefni te Časti. • StoTffka ia — »tevlka sreč« preejdenu Wflraia. Pariški »rtearo« dokazuješ da je šterilka 13 odločilno srećonoesa ta precldtnta Z/lnžerrth đrtaT. 2e Hne Woodtt»w Wflson šte-\* \* ^Tk. rano tako itele 13 črk Ime «ie**ve so^roce Pleaaor WH-trm. Ko Je HH W11eoii hnenovan za ravnatolia vsettčflil^a Princelon. je Hl — na dan natančne — 13 let profesor na tem zavodn ta ostaf }e ravnatelj 1.^ let Krs Je r>rvič kandkllral 7a pr«'"denta Združenih držav, je imel odloč'Ini shnđ dne 1S. Jannarja 101.1. a ttidi nri sedanfl volitvi je od-Irvčfla številka. kajti odločilo je zan! 13 deieratov drtave Kal!!r>rnila. Ste-vilVa 1^ Je torej v Amerflci zaupanja rređna. ♦ ?MoT^ka !erta v voW. Lefa 1914. so T- Aleteandrin v f^iptu BstartrwriH legijo Židovskih prosto-voljcftv. ki je 51a z anrleško anrmdo v vojno na' Oallipoli. OdKar so Rim-Imni razdejali Jeruzalem, je to prva židovska armada. ki Je 51a v boj z orožrem. Legiji 50 pristo^fli sami rnlađi izohra^enf Zidle, deloma po-beRli iz Rusije, delotna izključcni iz ruskih 5oi. Zapovcdnl jezik je bil he-brej^Tia.P*iSeio,da so se Jako hrabro borili, zlastl ker jim je bila obljuMie-no, da postane Palestina židovska drž-ava. Ko so morali Ariprleži opustiti eksp©d!cljr> na OalHfKjI!. so uvrstili židovsko legijo v svojo armado, a rxlai so je izmed lo«ndonskfh 2:dov r*če!a nov« velfka affitacija za ustanovi tev ^»mostojne židovske legije, ki na§ nomaifa ustanoviti samostojno židovsko drfavo. Iz mariborske okoUce. 2e pred dnevi smo omenili, da rameravajo fzvestnl krogri prirediti v St. Uju nekako nacijonalno agitacijo. Čudno se nam je zdelo, kako daleč smejo. Ka-kor se nam ie ti St Uja poroča, so razni sfospodje in dame ves čas prođ prireditvijo hodili po vsi okolici ljudi naRrovaiiat. Če nlso Imeli zaželjenih nsrehov, }c temu krivo pač le spo-znanje našfh ljudi, da ne kaže sedaj sredi najhufjib viharjev in bofne&a fronta, §e te vfharje prenestl tud! na notranje, narodno življenje. Tn kdor se hoče zahavarf. ta se naf zabava, a to naj napravi tako. da ne bode do nerotrebnem kalfi narodne^a mim. Na!primitivnej?e spoStovanje nnrod-necra Ctita na bi tndt vsaj v sedanjfh časfh zahtevalo, da se pri zabavi orusf! vse. kar h\ motrio žaliti čut đnmesra. V St. Uju ni prostora za po-Tftftne atfitacije. Daiii^n}1* Hst ebscfi 6 strani Izdaiatef! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastalna tn ffsk »Narodne ftikamec novo pohištvo m eno sobo ia kuhiojo, pe Md canL Posudbe n* pisar no ŠT» fraaa Mama daj —- „Sida-medu" kl je najeenejSa in naj- boljte jed vsaki dan do- po'dan in popcldan na keA6»k kraha. Za v«ako đrulino zdrava, tečna in najcenejSa hrana — ziasti ▼ srdaniem Času. 1 sa- Po pofiti se poSilia najmanj 13 lavejčkov za 4 krone. Rarpo^iljalnici- #oaff Berđaf*, LfnblfaBia a, Salfaraka vMoa. aJkoY tufa« Teat, 4a je n|aa Isartnoijatjjeiii 3»arog; brat m vlric, Jakob Filip 9os«ftftil**r» đanes, dne 1« a>eemtira •% 3. r|otrajt previđen i aaki amaati sa vmiia- joće pe i»\g\ mučni bolezni mirno ▼ Gosp#du raspal. 3t7t Pogieb blagapalcajnika tt rrii v sobo to, 4m 2. acaeaibra ob 4 p#p«Iudne iz hiSe žatoati Mastfil trg št 11 na pokcpmHKt k 5t. KriJu. V LJUBLJANI, dne I. deeemvra 1916. > Brez fateknega abrestila. Razglednice I umetniške/. I I ta I I pokrajinske I I se dobe redno I I v veliki ubiri t I „Rani im" I I preJeniOTi šlica 7. I Modni salon. Ccnjenlm damam priporoffam svojo veliko zalogo najnovejSih klobukov. «r V zalogi novi žalni klobuki. -** Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene prizn*no nlzke. Rozi FabČiČ, Rimska ceeta 6. POSESTVO ie naprodaj obstojcfe iz 6 oral 1550 Stiriiaikih selnfev n|fv, 7 oral 1233 itirijaSklh seinjev travnikov, —oral 120 ItirliaikHi selniev vrta, 3 oral 577 StiriiaSkih selniev paSnlka, 7 oral 136 StirijaIkI9i selniav, oozda dveh hiš, gospodankega poslopla, vinske kleti, hievov in kozolca — vse v najbolilem stanju, leleie tik okralne ceste Celje-St Jur ob Juž. lel. H ?i ie priprarom sa proiivajanje krčmarske ali drag« obrt!. — G*)Bal 90.C00 X ▼ kateH pretivitrje pravice ni«o vit-te. — Natančaejie podatke sa dobi ▼ pisarni 4kr. ŠLmtmmm R#ftl4a, ođvatalka ▼ Oal|«. $877 Kmetska oosejilnica ljubljanske Mu p. x- x n. x. v Ljubljani zniia obrestno moro pri branllnlb vlogab od L ianoar]a 1917 dali« na Gtatih 4 4 0B i . ' Pogred Hjt VelUa usarla frcala Mela n Dnoajo borno vili te i ? Lliiani v KINO CENTRAL V kl SleđaliftiL Od jutri dalje Henny Porten ? nitocin pftkraiMai fitjuovejleiii igrokaz« „Njen najboljši strel." Bi u mladino. Od |atrl dal|e pri prvih popoldaa. predttavali taal velike rodbinske predstave dostopno) tudl mladini. V«6 topakk ------------------------ V«t teaakl. ^^&^SrBBBBi v*^V"^' afe^ • jpirai i^ y ■________________.SLOVENSKI NAKUD*. tcv. (Mila **» •"• » *•**• ■\IVIIIn MH* rtbiucpy ponud- Nft<&& po* „UvOla" 18*4. GKpodlfinT^ HaVtam etere* afcepa, aemikefa ta Hel|. festka t peieie la pteevtf InafigoTofetra, str*fepls|a !■ »te-■eajrafl|e« 3990 , Shnm Rltarit, Unec pri Rakeku. Pomt I Poser I Poter I aTajNPeea( fS nHTaflaTaaaaa) ia*ao posestvo v Ljubljani c hi5o, gospodarskim! pestepji r vsemi pritik-Jirmm!, kakor prefrHftninairti s lOtimi OTal! *?ive, vrtovi trsvniki tn fozla v srrdml jkupncga zemlj^a 3t-;i po*poa"a.-sko eos-lopjc. — Poižve se mri fjesf&aKarfai wa> avarla, Ba>la*fs3»& aasam ft. S. fMf 1 Povećane slike do naravne Telikosti, Icakor tuđi ofjRite ptrtrcte m platno izTri>cr|t ai»eiBHko f» T«aW foto- DsTorbi Reriek : piri fotofrafski fn psreceraln; zavod ; v CiUjail 3M4»varski «L 34a. | JPripraana Sa rila sa Stliklavia ktobnkot trn čepić nseh 9t*t ta šđme tn iekhte prtporočo po globoho zmiant ceat SI(Odtt( Sai#9 Židovsku ulica 3, Stachltf Maschhe D'or'" "* l fc,„w,w PRUflVE za PETO AVI VOJHO Ml i) štiridetfttlfttna 5^% amort. drfav. posolilo * K 93*— n«tto od K 50'- nom. naprei 2.) 1. iunlja 1922 plačljive driavne zakladnice * K 96*— nmto sprsjema ŽIVNOSTENSKA BANKA podružnica TRST VU Fomterof so 7 in Via Mar. Teresa 20 v laitnl palačL _ Tomdevn« poiasniia se dalo drage volte. Prodajalka rw%tm manvtaktvra« ta ip«e«i!tke slreka, ten slaito. 3876 Nislov pove upravn. »SIov. Naroda«. mnm jokal na prometnem prostoru, kl meri najmanj C m v kvađrmta. — Pism«nc porrodbe na upnvn. »Slov. Nare pod Jtokal 3N9**. OV Trpavste afleferatea vofajfcl mW& -: INVALID :- »e vvreloie sa tako* na zaupno mesto v pomoč rospodarja, evem. se sprejme trgov-sko ntobraZena fospod^na. — Ponudbe na nOroalov dver11 v Bobrnl pri Callo. 9S43 Prazne vreče vseh vrst in v vsaki množini knpo{6 ▼cdno ter plaču je najdražje 'wL* tfQovalia tvrdfca -■" ■ l Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 5779 Pristen dober se dobi pri 11 L SEBENIKU • Spol flJKL Ha{bol{ sanfrs^ fs aaflielfil tlev. Dtiffrovaal teialk aai |SDEN|^| II pflW)?tlJc|5 V38V tcdr- Btaaf« am«latfTffc attks %«flM i« o đra«lh važnih «ktua1n?h <5omasti fn tu;'i> drr^cfVTh, ter ohflo ^antmtrepa Čftn: p**m{. »cr^srti, [•%• sasUalv, Wp det1iena, Selenburgova ulica 5 ________ aa^ra^K Kam aBkavflaW^^Biaa«aaV# fa^ a4a^B^aff€ faft Af^afMaal aBaVakaaMal f BBaaa^BBa^BB^BaaB^BB^ j^f^^ ^_y ^a^aaaaaaar ■aBaaTraW V*ap ^BrV^aTaTvaFvamVvAVVaFV aa^V ■aw^^aa^*T» aajaj w^aFwaaj vaj^aaav^Baaa1 • rjuh odeinih rjuh brišem * >^ Wa»ln prtov *^ parnat. blaiin prtiiev «*^^ parni« brisatfc v * iapnih rut _ Za vojake zimsko perilo. Šolske : potrebšcine: priporola ' NARODNA KNJIGARNA I «Lhibliani. i (f itii salon Viktor Bajt MRaTpn i i mm giiR nfli Sopki, venci s trakovi in napisi se iiittat** ae aalalltffe MMa. Otl« okmtnt vezano. Velika ratofi krasnih sahfn valcer. PriparaCa se i oaViCnim apoMoTma^cm VHttOT lati. IlatN? aa Inajave: VUrtOT Ba^tp craalial tataa. Waal|aaa. : Tovnrna pohlžtva in stnvDneifl mlzarstva;: Pročuativtia zadruga ljubljanskih mizarjev Triaika casta (Olince) »% se prlporoda la Tia t slano stroko spadaloia ——=— aa affk Stevrle f fsaki toClri dnevaega reda sklepčni. 9TO ODBOR. JADRANSKA BANKA DdaBka fkmdcM K WM»^. PODRUŽNICA LJUBLJAMI. Reienre: okrog K l.OOO.O^-. ajrasjaBai *!•»• ■• lafalM a Hfc rtraaik f eućk «Vi*/.. WJMP^pV BaB ■aNaaNNl aaj aaa^B) FNjaajBaj ■raai Baaaaa^a^BaBaaaaaBajai etrtstatasla. Dtija ta laUa taak daa km aain m wmm- kaTaf* RtanBa taOTafl flJaaTe Matal K STefefaV ■DMn ajj aaaaajai Dtri«. nka^ ■iliiiln pajlrfe M. li avaa a^ayaarBjaaajBa^B' i aVajvaiaivlo ^a>a>iiaYt Aaa^^^at HaUBlBals Mciilee, detlie, vređtieftiae aapirje itd. ■aMaMLi Čila, aakafaJtt la akreiitift aa ?sa ta- ia inoztmska mesbL BaUl rMBMHali na btafo, leleče v }afiiik sklađiščih. PMVafaBLaati Berna aaretila ia |th irtrinje najkalantaeje. Ba^BaaalalfJaVJ aaM4tJaf/fn JAaMatAHSKJaW ToUftJn §|. 1BT.