I ••
'7 ?•*-*.	-2-
Poštnina plačana v gotovini.	-fpr'c	00	^'^	20	strani.	—	2-—	dinarja
fCfflLISI
V___________________________'
LETO III._LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO	ŠTEV.	1
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
Srečno in veselo prestopno leto
J
' V/ - 'J
Prihodnja številka izide v soboto, dne 13. januarja 1940.
Z današnjo številko vstopamo v tretji letnik »Totega lista«. Zahvaljujemo se vsem sotrudnikom za njih naporno, slabo ali celo nič plačano delo ter jim zagotavljamo, da se bodo vremena nam vsem zjasnila — ob krepkem pripomočku cenjenih naročnikov, ki nam bodo takoj, ko jim dostavimo opomine, nakazali dolžno naročnino. Nihče od dosedanjih naših naročnikov ne bo odpadel, ne, še celo vnaprej nam bodo nekateri plačali list. Saj naročnina ni visoka: tri slabe filme manj videti, pa je v žepu tistih 30 dinarjev.
V	nadi, da se gornje uresniči, želita spodaj podpisana vsem sotrudnikom, naročnikom in bralcem »Totega lista« SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
VEZAN LETNIK 1939 si lahko oskrbite pri nas. Vse številke leta 1939, v platno vezane, Vam pošljemo na Vaš naslov za ceno din 70.—. Priporočamo vezan letnik predvsem gg. zdravnikom, posebno še zobozdravnikom, ki jim bo v čakalnicah dobrodošel. Zobozdravniki se bodo čudili, kako nasmejani in odprtih ust bodo vsled vesele vsebine »Totega lista« prihajali paeijenti iz čakalnic v ordinacijo. Zadostuje dopisnica in že z obratno pošto vam poštno-ležeče pošljemo naročeno.
Z današnjo številko se poslavljamo od tistih naročnikov, ki nam — kljub opetovanim opominom — niso nakazali zaostalo naročnino.
fpakedrani pregovori
Lord vse vidi, lord vse ve, škilit’ k vzhodu se ne sme.
»V potu svojega jezika si boš služil kruh,« pravi oče sinu; ko se ta vpiše na pravo.
Lažje bo šel medved skozi šivan-kino uho, kakor lord v nebeško kraljestvo.
Pametne device nosijo olje s seboj.
Pametni šoferji vozijo bencin tudi s seboj.
Blagor vojakom, ker njih je nebeško kraljestvo.
Šviga švaga — medvedja zgaga.
Hudič novinarjem jezik brusi.
Babam ga zdaj draginja.
Šljahta — raztrgana plahta.
Kdor z blokado preti, se z blokado ugonobi.
D. Goli ja:
Novoletna misel
Ko leto staro odhiti od nas, zemljanov bednih, pomisli človek, če je zanj bilo kaj uric vrednih.
Tedaj dolžene skoro vsak, da ga ni doletelo prav nič, kar lani osorej srce mu je želelo.
Da pravzaprav na istem je, kot ob tem času lani, ko prav tako preklinjal je svet, od teme zavdani.
Tako nocoj spet vidimo: prav nič tako ni bilo, kot je bilo predvideno, vse se je spremenilo!
Države spremenile so prenekatere meje in marsikdo, ki živ je bil se med — mrliče šteje;
Premnogo domorodcev je od lani — emigrantov, tam, kjer je bil ovacij vir, ni več manifestantov ...
Kdor bil še pokrovitelj je, za vse značaj uraden, zanj so dognali zdaj le-to, da — ropar je navaden ...
Ko včasi slaba letina je dala malo vina, dogaja se današnji čas, da malo je bencina!
V	dobave tuje, kjer bila je vera neporušna, tam danes ni dobav prav nič, tam je le — karta krušna...
Vse se je izpremenilo pač, še ponekod vsa strumnost, ostalo nekaj je samo, to — ljudska je neumnost!...
Silvestrovo na grobeh
(Prosto po Stritarju)
Grob se za grobom vrsti, na vsakem raztrgane hlače... Kdo v teh grobovih leži? v njih spijo — trinajste nam plače.
Štefan Štrigelj.
Štefan Štrigelj I
Štefan Štrigelj, ti si grozen! Priden, dober in — prepozen! Pridi, da se vsaj spoznava in o vsem poklepetava!
Tisto, dragi, o dekletu zvedel boš — po novem letu.
Božo.
KAJ SO JUGOSLOVANI?
Dokler so vladali centralisti, so bili samo oni državotvorni; federalisti pa so bili protidržavni. Odkar pa vladajo federalisti, so samo oni državotvorni; centralisti pa so protidržavni. Tako smo vsi Jugoslovani obenem državotvorni in protidržavni.
NOVO LETO 1940
Novo leto bo res novo, nove bodo meje svetu, nove fronte bodo vstale in podrle se v zaletu.
Marsikaj že kar pomladi se bo v prazen nič razbilo, marsikaj pa tam v jeseni bo razpalo in segnilo.
Novi bodo tu ministri, novi tamkaj parlamenti, novi kšefti, novi grehi, ki jih ne pretehtaš s centi. Vsepovsod na milem svetu nove krize bodo vstale in pod sabo za vse čase robo staro pokopale.
Vsak dan ena
Pismo v Zagreb
Odkar smo s pametjo na psu, odkar z resnico smo na raci, godi se nam okrog gradu ko psičkom našim v kontu muci.
Kljub temu nam kar dobro gre. Če nas pomlad še najde žive, nam zaklonišče podare za naše pameti arhive.
In če poletje tudi bo naklonjeno nam res ostalo, tedaj v nagrado marsikdo brezplačno bo dobil padalo.
Na 4. strani smo v naslovu leto prehodili in ne prestopili. Vzrok temu so seveda božične potice naše karikaturistke.
NA SILVESTROVO PONOCl
»Vidiš, draga moja, tako je. Ti si prazna, jaz pa do vrha napolnjen.«
VELIKA DEPUTACIJA
se pripravlja iz vse države vseh zastopnikov najrazličnejših strank. Poklonila se bo velikemu državniku Petru Živkoviču in se mu zahvalila ob enajsti obletnici njegove politične karijere za vse dobro, kar je bil storil narodom in strankam Jugoslavije. Vse stranke je bil pospravil v mišje luknje, da so se očistile in okrepile in zdaj sveže stopile na plan. Izlegle so pa tudi nekaj mladih, kar je Petru Živko-viču vsekakor všeč, saj je v zadnjih letih diostikrat povdaril, da je sam trd in utrjen demokrat. Tudi nekaj vernih učencev ima, a ne samo v svoji stranki.
Deputaciji želimo, da se bo vzorno poklonila in da ga ne 'bo — polomila. Članom deputadje s,poročamo, da bo jubilant sprejemal posa-; meznike tudi v prebarvanih frakih.
f ZA FINSKO DEMOKRACIJO,
| ki.. jo je v glavnem ustvaril ruski , carski general Mannerheim, so tudi uradni krogi na Španskem v hudiih iskrbeh,
SLOVENSKO SODELOVANJE V POMORSKIH BITKAH
Angleži so bili zelo, zelo užaloščeni, ko je »Slovenec« potopil kar dve njihovi vojni ladji hkratu (Are Royal in Repulse). A toliko večje je bilo njihovo veselje, ko je obe ladji dvignilo iz morja ljubljansko »Jutro« in tako obnovilo slavo angleškega imperija.
RAZEN PETROLEJSKIH POŽAROV
so deležni Rumuni tudi dobrot tovarniških eksplozij in so nanje ponosni, kajti na ta način korakajo z duhom časa in v neki meri prekašajo za-padne kulturonosce, kajti pri rumun-skih eksplozijah je v eni uri padlo več junakov kakor na zapudni fronti v treh mesecih.
NAPOVEDI
za leto Gospodovo 1940 Januar
Vreme nam bo dalo mraz, časniki na kupe fraz.
Februar Naš svetovni karneval mnoge bo življenje stal.
Marec Marsikoga na pomlad pičil bo strupeni gad.
April
Kakor vedno bo april svoje stare norce bril.
Maj
Če municije bo kaj. poln bo mrličev maj.
Junij
Čudno se sukalo bo na kopninah^ pod vodo.
Julij
Sonde žgalo bo hudo, narodom ne bo sladko.
Avgust Na počitnicah bo mir, svetu vladal bo hudir.
September Še bo žela botra smrt, še bo človek ril ko krt.
Oktober Morda grozdje enkrat spet spametuje trapast svet.
November Mož brez nabite puše bo šel med; verne duše.
December Prišla bo nova zima, želimo, da brez dima!
JAVNA ZAHVALA Mesto venca na grob pok. Koza-mumika je daroval Neimenovani din 50.— za novo gramofonsko ploščo ljubljanskemu radiu. Posnemajte!
Sto/adinovič — Rytiju
Excelenca!
Razumem Vas in Vašo odločnost. Mislim, da nič ne pretiravam, če Vam sporočim, da sva si sorodni duši. Za Vami stoji ves finski narod, za menoj je pa lep čas stal ves ju-goslovenski narod, ki se je šele zdaj, odkar nisem več njegov Vodja, razcepil v Srbe, Hrvate in Slovence. Vi ste bili finančni minister in ste vzorno skrbeli za porast narodnega premoženja, jaz sem imel čast biti finančni minister in tudi ministrski predsednik, kar ste Vi še zdaj. Vi ste guverner Narodne banke, jaz sem predsednik Borze in je tudi tukaj velika sorodnost. Oba veva, da so borze in banke temelj narodnega gospodarstva. Vi ste predsednik lesnega trusta, jaz se pa razumem bolj na rudarske, industrijske in paro-brodne truste. Spet velika sorodnost duš! In v znamenju te sorodnosti Vas hrabrim: vztrajajte! Ne dajte se boljševikom! Vaša excelenca nima samo ključa do blagajn narodnega premoženja, temveč tudi ključ do narodove usode. Narod brez bank in borz je čreda paganskih volkov.
Excelenca! Držite, držite, držite! Tudi jaz sem držal vse do zadnjega!
Pozdrav!
Srečko Srečkovič.
Decembrska 1939
Za volilne zdaj pravice so razgrele se device. Finke niso dopustile ruske delati si sile.
Ženeva se prebudila,
Ruse je domov spodila. Južna Amerika vod6 dala je na p6sodo evropejcem za njih boje, ki ne marajo se svoje fronte dobro zagrabiti, da ne bili bi nabiti.
OBILICA ALKOHOLA >,
....N
»Prmej, danes sem pa cel Finec. Vse kar nekam dvojno vidim.«
Prestopno smo leto na zemljo dobili,
—	prav res bi najrajši ga kar prestopili. —
Bog Mars, ki pozivu zemljane na fronto,
še lani si nekaj duš vzel je d conto.
Pod razno pretvezo Bog vojne prihaja:
če Finec, recimo, nekomu nagaja, je Marsu kar opravičilo zadostno, da v vojno zaplete državo krepostno.
Pri nas se ta mož še ni prav udomačil, četudi že marsikaj je predrugačil:
W
Požrešen je tudi in ljubi svinjino, izvozniško našo krepi trgovino. Če dolgo bo tako požrešnost uganjal,
Slovenec o prascih samo bo še -sanjal.
profesorje stroke je zbral zgodovinske,	\
da nove tolmačil jim meje bi Finske.
Ko pride dijaštvo nazaj spet z dopusta, profesor takole odprl bo usta:
»O tem, kar o severnih krajih smo vzeli,
molčite, da čveka ne boste imeli!«
Bog Mars ni pijanec, ne mara on vina,
zato je tem večji prijatelj bencina. Na noge postavil pa mnoge je lumpe, ko naše bencinske izpraznil je pumpe.
A mnogi pred Marsom upognil je glavo,
da lahko podražil je moko in kavo. 'Zeli od srca le njegove si vlade, ker ve, da naneslo mu to bo zaklade.
Tako je na svetu: kar enemu godi, pa drugim pošteno narobe spet hodi.
Trgovcem bog Mars je velika blaginja,
nam revnim zemljanom pa — svinjska draginja!
Le to še krepi nas, da kmalu čas pride,
kc ženska volilna pravica izide.
Kuhalnico ženska bo roka vihtela, draginjo in Marsa noč temna bo vzela.
Tedaj bo ozračje pri nas idealno in v pravem pomenu besede — nevtralno.
Z volilno pravico tak red nam daj, dama,
da revež spet vedel bo, kaj je — salama!	BO	20.
Hudega mraza
se obvarujete tudi v novem letu na ta način, da si oskrbite dovolj drv in kuriva. Poceni in takoj Vam ga dostavlja tvrdka
BRANKO MEJOVŠEK
trgovina s kurivom MARIBOR, Kneia Koclja ul« 10
TbI.24-57 x	,
PODRUŽNICA: Aleksandrova c.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem manufaktura
f,Češki magazin** Maribor, Ulica 10. oktobra
(Zraven glavne policije).
Chamberlain na fronti
... in, ko je stal Chamberlain v prvih vrstah, je naenkrat začni znak za alarm.
Ti, malo ga bomo zastrašili! Znak za alarm bom potegnil, da mož ne bo hodil zastonj na fronto.
Sodobna korespondenca
MIR POD MARELO
... Geslo:
Da te ne bo burja vzela, naj varuje te marela.
Komaj vnel se je prepir, že vsi svirajo za mir;
Beck z mazurko je propal, Benešu je roko dal, zvesti Chamberlain oba je sprejel na dno srca.
Kaj angleško ve srce, kakšne so gorja solze; njemu gre le za denar, drugo vse mu nič ni mar.
Ko o miru govori in pretaka tujo kri, mož bi mirno rad prodal, kar v viharjih je nabral.
Je za Čehi in Poljaki in za vernimi Slovaki končno Fince si izbral, da bi zanje barantal.
Rus pa: »Stričko, harašo, kar pri miru pusti to!
Kar imeti bom hotel, si brez tebe sam bom vzel.«
Zdajci ves svet zadrhti,
London v megli se gubi — in sam Chamberlain ko krt v temi tuhta svoj načrt.
Ko prikašlja z njim na dan, bo navdušen za Balkan:
»Da ga ne bo burja vzela, naj ga varuje marela!«
\
Ker pa je možak že star in mu le denar je mar, se mu redno pripeti, da minuto zamudi.
Naj že bo, karkoli bo, končno vendar bo tako, dla na grobu spomenik Chamberlainov bo dežnik.
Prvo pismo (september):
»Spoštovana tvrdka Drava, manufaktura d. d.! Globoko užaloščen Vam sporočam, da Vam v mesecu septembru ne bom mogel nakazati obroka za nabavljeno blago, ker je pričetek šole in imam v zvezi s tem toliko stroškov, da... S spoštovanjem...«
Drugo pismo (oktober):
»Pri vsej najboljši volji Vas prosim, da potrpite z oktoberskim obrokom, ker je pred vrati zima in moram nabaviti drva in...*
Tretje pismo (november):
»Velespoštovana tvrdka! Potrjujem sprejem Vašega cenjenega opomina in se Vam s tem zahvaljujem za dosedanje potrpljenje in pozornost. Obenem Vas prosim, da potrpite samo še ta mesec, prihodnji mesec Vam gotovo nakažem vsaj dva obroka. Draginja me ovira, da se že tekoči mesec ne morem poslužiti Vašega cenjenega ček. računa, prihodnji mesec pa nam bodo gotovo plače zvišane... Z velespoštovanem ...«
Četrto pismo (december):
»Radi praznikov Vam prav zares ne morem poslati obroka, toda zagotavljam Vas
Za čašo vinca rujnega pošten kristjan življenje da.
Pri .Prleku* vam;kapljico nebeško sladko točijo 1
Pri »Prleku" — Fr. Fllipll
Maribor« Knoaa Koclja ulica
s častjo uradnika, da se Vas prihodnji mesec prav gotovo spomnim z vsaj tremi obroki... Z velespoštovanjem vdani Vaš zvesti dolžnik.. .*
Peto pismo (zadnje):
»P. n.! Tako torej! Zdaj ste me tožili! Aha! Fuj! To je v zahvalo, da sem hotel nositi Vaše cunje!? Zdaj Vam povem brez ozirov in ovinkov: za Vašo špelunko je bila le čast in reklama, da sem nosil te cunje na' sebi, jaz, višji uradnik. In ker ste me tožili vkljub moji častni besedi, da Vam plačam moj dolg — ali je to sploh dolg — dva tisočaka? — Vam povem, da boste čakali na plačilo še deset let, kajti moja plača je že zasežena do novega leta 1950. Tudi zarubiti mi nimate ničesar: imam eno obleko in en plašč, uro sem pa pravkar nalašč prodal.. .*
MED PRIJATELJICAMI
oo
— Povej mi no, zakaj se boš pravzaprav poročila z Ivanom?
— Samo zato, ker ga je hotela imeti na vsak način Amalija.
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se še dalje priporoča
M. Šterbal
Maribor Meljska cesta 2 / Trg Svobode 6
Damske torbice kovčege aktovke denarnice nahrbtnike
Velika izbira/.	Nizke cene/
Kakor Vas peč varuje pred mrazom,
tako Vas
Kolser-Ieve prsne tarantele
s 3 jelkami varujejo v hladnih letnih časih prehlada in njegovih posledic.
Že skoraj 50 let najboljše sredstvo proti kašlju, hripavosti In kataru. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
kjaajcLL AijijoJwJbQ<aJo asi čujaJljLjv sce 50
ŠM O L-pasfo
Srečno	in Novo
želi kolodvorska restavracija
Alojzij Majcen, Maribor
Srečno in veselo Novo leto
želi
„K A R 0“
industrija čevljev v Mariboru
Živijo Novo leto 1940!
Leto 1939 40. šolska naloga Danilo Gollja
Preminul je Sveti božiček. Name je napravil jako zelo slab ftis, ker mi razen Jaslic nič ni prinesel. Jaslice pa poznam, ko slab denar, poprej so jih imeli pri Sosedovih med staroj šaroj na Pofstrešju, Toda ampak so Sosedovi morali Potstrešje zavolo plinskih napadof vun eksvakujirati in ob tej priložnosti so najdli Jaslice. Ko je drugi dan moj ljubljeni Oče, ki je f zadnjem razdobju intelektualni brezposelne ij, prosil za kako potporo za svoje otroke — to sem jaz
— so mn 'dali Jaslice in so rekli: »Najprej moli, potem dobiš kruha.« Hočeš — nočeš
— moraš, je mioral moj ljubljeni Oče zagrabiti za Jaslice in smo tako za Božič živeli od svete Duševne hrane. In je to vsaj za mojo osebnost jako simbolistično in značilno za Naše čase. Ker smo živeli samo od Duševne hrane, si nismo pokvarili želodca, samo lačni smo bili nekoliko zelo. Pa to ni nič hudega, ker so naši narvečji Duhovi živeli vedno od Duševne hrane in so zato bili vedno lačni. Večji Duh je ibil, bolj je bil lačen. Narvečji Diuhovi pa so bili na koncu res samo še Duhovi, ker zavolo lakote sploh nisc? več posedovali Telesa, Ker so pa bili samo še Duhovi, so šli f Cvetu mladosti med druge Duhove in ajngelčke f nebesa. Doli na zemlji ipa je ostal drugi Duh, ki pa je bil bolj smrad in je bil Pro-
dukt slovenskih filistrof. Tak duh prebiva še danes f Slovencih, ker filistri živijo od vekomaj do vekomaj. Filister in duša - to sta edini dve neumrjoči reči na svetu!
Zdaj ko sem f svoji nalogi prišel od svetega Božička, preko Jaslic do filistrof, sem se spomnil novega Leta, ker je to ena Institucija, ki je za Filistra silno svečan Moment, kakor za kakega mariboržana kaki politični tulež, oziroma govor, ki ga posluša 1	i.;(u »a-	>.<'■,» pri radiju ali pa za
štajercijane Pogreb franca jožefa zadnjega na dunaju.
Novo Leto je torej taki Moment. Tedaj mora biti človek f črni Monduri, imeti moia beli Ovratnik in Opolnoči miora biti pijan od Punča, kajti navadni Alkohol je za Silvestrovo strogo prepovedan. Tedaj se morajo Človeki spominjati nazaj na fse Toge in Nadloge, nakar se zabliskata f levem Koti desnega Očesa ena solza. Tio se pravi, da je Človek melankatoličen. Potem si pa Solzo obriše, če pa mu je padla f Punč, pa tistega vun izpije, reče »veselo novo Leto 1940« in se nasmeje, ker misli, da bo prihodnje Leto kaj boljše. Ko se pa prihodnje Silvestrovo spomni na to, kar je bil pričakoval, .postane Človek spet melankatoličen, spet ima ;solzo f zalogi in spet začne upati na boljše čaVe. Tako se to f življenju Filistrof ponavlja do hladnega groba in jaz mislim, da še f objemu Matere žemijU za novo Leto pijejo Punče in so isti Norci, kot f življenju. Eni veliki grški Filozof je iz-
ustil nekoč krilato besedo:	»Panta	drek
estin.« To se pravi f Slovenskem pravopisu: »Vse skupaj je ena velika pasja figa«, in ni treba radi besede »drek« nikomur zardeti, to je internacijonalistički izraz, ki označuje Atmosfero, v kateri danes fsi na Svetu živimol Če bi se gospodje Filistri zavedali gornjega prelepega Grškega pregovora, bi živeli in gledali stvarno na fse, kar se godi na Svetal in hi videli, da je prafza-praf vsako novo Leto f ibistvui jako zelo staro Leto. Tako bi odpadlo fsako itaz-očaranje, nesreče, Samomori in druge Oslarije. Seveda bi f tem slučaju me bili več Filistri in če ne bi bilo Filistrof, bi bila fsa Slovenija brez prebivalcef. To pa bi bila jako zelo Velika škoda, ker imamo tudi nekakšno slovensko Kulturo, ki je visela doslej na jeziku teh Prebivalcef. Kam pa bi se ona potlej podala, če bi izginil zadnji prebivalec, ž njim njegov jezik in na jeziku
—	Kultura?
Toda ampak bo ostalo pri dosedanjem Vele-svetnem pomenu novega Leta, kajti so izumili Zares že magnetične Mine, žive torpede in človeke — stroje, niso pa še izumili nobenega Stroja, ki bi pokosil človeško Neumnost.
Je pa drugače jako razveseljivo Silvestrova noč, radi dejstva, da so vse oštarije vso noč odprte in ni nobene Policijske ure. — Tudi drugače Cestno-policijski red ni tako strog, mnogo se to Noč oprosti in človek lahko brez prehude kazni spravi nekaj iz
<fa(£setuvviJL
OLYMPIA-$UPEi$ s kino skalo
Vas seznani z vsemi senzacijami sveta. Prenaša Vam 100%-no naravno glasbo.
Generalno zastopstvo: RADIO MARIBOR d. z- o- z.
GLAVNI TRG 1, Telef. 26-48 Specijalna trgovina za radiofonijo in strokovni radio-laboratorij. Prodaja na drobno in debelo. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih radio-aparatov.
OBLEKA DELA ČLOVEKA
»Jaz ne bi nikdar sodil moža po njegovi obleki, kajti človek se lahko po zunanjosti moti.« »Prav imaš. Tudi jaz ne sodim moža po njegovi obleki, temveč — po olbleki njegove žene.«
DOMAČE ZDRAVILO
Neka dama je pozvala k sebi znamenitega zdravnika, češ, da jo zelo boli glava. Ko je pregledal zdravnik pacientko, je opazil, da je imela na glavi v robcu kuip kijlega zelja. »Kaj pa pomeni to«, jo je vprašal zdravnik. »To je staro domače zdravilo zoper glavobol«, miu je .odvrnila dama. »Žal, da ste pozabili dati zraven še pečeno klobasico«, ji je odvrnil zdravnik in odšel.
svoje notranjosti na pločfiik ali pa na kako drugo Sprehajališče. Celo policijski pripravniki to noč fčasih kaj razumejo. F bogato zakajenih dvoranah se poslavljajo Človcki od starega Leta, vmes jih posiljuje kakšni tenor ali komik, vse prek se Sipljejo, jedo Punč in pijejo Krofe, dokler jim ne pokajo knofi. Tako je fčasi v.un zgledalo na naši občinski gmajni. Vmes se spominjajo letos fincev, poljakof, memcef in rusof, se nafdušujejo za vojsko, ker imajo zadnjice f neitralnosti in porečejo:	»Jutri	bo novo
Leto!« In je res tako! Kajti ko se zjutraj ob osmih odmajejo na zrak, so — nori, kar jim je potem itak videti ceLo Leto. F bistvu se torej nič ne spremeni in zatorej: Živijo novo Leto 19401
MOČNA VOLJA
I	\
Sodnik: »Da ste vi mogli iti krast, tega
res skoraj ne morem verjeti!«
Obtoženi: »O, veste, človek vse premore,
če ima le zadosti močno voljo!«
RAZGLEDNE TOČKE
On: »No, kaj praviš, stara, k lepemu razgleda?«
Ona: »Res, nimam besed ...«
On: »Nimaš besed? O, potem bova pa tukaj ostala!«
Dijaška
(Po O. Župančiču.)
Od osmih do ene, od, osmih do ene oči so rumene, klopi so zelene, od osmih do ene
profesor v razredti k učenju nas žene,
nad knjigo smo sključeni; vsi, dobri, odlični in slabi brez cene, od osmih do ene že vsi smo izmučeni:
Profesor v razredu k učenju nas žene	]
od osmih do ene, od osmih do ene.
Pol treh, pol treh — preide nam smeh!
Spet črne črke so nam v očeh, do osmih zvečer črke, črke v očeh.
Od osmih do ene profesor v razredlu k učenju nas žene, do osmih od treh so črne črke, črke v očeh ...
Smo li črke sejali?
Povsod črne črke cvet6;
poglej, nebo:
tako so nas vkovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da so nam same črke v očeh ...
Pa ondan sem pred' spričevalom postal:
o,	koliko cvekov sem si nabral! Kup slabih je vsega učenja uspeli od osmih do ene, do osmih od treh.
Od osmih do ene, od osmih dlo ene
profesor v razredu k učenju nas žene, do osmih od treh so črne črke, črke v očeh ...
Tolovaj Hace ujet na Jesenicah
Kolodvorski nosač št. 1 je bil žejen. — Stopil je v kavarno Novak. Bilo je že zvečer — v torek 12. decembra 1939 — upal je, da ibo iztaknil dobrega človeka. Res ga je našel. Sedel je pri mizi in pravkar naročil vino. Popil ga je nosač št. 1. Dobri človek se s tem ni strinjal in vina ni maral plačati. Zastonj	pa	še miši	ne plešejo in
tudi kavarnarji	ne	morejo	zastonj	ločiti
pijač.
Kavarniško osobje je nosača poneslo na cesto, ga postavilo iz toplih prostorov na hladno. Nosač	št.	1 pa ne	prenaša	samo
prtljage, ampak	tudi	novice. Oziral se	je po
svojih znancih, iztaiknil je zastavnega Kovačevega fanta, zaupal mu je veliko senzacijo:
V	kavarni sedi razbojnik Hace. Drzen je kakor Čaruga, ki je v odmorih med roparskimi pohodi posedal z najboljšo družbo v Vinkovcih. Z nosačem s^a stara znanca in ga je nagovarjal, naj bi ponoči vlomila v blagajno bivšega župana Andreja Čuferja.
Tako je nosač št. 1 odkril sovražnika privatne lastnine št. 2,
Za tako odkritje in takšen plen pa gotovo pritiče velika nagrada. Kovačev fant je zbobnal skupaj svoje tovariše, same krepke fante. Imel je srečo, da so nekateri premogli celo pištole. A tudi z vrvmi in verigami so se oborožili. Na Haceta so planili z dveh strani. To pa za Haceta ni bil več hec. Vedel je, da mu gre za kožo, fantje so pa vedeli, da gre za junaštvo Jeseničanov, za čast jeseniškega mesta in za javni blagor. Hace se je skušal izmotati z nekakšno legitimacijo, fantje so mu pa pokazali pištolo in ga zvezali,
Velika nagrada je bila zdaj tako rekoč že v žepu!
Haceta so gnali na policijo, a tu so se uvidevni organi takoj prepričali, da je bila fantovska vnema prejunaška. Drzni gospod iz kavarne namreč ni bil razbojnik, ampak inženir iz Ljubljane.
Namesto Haceta so imeli samo — hec,
Srečno in veselo Novo leto želi
Jugoslovanska udružena banka, DOdiuž. v Mariboru
Aleksandrova cesta St. 46 — Telefon itev. 21-01 In 21-25
Glavni zavod: ZAGREB — BEOGRAD
KRONIKA
DOftEUE
Božič je za nami. Miru ljudem na zemlji sicer ni prinesel, — božič pa je le bil...
— Na Štefanovo je bilo spet dokaj bitk, ne po oficielnih frontah, temveč v domovini, milem kraju. To se je zgodilo na Štefanovo in kot posledica — Štefanov...
— »Zlata nedelja« je tudi bila pred božičem. Bila je zlata le v toliko, da so uživali prodajalci in njihovi na- , meščenci po trgovinah — zlato svobodo ... Tisti zlati pridevnik samostalnika »nedelja« je 'bil bolj iz medenine ...
— Poln obrat je spet po klavnicah. Prenekateri bik zdaj tam izdihuje svojo bikovsko dušo. Pri besedi »klavnica« pa ni treba misliti na kako bojišče—
— On, ki ptice pod nebom živi, za brezposelne tudi skrbi. Dal jim: je snega in zaslužek v obliki njegovega kidanja. * *	>	•	»	t	>	\. s <•
— Baš je izkopal spet nekaj okostnjakov. Ker ne gre pri njem brez smrtnikov in smrti, bo postal nesmrten ...
’— Zdaj primanjkuje celo že premoga. Vojna- nam je torej tako dobro podkurila, da nimamo kaj — kuriti ...
— Res vzorna je Ulica Vseh svetnikov ali Židovska ulica. Vzor je namreč, kakšne SO' ulice v Abesiniji za časa deževne dobe. Tisti, ki odgovarjajo za to ulico, naj bi se zavedali, da stanuje tam, čeprav je to ulica vseh svetnikov, tudi nekaj — živih, sicer navadnih zemljanov. In čeprav je Židovska ulica, je ne bi bilo treba — preganjati...
— Tudi afera je spet! Kje? Jasno
—	v Mariboru! Živeli so nekateri brihtneži od ljudske neumnosti. Kmetje so jim dostavili kmetijske pridelke. Denarja zanje niso sicer nikoli videli, pač pa so za svoj kme-
tijski izdlelek prejeli v zameno — živinorejskega, namreč — figo pasjo...
— Prilagodili se bodo draginji prejemki uradnikov. Namreč — zasebnih ...
— Na božič je bila razstava veselo prepevajočih kanarčkov v neki dvorani. Najboljši pevci so bili nagrajeni. Ista razstava bo v silve-strovski noči po cestah. Tudi tu bodo najboljši pevci nagrajeni. Pri »Grafu« namreč...
— Tvrdka »Kavalir« paketira po želji po 5 kg kofeta za — inozemstvo. Tako pravi mali oglas v »Vje-černiku«. Ta »Kavalir« je edini kavalir, ki danes Še ve. kaj je — kavalirstvo ...
— V motornem prometu pa je vladal za božič naravnost sramotno miren mir. Človek je dobil vtis, ko da se nahaja — na zapadni fronti...
Mariborski demagog
^1/ \ H . \
Vojni časi zdaj so že strategija pa cvete eden, sicer majhen mož že postal maršal je Foch. Če smo pred volitvami Foch je on v politiki urno, urno, kratkih nog agitira — demagog.
Slaba kupčija
— Kako idu poslovi, Mate!
— E, pa tako! Ni je baš najbolje! Nema bencina, pa ne idu fajercajgi.
Drogerija Kanc
parfumerija, fotom(yiufaktura
Maribor, Gosposka ul. 33
KDO IMA V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU POSLEDNJO BESEDO
Rekli boste: gospod intendant, seveda! Jok! Naša slavna Goflja jo ima, kajti na Silvestrovo bo imela glavno in zadnjo besedo; popoldan v »Kontu X«, zvečer pa v njenem veselem izbruhu »Vse za šalo«. Tako bo naša Goflja zadnji dan tega leta tako »zasedena« s klepetanjem, da menda prve dni v novem letu ne bo prišla zlahka do govorništva.
Sploh se naša Goflja vsestransko udejstvuje. Njena najvidnejša poteza pa je brez dvoma prevod in nastop v veseloigri»Konto X«. Zasluženo priznanje je žela, dasiravno je v navadi, da si za različne »X«-konte ponavadi nakoplješ najmanj davkarijo, če ne celo sodnijo na vrat.
Goflja! Ne le — vse za šalo, tudi prav zares Ti želim vse najboljše v novem letu!
Božo.
V japonskem poročevalskem uradu
Tzr
»Finske vesti z bojišča so pa še bolj debele, kot smo si jih mi dovoljevali!«
OtroSki voziček zastonj I
Micka in Janez sta se domenila, da se bosta še letos vzela.
»Da bi naju le kmalu obiskala štorklja, da bi zibala sinčka,« je vzdihnil Janez.
»Kje bova pa vzela denar za otroški voziček?« ga je vprašala Micka.
Janez pa ji je odgovoril: »Nič lažjega. Brata bova vzela za botra in ta nama bo podaril najnovejši otroški voziček. Voziček bo pa takšen, da ga boš vesela v najinem novem stanovanju. Brat bo kupil voziček v naši domači tvornici in dobro znani trgovini »Tribuna« v Ljubljani, Karlovška cesta 4, ker je tam res največja izbira najrazličnejših in najnovejših modelov otroških in igračnih vozičkov, skiro, malih dvokoles tricikljev za otroke in za trgovce za prevažanje blaga, različnih šivalnih strojev, prvovrstnih dvokoles, Triumph motorjev, pnevmatik itd. — Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta 26.«
Micka: »Če je res, kar praviš, komaj čakam, da bo zajokalo v hiši.«
KUHAR
Narednik zbere okoli sebe rekrute in jih vpraša s strogim glasom:
»Ali zna kdo izmed vas kuhati?«
»Jaz znam!« se oglasi Miha.
»Kaj pa si kuhal v civilu?«
»Asfalt!«
Celjsko pismo
Dragi Zbičetnbij!
Na razna vprašanja v »Totem listu« ti bom odgovoril zaupno, vendar ti pa povem, da imajo vse celjske hibe svoj pomen. Tista gugalnica preko Savinje ima n. pr. svoj strateški pomen, ker bo zadržala vsakega sovražnika. Stara grofija pa bo ohranjena kot spomin na študijske prostore mnogih nadebudnih Celjanov. Novo palačo pa bomo gradili na Glaziji, da bo pri roki voda za pranje rok.
Tudi draginjo uspešno pobijamo. Nekateri predmeti so že kar brez cen, ker jih sploh ni več dobiti. Razširili smo pa tudi odbor od 6 na 14 članov, $	*	'Hiv	#
ib	Delavci	in
nameščenci se še-sploh niso pritožili proti podražitvi teletine, masla, riža
i.	t. d., ker so se teh dobrin prostovoljno odrekli.	Hi
Zadnjič smo imeli senzacijo. V Ga-berjih so bile zapornice zaprte tako dolgo, da se je nabralo na obeh straneh več sto ljudi. Zaupno sem izvedel potem, da sta železničarja stavila, na kateri strani jih bo čakalo več. t,	Drugo	pa	zaup-
no! Tvoj stari prijatelj Kneftra.
ZOBOZDRAVNIKI SO BREZ DELA
Ameriška revija »Keen« pripoveduje tole zgodbO: Ameriški novinar, ki se je po triletnem službenem bivanju v neki evropski državi vrnil v Ameriko, je obiskal svojega zobozdravnika, ki je ugotovil zelo slabo stanje novinarjevega zobovja, Zobozdravnik je pokaral novinarja, ker ni že v Evropi šel k zobozdravniku. Novinar pa mu je dejal: »Veste, sem bil v taki državi, kjer ne sme nihče
tC.pl'!. i V)lj?.«
Kam?
(Tožbe »Večemikovega« bralca, ki je bral v svojem listu prijazna poročila o ustanovitvi Kmetsko-delavske in demokratske stranke).
(Prosto po Prešernu.)
Ko brez miru okrog divjam, prijati ji vprašajo me, kam?
Vprašajte raji Lončarja, vprašajte raji Šnuderla Perhavca, Mavra, Reharja itd.)
Jaz res ne znam, jaz res ne vem,
komu svoj glas zdaj dati smem.
Samo to znam, samo to vem,
da v Tretji tabor več ne smem.
JAKOB MULAVEC
zalofla ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov
MARIBOR, Kralja Petra trg 1
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno, solidno in pocenili Vsakovrstno zlato kupujem po najvišji ceni.
Ure	Zlatnina	Optika
RADOVEDNOST
Tat: »Gospod sodnik, prosim, da razpravo preložite, ker je moj odvetnik zbolel.«
Sodnik: »To ne gre. Vas so pri tatvini zalotili in res ne vem, kako bi vas mogel odvetnik braniti.«
Tat: »Tudi jazi ne vem, zato sem pa tako radoveden, kaj si je gosipod odvetnik v moj zagovor izmislil.«
ČISTA RESNICA
»Ako hočete, da vas> rešim,« je rekel advokat svojemu klijentu, »morate meni povedati čisto resnico. Lagal bom že jaz za vas, če bo treba.«
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Trgovina z alkoholnimi pijačami in sadnimi soki. Izdelovanje likerjev, dezertnih vin i. t. d. Vedno v zalogi: pristno slivovko, brinjevec, klekovačo, droženko, tropinovec, vse vrste likerjev, Vermouth-vino in sadni soki. Na drobno! Primerna novoletna darila! Na debelo!
Mi Perhavec
Maribor, Gosposka 9 - Telaf. 25-80
Ekspozitura oficirske zadruge in splošno krojaštvo_
VOJSK
MARIBOR
Slovenska ul. 28
V	AMERIŠKI KARANTENI
Židi iz Evrope so hoteli na Kubo, pa so jih spravili v karanteno blizu Panamskega kanala. To je bilo poleti.
Ob začetku vojne so zaplenili tam blizu nemško petrolejsko ladjo »Moh-mnckel« in internirali častnike ter mornarje v isti karanteni kakor Žide.
Na francoskem parniku »Vinnipeg« so se uprli mornarji in tako so k Zidom in Nemcem dodali še Francoze.
Upravnik karantene ni spal od strahu, kaj bodo počenjali ti sovražniki med seboj, a sovražniki so drug drugemu pomagali in se upravniku za njegov strah — smejali.
IMATA VZROK
Na ulici sfa 'pretepala dva šolarčka svojega tovariša. Gospod, ki je prišel mimo, je ločil bojevnike in vprašal, zakaj sta se lotila tovariša. »Napravil je v šolski nalogi vse polno napak«, sta mu od!govorila.
»Kaj vama pa to mar?«, se je začudil gospod.
»Seveda nama je, saj sva jo od njega prepisala,«
KRASOTA
A: »Ali si že bil na Bledu?«
B: »Da!«
A: »No, kaj se ti je tam najbolj dopadlo?«
B: »Da ni bilo moje žene zraven.«
Mnogo sreče in veselja v Novem letu želi vsem svojim cen j, odjemalcem
MODNA KONFEKCIJSKA TRGOVINA
J«
a m a
Jakob Lah
ZA VSE 2EMC IN DEKtEfAt
Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— »binko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah.
Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno (pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha
DEZIDEMJ HIZBRIT,
po tej knjigi vsaka žena in dekle!
To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajt« po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna.
Nakažite din 10.— na račun Poštne hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto.
ZIDANI MOST ST. S.
si gesla: „Mlr ljudem na zemlji" na zapadni fronti ni upal povedati.
JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 4
volna, ročna dela, perilo, pletenine itd.
GLAVNI TRG ŠTEV. 2
obleke, klobuki, perilo, nogavice Itd.
Božiček 1939
za otroke od Din 106*— naprej za mladino od Din ld2'— naprej za odrasle od Din 154*— naprej
Bogomir Divjak
MARIBOR, Ulica kneza Koclja 4
Nevtralec Debelinko v stratosferi
ČUDAK
»Grozen čudak je ta gospod Zima. Vse, kar vidi, bi rad imel.«
»Imenitna ideja! Pokaži mu svojo najstarejšo hčer.«
 -----BIIII.iij.	..	f...
IVAN
KRAVOS
MARIBOR, Aleksandrova c. 13
Telefon 22-07
ZAKONSKA IDILA
Pozor, mizarji!
Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri
„obnova« F. Novak
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 6
5
Ona: »Slabše se mi godi pri teti, kakor psu!«
On: »No, no!«
Ona; »Saj je res! Vsak pes dobi najmanj verižico na vrat. Si mi jo ti že kupil?«
Slabo spal je Debelinko, rodoljub res plemeniti, bal se je topov, grmenja in balonov z ekraziti.
Lukenj krtovih ni ljubil, zavetiščem pred napadi ni zaupal rud življenja, ki ga vsi imamo radi.
Le enkrat smo na tem svetu, eni lačni, drugi siti, Debelinka med poslednje moramo pač uvrstiti.
Služil lepe je denarce, dobro jedel, pil še bolje, do septembra bil je zmeraj prav resnično dobre volje.
Vojna vse mu je pregnala, dobro voljo, tek in spanje. Ker je ljubil domovino, sanjal je rešilne sanje.
bil je skoraj že v nebesih, kjer je angelsko zatišje.
Vsem zemljanom se je smejal, rešil si je domovino, — le njegov balon nesrečni je omagal pod težino.
So zajeli ga viharji, veter ga je čudno vižal in račune plemenite Debelinku je prekrižal.
Mož takole je premislil:
»Ko se godlja spodaj skuha, med ljudi se doli vrnem, spet bo mastna moja juha.«
Preden tromba je soldaška mir človeštvu oznanila, srečna zvezda Debelinka na cedilu je pustila.
So viharji ga odnesli tja v naročje oceana, domovina Debelinka kmalu bo svetovno znana.
Ker je morje ni požrlo, otok nov smo z njo dobili, da trdnjavo, oporišče bodo si na njem zgradili.
Za trebušček Debelinka si v lase morda skočile bodo kmalu, še prehitro, naše slavne velesile.
Dokler se Evropa nora in ves svet med sabo melje, Debelinko z domovino proti nebu se popelje.
I)a bi sanje uresničil in bi od skrbi ne počil, rodoljub naš plemeniti naglo je balon naročil.
Peljal se je prav visoko, gnalo ga je zmeraj višje,
Tudi v novem letu se še dalje priporoča in želi mnogo sreče vsem svojim cenj. odjemaicem priznana trgovina
Ivan Lalt - Maribor, Glavni Irg 10
Telefon 25-03	ŠPECERIJA - KOLONIALE - DELIKATESE	Telefon	25-03
ZMOTIL SE JE
Učenec kliče učitelja k telefonu: »Prosim, danes moj sin ne more priti v šolo, ker je bolan.« — Učitelj: »Prav, kdo pa je pri telefonu?« — »Moj oče.«
NA ŽELEZNIŠKI PROGI
Železničar kmetu: »Po progi je prepovedano hoditi!«
Kmet: »Celo peljal bi se bil lahko, če bi ne bil zamudil vlaka.«
' KNJIGO
„PogIejmo se“
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ki vsebuje 135 karikatur Iz našega javnega in političnega življenja morate Imeti tudi Vi! — Stane samo 15'— dinarjev. Naroča pa se na naslov:
Štefan Jerko, Ljubljana
BEOGRADSKA ULICA 49
PRVI HONORAR
Slovečega ameriškega humorista Marka Tvvaina je vprašal neki angleški pisatelj, ako se še spominja, kdaj im kje je zaslužil prvi honorar. Tvvain je odgovoril, da se tega dobro spominja, dasi je bil takrat še majhen deček. »V šoli, ki sem jo obiskoval,« je pripovedoval Twain, »je bilo strogo prepovedano z nožem rezati klopi. Kdor je storil kaj takega, je moral plačati ali 5 dolarjev, ali pa je bil pošteno tepen. Ko pa sem jaz storil ta zločin, mi je rekel oče: ,Ne morem dovoliti, da bi se moje ime sramotilo ter rajši .plačam teh 5 dolarjev. Toda prej stopi še v mojo sobo!’ In v sobi je potem izvršil oče nad menoj posvetno sodbo s šibo. Ko sem nato pritekel iz njegove sobe, držeč se z eno roko za skeleči del telesa, v drugi pa 5 dolarjev, sem takoj pomislil: Ko sem že tako lahko pretrpel te batine, zakaj bi še ne onih v šoli, pa mi 5 dolarjev ostane. In res sem storil tako in zaslužil svoj prvi honorar.«
VESELJE PEŠCEV
Svet se koplje v živčni vojni, mi pa mir prelep imamo, na nedeljo ali praznik hrupa avtov ne poznamo.
Se biciklom nuj bi zraka kmalu zmanjkalo za večno, varno bo življenje naše mirnih živcev teklo srečno.
OČE IMA PRAV
Mati: »Janezek, drevi povem očetu, kaj si uganjal ves popoldan.«
Janezek: »Oče ima že prav, ko trdi, da ne znajo ženske nič molčati.«
NIČ NE DE!
Učitelj: »Vaš sin je v zemljepisu zeio šibak.«
Oče: »Nič ne de! Saj za potovanje tako kot tako nimamo denarja.«
NI RAZUMEL
Katehet: »Kdo od vas bi rad prišel v nebesa?«
Vsi dečki dvignejo roke, le Kovačev Mihec se ne zgane.
»No, Mihec, zakaj bi pa ti ne prišel rad v nebesa?«, ga vipraša katehet.
»Jaz bi že rad, toda mama je rekla, da moram po šoli naravnost domorv«, se e odrezal Mihec.
PRED SODNIKOM
»S čim se pečate?« — »Pravijo, da sem tat!« — »To je pač slab posel!« —< »Ni tako slab, gospod sodnik, ko bi ga le pustili izvrševati.«
MENEŽARIJA
A: »Ali greste z menoj v menežarijo?«
B: »Ostanem rajši doma. Moja starejša hči hodi kakor kenguruj, druga hčerka čeblja kakor papiga, moj sin se smeje kakor hijena, moja žena me nadzoruje kot sokol, moja kuharica je požrešna kakor volk, moj sluga je okoren kakor medved, moja tašča pljuje kakor lama ter mi pravi stara gorila. Zakaj bi torej hodil v menežarijo? Če že kam pojdem, hočem imeti spremembo.«
ADVOKATA
Dva odvetnika, prvi čez mero velik, drugi čez mero majhen, sta se prepirala prav resno. V prepiru reče velikan malemu: »Kaj bi se repenčili, saj vas lahko vtaknem v žeip!« Brž mu odgovori mali: »No, potem bi imeli v žepu več modrosti nego v glavi.«
BLIŽINA MOTI
Žena: »Poglej, ljubi mož, kako krasen razgled je tu s Sv. Jošta!«
Mož: »Res, krasno! Ko bi ti ne bila poleg mene, bi mislil, da sem v paradižu!«
HRZnflR
TOČEN ODGOVOR
Natakar: »Želite kosilo za osem ali deset dinarjev?«
Gost: »Kakšen'pa je razloček?«
Natakar: »Dva dinarja,«
MODERNO BLAGO
Trgovec: »To je najnovejša moda, prvovrstno blago.«
Kupec: »Pa ne gre ob barvo?«
Trgovec: »Kaj še. Tri leta smo ga že imeli v izložbi, pa blago niti za spoznanje ni obledelo.«
NAVADA
V deškem zavodu je bila navada, da je dečke hodil vsako jutro budit sluga s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« In dečki so -morali odgovoriti:	»Na veke,
amen!« Nekoč pa je eden zaspal in ko ga pride sluga drugič foudit, se zadere nad njim: »No, kako dolgo boš pa še sipal.« —-»Na veke, amen!« odgovori deček, ki se je ravno prebudil.
NI REKEL
Sodnik: »Ali ste res rekli, oče Blagaj, da je sosed Trebuhar tat im slepar?«
Obtoženec: »Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem reke!.«
Svet, poln glasbe, v vsakem novem TELEFUNKBN aparatu.Prosim, obiščite me! Predvajanje vsakdan.
Radio Starkel - Maribor
Trg Svobode št. 6 - Telefon št. 26-85
IZ BOJA ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO
Ko šle so za volitve v boj, so se dajale med seboj.
Gospo, ki se je najbolj gnala, ocena je kar zamolčala, košaro slave pa požela si narodna je dama Jela.
Silvestrova
Skoro de ni za verjeti, kok to noč godi se v sveti. Mestočanke zlo bogate delajo se zlo \ i»*t: nos’jo take oblačile, de prov neč nam ne bi skrile. Same žnure gori dajo, ki od svile več velajo.
In kar živež nje zadene, naj sromak kar roke sklene: sto beračev to ne sne, kar se ta večer zaje.
Najdejo se tud’ teržani, to noč so ko prasci pijani.
A zvestoba in pa žena zabljena je, zapuščena.
Scer pa žena tud ne joka, ona tudi svoje poka.
Ako v kako kerčmo gremo, šele prevzetijo zvemo.
Vidimo vse sorte prate, pomaranče zravn solate, vino črno in rumeno bo na mizo prineseno.
De b’ molili? Oj, nikar te! Glej, na mizi vid’te kvarte, za kinezlat, tarokirat ino šnopslat, žep obirat, za nasekati človeka, de se kuja ino veka, če nesreča ga zadene, ko goljufam se ne vgene.
Hlapci majo grdo znanje, dekle skrivno - '•	•
od tih viših nečem peti, bi me znali poprijeti! —
» 'i *	*	j	i	#.l\
* i« te 'i I' i < i
Bratje, tak ne sme več biti, svet se mora spokoriti, ko Silvester preč odide, ubijmo grehe kak te gnide. 2elje hoč’mo v strahi meti, slabih poslov ne terpeti, varvat slabe tovaršije, ne uganjat ciganije.
De nam bo vse to mogoč^ daj nam bog svojo pomoč!
USPEŠNO ZDRAVILO
»Nič mi ne govori o zdtaviliih! Za kašelj je najboljša mačja mast. Že devetnajst let kašljam, pa nisem še nikoli nič drugags vzeli«
Za žensko volilno pravico gre!
Govornica: »Drage dame! Škandal je to, da me še danes nimamo pravice glasovanja, ko pa vemo, da so celo mrtveci volili.«
Glas iz občinstva: »Gospa, kar umrite!«
ZBOROVANJE DRUŠTVA EMAN-CIPIRANK V LJUBLJANI
Te dni se imelo zborovanje Društvo emancipirank, s katerega je bila poslana merodajnim faktorjem naslednja resolucija:
Spuštuvan gspudje!
Energičn zahtevama d’ se dol spusti cena usm sortam pudra, šminke, lipnštiftm in parfumm. Zdravn tega je treba znižat cena kufeta n kavarn, cigaretam in pa usm sortam zaščit -nh sretstu. Nj se izda tud en zakon, pu kterm nm gepira titl — guspa, brez uzira na tu če srna al nisma pu-ručene. Tanajbl udločn pa zahtevama vuliliia pravica, ker sma majnn-ge, če smerna pusod same brez des-cu — pa tud dank plačama — borna tud tt tista Narndna skupščna lahka šle. Gspudje, me sma u Vaša dobra vola trnd uverjene in vema, d’ boste tud nm dal ene par takli stoučku k dobr neseja, sej vndr sami vidte d’ tku naprej na more več jt.
Upama d’ nm boste šli na roka in smo Vin usak čs iz spuštvajnm na razpulaga.
Veselo novo leto želi vam vsem DAJ-DAM, ki vas prav rad sprejema v svoj gostoljubni hram.
Vas s kavo, čajem, vinom bo kot doslej gostil, a sladokuscem vedno kaj novega odkril.
Če kdaj srce boli vas, če kdaj" tesno je vam, vesele vam tolažbe bo največ dal DAJ-DAM.
TRENING
1
za imperatorsko pozo, ki se je morajo priučiti naše dame sedaj, ko dobe volilno pravico in visoka mesta.
Žena ,ZAKONE• študira,
moS pa „KUHAR’CO0 prebira
v
Iz Ženeve
Rusija je poslala tajništvu' Zveze narodov tajno zahvalno pismo, v katerem se veseli, da je izključena iz Zveze narodov, ker ji poslej ne bo treba odmetavati denarja za vzdrževanje brezposelnega osebja Društva narodov.
Prijateljsko krokarijo so si privoščili ameriški in ruski diplomati v Ženevi. Nazdravljali so enakosti. Ameriški diplomat je med drugim izjavil: »Mi .smo veliki, Rusija je velika! Mi smo bili v Zvezi narodov, Vi ste bili v njej. Ampak mi smo sami popihali iz nje, vi ste pa bili toliko naivni, da ste šele vstopili, ko smo se mi že ven pobrali.«
V	Zvezi narodov imajo narodi bolj zadnjo besedo. Prvo imata angleška in francoska vlada. Drugi pa tekmujejo, kdo ji bo bolj prijazen. Najprijaznejši delegat je na koncu zasedanja predlagal, naj bi se Zveza preimenovala v Prijateljski krožek lordov. Angleži so proti temu, ker še ni prišla polnočna ura pustnega torka. Tedaj se navadno snemajo maske, a poprej je potrebna velika maškarada.
ŽENEVSKA Smo mislili, da ultimat medveda, bo napodil spat. Primerila se je blamaža, vsa naša velika goflaža medveda ni v brlog nagnala, še več poguma mu je dala.
Ne vežejo ga mrtvi pakti, mu niso mar vsi ostri akti, in medved kar po svoje pleše, a zemlja se nevarno trese.
V	ZNAMENJU UNIFORMIRANE DEMOKRACIJE
je poteklo glasovanje v Ženevi. Od 15 upravičencev jih je za izgon bolj-ševikov 'iz raju, pardon, iz Društva narodov, glasovalo 7 in od teh sedmih so 3 dobili šele prejšnji večer glasovalno pravico.
TRIDESET LET SE ŽE GREJEJO
Buri pod angleškim soncem in poslušajo renčanje angleškega .leva. Zdaj jim šepeta, naj pozabijo na svojo nekdanjo samostojnost in se borijo za zmago pravice in resnice in za podobne ideale, ki jili okušajo na lastni koži za ceno lastne kože.
STRAŠNO!
S \\ II
— V tej sobi, draga gospoda, sta spala že Madaine Dubarry in Clemenceau.
— Pst! Kaj norite; kaj takega si upate govoriti, ko so vendar otroci prisotni!
HOTEL RESTAVRANT
»NOVI SVET«
MARIBOR, JURČIČEVA UL. 7
TELEFON 27-25 — Lastnik; JOSIP POVODNIK
VSLED POMANJKANJA VOZIL
so v Rumuniji spremenili uporabo petroleja. Do zdaj so navrtali nafto in jo predelavah ter prevažali izdelke širom sveta. Rumuni so si svetili s treskami, svet je pa žgal njihov petrolej. Zdaj ga pa Rumuni sami žgo kar pri izvirkih in imajo od tega večkratno korist. Nafte ni treba predelavah, ne prevažati in ne čakati na plačilo, domačim po vneto sveti in to prav tistim, ki jo navrtajo ter tako uživajo sadove svojega dela.
NOVA DELITEV SLOVENCEV
Doslej smo v glavnem poznali klerikalce in liberalce, zdaj se bomo pa razdelili med objektivne in neobjektivne Slovence. Prve bo zastopal »Slovenec«, druge pa »Slovenija«.
MANNERHEIMOVA Utrdba moja brani svet, s kulturo pravo sem prežet.
Ne maram ljudskih jaz kapric, ne rdečega pekla in vic Milijoni moj so ideal, sem zanje živel in bom pal.
Ves svet mi že kriči: Hura! Kultura v bankah je doma!
ČE BI BOG
vedel, da se bodo državniki in vojskovodje s toliko trmo tepli za vsak otok in vsak zaliv in vsak grm, bi svet ustvaril še bolj okroglo kakor ga je zdaj, pa dosti manj pisanega.
POJASNILO
Počasno rusko napredovanje na Finskem je velik uspeh angleške diplomacije. V toplih dneh se je z Rusi mesece in mesece pogajala in jih tako razvadila v počasnosti, da se je te stare ruske bolezni nalezla tudi rdeča armada.
TUDI NA DANSKEM GORI,
ne samo v Rumuniji. V nekem mestu so se zjezili na najbolj znanega danskega pisatelja A. Martina No-xeja, ki je kakor Gorki, London, Knut H a ms un in drugi prilezel iz dna do svetovne slave. Zamerijo mu, da zaradi finske pečenke vleče z Bernardom Shawom in so naredili kres iz njegovih knjig.
OBČUDOVANJE
— Občudujem vašo vztrajnost, gospod! Že od kolodvora sem mi sledite.
— Jaz tudi, jaz tudi — odkar ste tako dobri, da ste se obrnili.
ŠKOTSKI HUMOR
John je obiskal svojega (prijatelja Jamesa. Pri tej priliki je opazil, da ima domača mačka odsekan rep. »Kaj pa si napravil z ubogo živalico, je vprašal začuden Jamesa. »Veš«, mu je odvrnil James, »mačko smo morali po zimi večkrat spustiti iz zakurjene sobe. Pri takih prilikah je ušlo vedno nekaj toplote. Da pa bi bila mačka popreje zunaj in da bi si tako prihranili nekaj toplote, sem ji odsekal predolgi rep.«
BO KMALU VIDELA
Marija: »Veš, da sem radovedna, če me bo Viktor še maral, ko bom .stara?«
Slava: »Nikar ne bodi preveč v skrbeh, saj boš kmalu videla,«
SPODOBNOST
»Stanko, zakaj si pa pozdravil tega stražnika?«
»No, saj se spodobi; vsako noč pospremi našega očeta domov.«
TOVARNA TEHTNIC
KAROL USSAR - MARIBOR
PLINARNIŠKA^ ULICA ŠTEV. 17 Izdeluje vse vrste tehtnic in prevzema vsa popravila.
Ko odšli so z Bleda pridni diplomati, svet se z večjo vnemo je začenjal klati.
Nas je pa na zimo dobro zasnežilo in morda najbolje žepe osušilo.
Trda zdaj nam prede, blejske cene v modi
so po drugih krajih skoraj vsepovsodi.
Morda v tem poletju manj bo naših gostov, svet se pač privadil bo gostejšim postom.
Svet je sploh narobe, vzel nam je boginjo, vsepovsod dobili so gospo Draginjo.
Gostilničar:	»Pri	nas	se	tvoste	počutili
kakor doma!«
Letoviščar: »Bog ne daj! Čemu sem si pa potem vzel dopust?«
Iz Celja
PODPISNIK
Čuden podpisnik je tale Gradišnik, naiprvo podpiše.
Sv. Jurij in sodoben zmaj
Iz črnih lukenj
Našli so ulopljenca
in na moč poizvedovali o njem. Svet pač tako stoji, da se bolj brigamo za mrtve kakor pa za žive. Če bi našli živega nesrečneža, bi ga napodili, mrtvemu so pa celo poslednji dom oskrbeli. Dokler si živ, te nihče ne vpraša, čigav si in kaj bi rad, ko si pa mrtev in je zaman vsaka pomoč, ti pa potna gajo vsaj — v jamo.
TRBOVELJSKA SKAKALNICA
Najprvo draginja visoko poskoči; da našim rudarjem pa trebuh ne poči, poskoči še plača za malo spoznanje seveda ne ujame draginje divjanje.
PRAZNIČNA
Knap lopato je odložil, da bi trudne ude sprožil in se praznično spočil, pa morda potic naužil.
NA DOPUSTU
Kinč nebeški
D1“"v	\	\	T K ii Zavarovalnica malega človeka — Domača zavarovalna zadruga — Zavaruje
\I	za smrt in doživetje — Za doto in za gospodarsko osamosvojitev — Za
//	1Xi	1	V	1	V	rento, starostno preskrbo, prevžitek, pokojnino.
Denar zavarovancev (njihove premijske rezerve) je varno naložen v lastnih zgradbah — V Mariboru je nova palača centrale — V Subotici v centru mesta je palača tamkajšnje glavne podružnice — V zavodu je naložen samo domači kapital — Kdor želi sebi n svojcem dobro, se zavaruje pri „DRAVI“
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlilHHIIlllllllllilllllitlllltlllllliillllllllllllllllllllll
Na Silvestrovo v Ljubljani
i
po/<yniTo \J
»In tku, dragi kulegati, praznujem* dons ta zadn dan starga leta. Jest vam praum: ne j pride u noum let kar če, dvejset let srna ga pa le pušten
S • • #((
ZAKONSKIM MOŽEM V DRAVOGRADU
LJUBLJANA KOT TAKA
Vidu In zapisou dupisnlk Cene
Angleški skavti, ki so se pred kratkim mudili pri nas, so se čudili širokogrudnosti naših oblasti. Vodja angleških skavtov je celo izjavil, da bi nikjer drugje v Evropi ne smeli taboriti v centru mesta kot je to mogoče v Ljubljani. Nemalo se je pa začudil, ko so mu naši skavti pojasnili, da to niso skavtski šotori, kot on misli, temveč šotori za polaganje telefonskih kablov. Dalje so mu tudi s težavo dopovedali, da je taborenje pri nas nemoralna zadeva in je vsled tega srednješolski mladini prepovedano ...
V	naših kavarnah imamo najrazličnejša omizja, tako: kvartopirsko omizje, šahovsko omizje, abonentski rezervat, omizje požiralcev časopisja in končno še omizje za žensko volilno pravico ali obiralno omizje z drugimi besedami. Zajemi mizami sede glodalci, ki so gostom in natakarjem zelo nevarni. Kadar greš mimo miz te vrste, pospeši korak, da te ne opazijo. Če ti pa to nikakor ni mogoče, se pa glodalcem vljudno pokloni in jih prosi — za milostno sodbo.
Vesten kronist ne sme predreti prireditve montanistov — skoka preko kože, — ki se je vršita pod častnim damskim komitejem. Prireditev je počastilo pol ducata direktorjev in mnogo ženitbenih kandidatinj iz vse Slovenije. Proti koncu je zavladala prava kranjska domačnost, katere posledica so bili številni ranjenci.
Novorojenček v Ljubljani
C €
Detece je zajokalo, in oči svetle odprlo,
majhno je, pa marsikomu dinarček bo S« požrlo.
Iz Kranja
NAŠ MATIJA
Naš Matija ni kovač ne berač in ne brez hlač, pridno je, se ne posti, lep je fant in se redi.
Rad z denarcem žvenketa, je pa dobrega srca, in kjerkoli sreča bedo, lepo podeli besedo.
V SVETU
potapljajo ladje, podmornice, uničujejo zrakoplove in tanke, mi pa samo tovorne avtomobile in sladko kapljico. Pošteno smo uničili tudi vse tedne in mesece starega leta, kaj bo v novem novega, nam bodo pa povedale nove številke »Totega lista«.
VELEUMETNIŠKO GOSTOVANJE
Gledat dobre volje smo šli nov kabaret, drugič nam ne hodi naj naše jeze gret!
GORENJSKI MIKLAVŽ
(Prosto po »Slovencu«)
Z angeli, Antonom Miklavž ima hudiče, če povrhu pleše, boljševike kliče.
Dober prigrizek in čaša okusnega vina vam vlije novih moči. Obiščite našo delikateso, ki ima na prodaj izborne mesne izdelke, sir itd.
Rozo Zamporuitl - Celje
delikatese in bufet
»Toti lista je bil res v hudih skrbeh, kako naj vam s pomočjo oglasov priskrbi nekaj žen in deklet, ki se ne bi udeleževale političnih zborovanj in sestankov. Zadnji trenutek, hvala bogu, je prišla odrešitev in zakonski možje Dravograda ste menda spet blaženi ob domačem ognjišču v krogu družinske sreče: kuhinje so spet tople in jedilo, tudi, vdovci in sprti zakonski možje lahko spet tre-pljete natakarice po plečih. Tudi se vam ni treba bati, da bi vam delale ženske v politiki konkurenco. Kar pa tiče pošiljke kandidatinj za bodoče skupščinske in občinske volitve, se vam prisrčno zahvaljujemo, toda tega materijala bo menda tudi pri nas dovolj...
S spoštovanjem in
moškimi pozdravi...
Veselo Novo leto vsem želimo, da bi prav srečno bilo!
Pred nakupom* za sebe ali za družino, mislite tudi na našo trgovino.
Manufaktura in konfekcija
SrečKo Pihlar
MARIBOR, Gosposka ulica št. 5
POLOMU ADA
Neki domačin je stopil na celjski postaji na vlak in se mimo vsedel v svoj oddelek. Kmalu je vlaik odpeljal proti Mariboru. Čez nekaj časa je prišel siprevodnik štipat vozne listke in videl, da iima naš znanec vozovnico proti Žalcu. Vljudno opompi potnika, da ima ■vozovnico do Žalca. Ta pa se nasmeHne: »Gospod sprevodnik, kaj mislite, da vlakovodja ž« ve, kako ga j* polomil?«
Nov dnevnik v Londonu
Svetovne homatije, raznobarvne nevarnosti in sploh ves svetovni ■položaj je jako neugodno vplival na prebavo, stolico, krvni obtok in sploh na splošno zdravstveno stanje lordov, posebno še lordinj. Z ato se je odločil konzorcij Tempsa, da prične z novim letom izdajata nov dnevnik, ki naj brž popravi, vse napake angleške ipolitike, spet da vladarjem morij njih čast in slavo, predvsem pa zagotovi spet brezskrbno prebavo, redno stolico in sploh zdravje.
■Kako bo listu ime, naš posebni poročevalec še ne ve. So ipa že po vseh mestih dopisniki, sami sijajni novinarji, ki so se že izkazali v slovenski žurnalistiki. Iz Daljnjega vzhoda bo poročala agencija Rumene race, o dogodkih v Sovjetski zvezi bo poročala Agence Telčgraphique de Poloulče, iz Finske bo poročal radio Lahti itd. Velika čast je doletela SLovence. Roman v /podlistkih bo tekel namreč izpod peresa znanega našega utopičnega pisatelja Marija Skalana. Naslov romanu bo: »Dežela medu, mleka in miru.«
Iz na j verodostojne jši h virov smo izvedeli, da je prva stran lista že postavljena. Naslovi poročilom bodo sledeči (rdeče podčrtani);
Finska vojska prodrla do Kaspika!
Nova razdelitev Kitajalfe med pet velesil!
Chamberlain in IV tl * sta se sestala v monakovski pivnici!
Zadnje poročilo (telefon): Sovražnosti na kopnem in na morju ustavljene! —
P. S.: Lista ni mogoče naročiti in tudi kolportiral se ne bo. Tiskal se bo le v 300 izvodih in razpošiljal se bo v zapečatenih kuvertah in s posebnimi diplomatskimi kurirji lordom, lordkam in le častnim inozemskim /naročnikom — kakor rečeno radi brezskrbne prebave, redne stolice, normalnega krvnega obtoka in splošnega zdravja.
KRZNO!
Na hribih j« prijetno! Š« prijetna)« je, te Vam tura harmonika, ki ste st jo omislili pri nas. Najboljše harmonike, kakor tudi vse druge Inštrumente dobavlja naša tvrdka v popolno zadovoljstvo. Zahtevajte bretplačno naš Ilustrirani cenik. ISO
Melnel & Herold, Maribor
družba z o. z. I trgovina glasbil Oosposka ulica 20 — Telefon 24-21
HSH
PaletoJI, p I a S 11, ovratnlklv mufi Itd.
v	kvaliteti in ceni najugodneje pri
L. ROT
LJUBLJANA — Mestni trg 5
IZDELKI IZ LASTNE DELAVNICE
KRAMARJEVA TOŽBA
JEZA
»Kaj pa ima spet tvoja žena?«
»Oh, kaj vem? Najprej se je jezila na služkinjo, potem se je jezila nam«, ker se jaz nisem jezil na služkinjo — in zdaj se jezi, ker sem se jaz jezil nanjo, ker se je ona jezila na služkinjo.«
Bit poslanec sem, minister in senator vrlo bister, sem dioživel dosti kritik in ostal junak — politik.
Nič mi ni poguma vzelo, tole me je pa pogrelo, da me s framasonsko ložo devljejo v medvedjo kožo in ljudem na glas kričijo, da se bratim s Sovjetijo!
TERJATEV
V	neki družbi pripoveduje trgovec, da je nekomu posodil dva tisoč dinarjev, za katere /pa skoraj nima več upanja, da bi jih kdaj dobil.
»Prav rad dam onemu, ki mi ta dolg izterja, /polovico«, je še pristavil.
»Velja!«, mu je segel v roko mlad odvetnik.
Čez nekaj dni je prišel odvetnik k trgovcu in sporočil:
»■Meni obljubljeno polovico 'dolga sem sreč/no izterjal, 2daj pa glejte, da boste tudi
vi	svojo dobili«, in je odJšel.
Jeseničane
in bližnje Gorenjce
včasih zlepa ne razumeš. Poganjajo se za to, da bi prišli v prvi draginjski razred — kakor da še ne straši tu okrog velika draginja.
Ob koncu leta se moramo spomniti dveh čestitljivih pokojnikov. Častitljiva sta iz premnogih ozirov. — Oba sta opravljala čestitljive poklice, dosegla sta čestitljivo starost in od ostalih zemljanov sta se ločila po čestitljivih značajih, po vestnosti pri delu. V Ljubljani je Bog poklical k sebi dolgoletnega blagajnika KID Vilfana, ki se niti za paro ni nikoli uštel. Kolika krepost v času korupcije in defravdacij! A kaj to! KID mu je povišala plačo, a je povišanje odklonil. Dal je dober zgled nameščencem in zlasti nikdar sitim delavcem. Ko bi vsi imeli njegov čut za so žitje, bi bilo pač še vse lepše v naši industrijski skupnosti. — Drugi pokojnik, Šronc Miha, je pa prostovoljno gasil požare, ne pa žejio kakor toliko Jeseničanov. In dolga leta je kopal grobove tako vestno, da se do zdaj še nobeden ni povrnil iz njegovih jam. —
V	svoji skromnosti pa za plačilo tudi ni maral drugega kakor — jamo.
Da bo kronika popolna, moramo zabeležiti modernizacijo v tehniki samomorov. Namesto svinčenk, lizola, nožev in vode, je stopila v funkcijo elektrika.
Z gorenjsko trmo se je srečal g. Koblar v Ljubljani. Javomiški pevci bi morali zapeti na antene, pa se je g. Koblarju nekam nerodno zmešal program, da niso zapeli, za 500 dinarjev so ga pa le navili. — Naceta Kralja so pa spet pritisnili za 400 dinarjev, pa ue pevci! Demokracijo mož nekam po svoje razume in ker ima štacuno, tudi demokracijo spravlja v denar, četudi ni trgovski artikel.
KID je nekaj svojih hlapcev Jernejev potolažila z diplomami. — Na spominski svečanosti za pokojnim Vodjem 11. dec. je spregovoril Rozman o nepozabno dobrem okusu lanskih klobas. — Zadnjič je bil halo s kurjo smrtjo v Kurji vasi, zdaj so pa Podmožakljo lovili črnega mačka v Žaklju. Ves trud je bil zaman, mesarji imajo še dosti govede in jim mačke niso mar. Upajmo, da zaradi zgubljenega muca ne bo pravde, četudi je dovolj odvetnikov. Saj smo nazadnje dobili celo Jeseničani
—	doktorja prava. Čisto nov je, komaj sfabriciran in zato mu pravijo: Novak.
TEŽKO STOJI
Sodnik:	»Obtoženec,	z.cfaj bora prebral
vaše dosedanja kazni.«
Obtoženec:	»Gospod	sodnik, ali smem
za ta čas sesti, težko namreč tako dolgo stojim.«
Srečno in veselo Novo leto želijo:		
Ivan Jemec, vrtnarstvo Maribor	Rado Tipel, trgovina s kandlti Maribor, Kralja Petra trg 9	Ernest Blrtlč, restavracija Maribor, Oreško nabrežje
„Ruda“ ponlklovalnica Maribor	Gostilna „Staro Meije“ Maribor, Melje	Štefan Koter, mizarstvo Maribor, Mlinska ulica 29 — Tel. 26-27
Jos. Plrlch, zaloga usnja Maribor, Aleksandrova cesta 21	Salon „Dragica“ D. Tkalec Maribor, Aleksandrova c. (v veži)	Paš Anton, modna trgovina Maribor, Slovenska ulica
Br. Sučevlč, trgovina barv Maribor, Slovenska ulica	Maks Ussar, Inštalater In klepar Maribor, Gregorčičeva ulica	Štefan Godec Maribor, Gregorčičeva ulica 11
Albert Vlcel Maribor, Gosposka ulica	Kavarna „Promenada“ Maribor, Tomšičev drevored	Karol Tkalec, modna trgovina Maribor, Gosposka ulica 32
„Vesna“ akumulator Maribor	Gostilna Obal Jozeflna Krčevina	Ljudska tiskarna Maribor, Sodna ulica
Gostilna „Slon“ Ivanka Dermasta Maribor, Aleksandrova cesta	G. Bernhard zaloga stekla in porcelana Maribor, Aleksandrova cesta 17	Rich. Tautz damski in gosposki salon Maribor, Trg Svobode 6
Scherbaum & Co. pekarna Maribor	Jiotel „Orel“ Maribor, Grajski trg	Kager Marija trgovina z mešanim blagom Maribor, Državna cesta 24
Babič & Lešnik modno krojaštvo za dame in gospode Maribor, Vetrinjska ulica 7	Marija Emeršič restavracija „Zamorc* Maribor, Gosposka 36 - Tel. 20-13	Kavarna „Bristol“ Katica Golob Maribor, Vetrinjska ulica
Okvirji slike, umetno knjigoveštvo, [luksuzna kartonaža Miho Vahtar, Maribor Tyrševa ulica 7 (gornja Gosposka)	„Elegance“ Terzer V. damsko ln moško modno krojaštvo Maribor, Meljska cesta 2	Ferdo Kuhar tapetnik in dekorater Maribor, Vetrinjska ulica 26
Dolček — Marini manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica	Milan Renčelj trgovina cementa, apna, kuriva in lesa Maribor, Pobrežje	Stefan Renčelj trgovina in gostilna Maribor, Pobrežje
Senica Alojz restavracija in kavarna Maribor	Justi Kralj mlekarna Maribor, Gosposka ulica	Salon „EvaM Maribor, Aleksandrova cesta 12-1
Foto „Eli“ Maribor, Aleksandrova cesta 1	Milka in Ervin Hartman bufet Maribor, Aleksandrova cesta	Miroslav France lesna trgovina Maribor, Masarykova cesta
Matevž Štauber strugar Maribor, Cvetlična ulica	Franjo Hani Maribor, Orožnova 3	Vilma Rosenberger gostilna .Otok Vis* Maribor, Sodna ulica
Gostilna »Meljski dvorec" Gajšek Tilka Maribor, Meljska cesta	Lazar Sajko slikarstvo in pleskarstvo Maribor, Aleksandrova cesta 3 na dvorišču	Hinko Tovornik modni salon za dame ln gospode Maribor, Tryševa 11
Pivovarna TSCHELIGI, Maribor, priporoča svoje Bock pivo		
Srečno in veselo Novo leto želijo:		
Kristina Žižek gostilna Maribor, Krčevina	Foto „Pelikan“ se še nadalje priporoča vsem svojim cenj. strankam in želi mnogo sreče v Novem letu! Celje	Karl Loibner delikatese — špecerija Celje
Tudi v novem letu sl boste poželeli marsikaj, s čimer vam bo postregla naša špecerijska trgovina Mernik, Maribor, Ptujska c. trgovina z mešanim blagom		Kino „Dom“ Celje
	Žganjarna, tovarna likerjev, industrija sadnih sokov F. S. Lukas Celje	Prva slovenska železnina d. z o. z. Celje
Ker bencina primanjkuje, zdaj se mnogo peš potuje. Če pa slabi čevlji srt peš hoditi je težko. Kdor si jih pri nas nabavi hodi kot po mehki travi. King Shoe čevlji ne tišče šepa ne in ne noge. KING SHOE Maribor, Gosposka ulica		
		Radolič Ivan modna trgovina Ptuj
	Najceneje manufaktur, blago, vse vrste, v bogati izbiri dobite v modni in manufakturni trgovini A. PETEK Celje, Prešernova ulica 21	
		Klemenčič Erna knjigarna, papirnica, zaloga klobukov, volne, nogavic ter vseh drugih drobnarij Ptuj
Krojaški salon „Moda“ Celec Alojz Maribor, Koroška cesta 17 Tel. 27-75		
		Mar Dragotin mehanična delavnica — Telefon št. 84 Ptuj, Vseh Svetnikov 13
Veletrgovina Miloš Oset t špecerijsko in kolonijalno blago Maribor	Janko Brišček mehanik / zaloga šivalnih strojev in koles Celje, Gosposka ulica 32	„ Elite “ salon damskih klobukov Ptuj
	Dež škoduje zdravju in obleki, zato sl nabavite dober in soliden dežnik lastnega izdelka pri Ant. Fornara vdova, Celje, Glavni trg 15 (samo na dvorišču)	
	Obilo sreče v novem letu 1940 Vam želi hiša sreče in glavna kolektura državne razredne loterije bančna poslovalnica Bezjak Maribor, Gosposka nlica 25 — Tel. 20-97	
Ko prispeš na Falo, ne pozabi obiskati našo gostilno. Vedno topla in mrzla jedila, prvovrstna vina itd. — Srečno in veselo Novo leto želim Smonig Mihaela grajska gostilna Fala		
	Elektro in radio tehnično podjetje - Gradnja električnih naprav za razsvetljavo in pogon ter vsa popravila. - Strokovno priznana popravljalnica radio aparatov ter pregled elektronk. - Sodni izvedenec in cenilec Dobrotinšek Anton, Celje, Dr. Žerjavova ul. 3 Telefon 240 — Brzojav: Dobrotinšek Celje	
Milka Supanc restavracija Rogatec		
Zupančič Marija, gostilna Ptuj	Tekstilna tvornica „Lavaa Gerkman Ludv., Laško	
Ivan Cvikl manufakturna trgovina Ptuj		
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
Če včlanjen pri Ljudski si samopomoči, ob smrti ti zadruga na pčmoč priskoči. Vse dolgo življenje ti bati ni treba se ure poslednje in stroškov pogreba.
Brez dote možila se ni še nobena, z denarjem še vsaka postala je žena. Nekterim že šli smo z veseljem na roke, dobile so doto, moža in otroke.
Stara pesem — stara viža
D. Goflja:
SILVESTROVSKE ŽELJE
In vedno na Silvestrovo ljudje želje želijo, ki po navadi se potem zelo izjalovijo:
Gospa Otilija želi ljubimca si neznansko, ker njen zakonski mož postal pač — reva je vsestransko ...
Gospod Mavricij koprni po ljubici premehki, ker čari lastne žene so preveč postali plehki...
Gospod Oblizek si želi, ker pač premalo bister za karijero drugo je, da bi postal — minister...
Verižnik, ki prav vsako stvar proda za ceno trojno, želi za svoj mošnjiček, da mu kdo podaljša — vojno...
Pri vojski gospon kapetan: zanj pač največji sen je, kar vsakemu vojaku je, to je — »unapredjenje« ...
A vsak zemljan zdaj pufov pač želi si naprtiti milijon, potem — inflacija pa morala bi priti...
Da svet ostal tako bi nor, življenje tak ušivo, želim jaz svoji goflji, ker odkod sicer — gradivo??!
Linijo moderno dama bo dobila, če ji roka vešča plašč bo prikrojila. Vedite, da se ji prav zelo izplača, če zaupa dama v damsk. krojača.
Ignacij Toplak
Maribor, Orožnova ul.
SVATOVSKE POJEDINE
Kosmača so prašali, ko se je vrnil s • vat-be, kako je bilo. In govori:
»Gostija je bila, ne morem tajiti, zares sijajna, kajti jedilnega orodja je bilo silno veliko in je bilo zelo drago. Če bi se mogel najesti te zlatarske razstave, bi bilo zares odlično preskrbljeno za prehrano. Glede vsega drugega pa moram reči, da je bila (bravina bela kot kreda, teletina krvavo-rdeča in da so ribe prepozno, divjačino pa prezgodaj pripravili. Končno, da je bilo vse razen sladoleda mrzlo in vse razen jesiha kislo.«
Bog ne gleda na peršone, tudi ne na svetle krone.
STO POTI
Pred vrati stoji berač:
»Obubožan pisatelj sem, avtor znanega dela: Sto pati do denarja... prosim za majhno podporo.«
»Zakaj pa beračite, če poznate toliko poti do denarja?«
»Saj to je ena izmed njih, gospod!«
DESNA ROKA
Oče (poslovodji trgovine, v kateri se uči njegov sin):
»Vi ste mojega sina oklofutali. Prepovedujem vam, da bi ga tepli. Udariti bi ga smel kvečjemu gospodar!«
Poslovodja: »Oprostite, jaz sem gospodarjeva desna roka.«
NAPAČNO RAZUMELA
c£pl
— Kako si le upaš tako pomanjkljivo oblečena k moškemu v sobo?
— Zakaj pa ne? Saj ima centralno kurjavo.
Naj bo reven al’ bogat, rajtengo bo moral daf.
NASVET
Gospa Kadičeva ima na hrani letoviščarje, nad kakovostjo im kolikostjo hrane so se pa večkrat pritoževali. Nekega dne plane v obednico:
»Za božjo voljo, gospodje. Kaj naj naredim? V jedilno hramlbo je prišla podgana!«
»■Dobro zaprite vrata, gospa, pa bo žival od lakote ipoginila«, ji je brž postregel z zbadljivim nasvetom lačen gost.
Mlada gospodična sreče pijanca, ki premišljeno meri cesto in se opoteka. Prestrašena se mu hoče (umakniti v velikem loku. Ta to oipazi, začne mahati z roko in jecljati;
»Kar ..>, mirujte . .. (gospodična, bom ... že jaz ... naredil ovinek.«
ZAGOVORNIŠKA CVETKA
»Predlagana kazen dosmrtne ječe je na vsak način previsoka. Obtoženec je namreč tako slaboten, da je ne bo mogel prenesti!«
f
TENDENCA
»Gospa, kako vam ugaja naš novi časopis ,Obisk'?«
»Še kar!«
»In njegova tendenca?«
»Tendenca? ,. , Tega članka pa -.lisem prebrala!«	<	■
SONCE
Novi slovenski pravoipis je uvedel pisavo sonce in zavrgel pisavo solnce. Preprost kmečki fant, ki zdaj ne sme več pisati solnce, ampak sonce, se oddahne:
»Torej so gospodje učenjaki vendarle prišli prav na isto, kar sem jaz že V prvem' razredu ljudske šole vedel. Takrat seveda ni moja obveljala.«
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna* w Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.