DOMŽALE, 15. MAJA 1998 • ŠT. 5» LETNIK 37 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE sem prebral, da le pet ljudi od stolih doseže linančni uspeh. Ob upokojitvi pri 65-tih letih je le eden od teh petih resnično bog, štirje pa so materialni neodvisni. Od ostalih 9. jih pet še vedno dela za vsakdanji kruh. 26 jih kmalu po ufKtkojitvi umn 54 upokojencev od stotih pa životari v popolni revščini JAMES K. VAN FLEET: Skrita moč osebnosti Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj V počastitev praznika Občine Domžale, ki je bil 17 aprila, na dan, ko so bile Domžale leta 1952 razglaSene za mestno občino, je bila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v petek, 17. aprila 1998, slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale. Poleg omenjene prireditve je bila v naslednjih dneh še vrsta drugih prireditev, namenjenih počastitvi praznika Občine. Slavnostna seja je potekala v znamenju podelitve priznanj zaslužnim posameznikom, društvom, organi-/,k ijam in podjetjem občine Domžale za leto 1998. Priznanja Občine Domžale sta podelila predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, g. dr. Miha Brejc, ki je bil hkrati tudi slavnostni govornik, v katerem je orisal dosedanje delo občine po uvedbi nove lokalne samouprave. ! ter županja, ga. Cveta Zalokar Ora- J žem. t STRAN 8 ZLATI JUBILEJ NAŠIH VRTCEV Naj našim otrokom vedno sije sonce Dojenčkov nasmeh pravi: »Tebe pa poznam. Tebi zaupam.« Tebe imam rad...« in »prosim, tudi ti me imej rad.« (R Brown) »Vrt« Domžale je sodoben vrte« z odličnimi vzgojiteljicami, s prijaznim okoljem in z značilnimi stavbami. Ti vrti i nimajo zaprtih vrat, zaposleni so veseli predlogov za zboljšanje dela, pripravljeni so sodelovati pri oblikovanju sistema predšolske vzgoje na državni ravni. Prav s pogumom in optimizmom sooblikujejo stališča ck> lega, kakšen naj I«) sodobni vrtec,« je nekaj spodbudnih besed, ki jih je ob njihovem /latem jubileju vsem prikupnim in sproščenim domžalskim vrtcem namenila ga. Nives Zore, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo Zavoda Ke| lublike Slovenije za šolstvo. Od leta 1948, ko je bil v I )omžalah odprt Dom igre in dela, do danes, ko naši vrtci združujejo v različnih oblikah predšolskega varstva in vzgoje blizu 1(X) predšolskih otrok, je preteklo |x-t desetletij, ki so jih naši vrtci zaznamovali z veliko razstavo otroških izdelkov v Likovnem razstavišču Domžale, s publikacijo pod nask ivom NA| NAŠIM (/TR( >K< )M VEDNO SIJE SONC I ler s prisrčnima slovesnostma v hali Kornunalnga t entra v Domžalah. j i* H STRAN 9 Merjenje hitrosti z laserskim ročnim radarjem bo sedaj pogosto. Tokrat policijska patrulja ni zasledila voznikov, ki ne bi upoštevali omejitve hitrosti. Ko bi vedno bilo tako... OD 1. MAJA DALJE VELJA NOV ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Premalo nas je, da bi umirali na cestah Slovenija je bila na lestvici prometnih nesreč s smrtnim izidom glede na število prebivalcev visoko nad evropskim povprečjem. Verjetno je bil tudi to eden izmed razlogov za sprejem restrektiv-nejšega Zakona o varnosti cestnega prometa. Po treh letih, odkar je bil dan v dr-žavnozborsko proceduro, je bil nedavno sprejet in 16. aprila letos tudi objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker pa je na podlagi določb tega zakona, sam zakon pričel veljati šele 15 dni po objavi v Uradnem listu, je to pomenilo, da je pričel veljati 1. maja. V prvih nekaj dneh veljave zakona je opaziti, da so ga slovenski vozniki vzeli zelo resno. Ker pa vsi še niso dobro seznanjeni z vsebino, tu mislim predvsem na novosti, ki se lahko poznajo tudi v naših denarnicah, sem se o tem novem zakonu posebej za Slamnik po govarjal s komandirjem domžalske polic ije, g. Alojzom Senčarjem ler pomočnikoma komandirja g. Maksom Karba in g. Igorjem Ajdnikom. STRAN 3 Protest zaradi načrtovane ukinitve vlakov na relaciji Kamnik - Domžale - Ljubljana Spoštovani g. minister Anton Bergauer glede na dopis županje občine Domžale Cvete Zalokar Oražem in predsednika občinskega sveta dr. Mihe Brejca z dne 9. 3. 98, seje odbora za urejanje potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica z dne 15. 04. 98 in protesta občanov imenovanih občin, ki uporabljajo javni prevoz, vas prosimo, da ukrenete vse potrebno, da ne bo prišlo do ukinitve vlakov na progi Kamnik - Domžale - Ljubljana. Svojo zahtevo utemeljujemo z naslednjimi dejstvi: Na območju omenjenih občin, posebno še na območju občine Domžale, so na cestah iz dneva v dan večji zastoji (relaciji Domžale -Šentjakob - Ljubljana in Domžale -Trzin - Ljubljana). Potniki, ki uporabljajo kor-prevozno sredstvo avtobus oziroma svoje vozilo, potrebujejo (posebej v prometnih konicah) uro do uro in pol za pot iz Domžal v Ljubljano oziroma obratno (stalni protesti občanov zaradi zamujanja v šolo in službo). STRAN 2 S SEJE OBČINSKEGA SVETA MORAVČE Občinski praznik izbran Nadaljevanje 40. in 41. seje je potekalo 22. aprila 1998. Svetniki so obravnavali 6 točk dnevnega reda 41. seje in še dve točki 40. seje. Seje se je udeležilo 11 svetnikov. Na seji so se odločili za dan občinskega praznika. Osnovna šola je dobila odlok o ustanovitvi javnega zavoda, kar ji bo omogočilo nemoteno zakonito poslovanje. Svetniki pa niso ostali brezbrižni za tegobe malih ljudi, saj so na predlog svetnika Svetlina namenili majhen prispevek iz občinskega proračuna za prizadete v potresu v Posočju. Hkrati pa so se zavzeli za razrešitev problema 73 delavk obrata Rašica v Moravčah. Znaten del časa so svetniki namenili izbiri najusteznejšega datuma za praznovanje občinskega praznika. Na voljo so imeli kar 11 predlogov, kar pa ni narekovak) lahke odločitve, zato so se zapletli ze pri določitvi postopka, kako bodo glasovali. Po dolgi razpravi so določili postopek in tričlansko komisijo, ki pa je že po prvem krogu glasovanja ugotovila, da so svetniki izbrali 23. marec za dan občinskega praznika. Tako bomo praznovali skupaj s sosednjo občino Dol, saj so roj- stni datum Jurija Vege izbrali tudi oni. Za razlog izbire so navedli tudi to, da je 23. marec hkrati dan, ko je naš šampion Primož Peterka prvič osvojil kristalni globus. Na tak način so svetniki svoj občinski pra/nik zasnovali na temeljih pretekkjsti in sedanjosti upajoč na uspešno prihodnost. No, kolikim in katerim svetnikom, ki so občinski praznik izbrali, pa bo namenjena čast, da ga bodo praznovali v funkciji svetnikov, bodo pokazak- volitve ob koncu leta. STRAN 20 NOVO V BANKI DOMŽALE Bankomat v Moravčah STRAN 19 SEJEM BIL |t ŽIV... so brez izjeme ocenili številni obiskovalci letošnjega Peregrinovega sejma v Lukovici. ČESTITKE ORGANIZATORJEM. /lamnik Domžale 38. SE|A OBČINSKEGA SVETA Sprejet proračun Občine Domžale za leto 1998 Člani Občinskega sveta Občine Domžale so se sestali na svoji 38. seji 22. aprila 1998. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda sta bili obravnava in sprejem proračuna Občine Domžale za leto 1998, ki sta članom sveta vzela tudi največ časa v razpravi in glasovanju, ter sprejem sprememb Statuta Občine Domžale. Proračun Občine Domžale znaša skoraj 2,9 milijarde tolarjev januarja 1998 so člani Občinskega sveta sprejeli predlog proračuna Občine Domžale in Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 1998 v prvi obravnavi ter ga s sklepom posredovali v javno razpravo, v kateri so bile podane številne pripombe in predlogi. Po posredovanju gradiva članom Občinskega sveta za drugo obravnavo so člani Občinskega sveta in občinske uprave posredovali nekatere amandmaje k predlogu gradiva; vseh skupaj je bilo do začetka obravnave 27 Predhodno je o predlogu proračuna in o Odloku o proračunu razpravljal Odbor za finance, ki je zavzel stališča Akti, ki jih je občinski svet sprejel na svoji 38. seji 22. aprila 1998 1. Proračun Občine Domžale za leto 1998 in Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 1998 2. Sklep o izdaji soglasja k finančnemu načrtu Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1998 3. Spremembe Statuta Občine Domžale 4. Odlok o imenovanju ulice v OIC Trzin 5. Odlok o spremembah Odloka o zunanjem videzu naselij v občini Domžale 6. Odlok o oskrbi s plinom v občini Domžale v prvi obravnavi 7 Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Domžale v prvi obravnavi 8. Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Domžale v prvi obravnavi 9. Sklep o izdaji soglasja k podpisu sporazuma o sodelovanju z Mestom Koprivnica 10. Sklep o izdaji pozitivnega mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Rodica 11. Sklep o ukinitvi javnega dobra (k. o. Domžale in k. o. Trzin) do vbženih amandmajev, pri tem pa v večini podprl amandmaje k amandmajem, ki jih je vložila občinska uprava kot predlagateljica gradiva. Po dolgi razpravi in glasovanju o posameznih amandmajih so člani Občinskega sveta na koncu sprejeli proračun občine; prihodki znašajo skoraj 2,9 milijarde SIT. S sprejetimi amandmaji so bila med drugim dodatno zagotovljena sredstva za brezplačno pravno pomoč občanom, za pomoč ostarelim na domu, za sofinanciranje Univerze za tretje življenjsko obdobje, za ureditev parkirišča pri mrliški vežici v Dobu, za sofinanciranje popravila kapelice pri cerkvi v Dobu, za glasib Slamnik, za povečanje sredstev za postavitev pomnika slovenske samostojnosti in državnosti, za rekonstrukcijo ulice Trata v Radomljah, za izobraževanje v obrti in podjetništvu, za sofinanciranje hodnika za pešce in kolesarje med obema občinama je potekalo vse do leta 1989, od takrat pa med seboj stike vzdržujejo le še gasilci obeh krajev. Na predlog županje Občine Domžale, da bi ponovno začeli s sodelovanjem, je Mestni svet Mesta Koprivnice sprejel sklep o obnovitvi sodelovanja z občino Domžale in predhodno navezavo stikov s kasnejšim konkretnim sodelovanjem. Člani Občinskega sveta so z besedilom sporazuma o sodelovanju soglašali in soglasno podprli obnovitev stikov med krajema, ki imata veliko skupnih značilnosti. Spremembe statuta Občine Domžale Spremembe Zakona o lokalni samoupravi določajo, da morajo občine uskladiti svoje Statute z novo zakonodajo najkasneje do 15. maja 1998. Spremembe Statuta Občine Domžale so člani Občinskega sve- jejo redno fasad objektov, streh, žlebov, snegobranov in dimnikov tako, da pomenijo nevarnosti ter da neredno vzdržujejo dvorišča, dovozne poti, vrtove, zelenice in ograje. Odloki v prvi obravnavi -oskrba s plinom, oskrba s pitno vodo in o odvajanju odpadnih in padavinskih voda V prvi obravnavi so člani Občinskega sveta obravnavali tudi tri pomembne odloke. Odlok o oskrbi s plinom v Občini Domžale naj bi urejal opravljanje gospodarske javne službe pri oskrbi s plinom v občini Domžale. Gre za upravljanje in vzdrževanje lokalnega javnega omrežja za distribucijo zemeljskega plina, dobavo plina na tem omrežju in nakup plina od izvajalca javne službe transporta plina in prodajo plina uporabnikom na distribucijskem omrežju. Predhodno je o vsebini odloka razpravljal Odbor za gospodarske javne službe in podprl sprejem odloka v prvi obravnavi, podal pa že tudi nekatere pripombe na besedilo odloka. Drugi odlok, ki je bil sprejet v prvi obravnavi, je Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Domžale, ki določa pogoje oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornost upravljalca in uporabnikov v na relaciji Dob-Vir ter za tekoče vzdrževanje šol in projektov. Večina teh sredstev se je zagotovila na račun povečanja primanjkljaja. Daleč največji delež v proračunu predstavlja področje komunalno-cestno-energetske dejavnosti (26,9%) in otroško varstvo (20,6%). Finančni načrt stanovanjskega sklada za leto 1998 V drugi obravnavi so člani Občinskega sveta soglašali s finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1998. Njegovi prihodki naj bi znašali 181.000.000,00 SIT, sredstva pa se bodo razporedila za pokrivanje zakonskih in pogodbenih obveznosti, obveznosti iz naslova lastništva stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov (prenova, adaptacije, vzdrževanje), pospeševanje gradnje, nakup (kreditiranje). Ponovna vzpostavitev sodelovanja z mestom Koprivnica Občina Domžale je leta 1977 sprejela Odlok o pobratenju občin Koprivnica in Domžale. Sodelovanje ta sprejeli soglasno; v skladu s spremembami zakona posegajo predvsem na področje postopkov za spremembo imena in območja občine, postopka ustanovitve ožjih delov občine ter njihove statusne značilnosti, naloge, način imenovanja in dela Nadzornega odbora, nove možnosti glede organiziranja občinske uprave. Po novem bo imela občina lahko največ tri podžupane. Občinski svet pa bo po jesenskih lokalnih volitvah štel 33 članov. V drugi obravnavi so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o imenovanju ulice v Obrtno-indu-strijski coni Trzin, s katerim se ulica, ki poteka pravokotno na ulico Blat-nica in vzporedno z ulico Hrasto-vec, imenuje Borovec. Po skrajšanem postopku pa je bil sprejet tudi Odlok o spremembah Odloka o zunanjem videzu naselij v Občini Domžale, ki predpisuje ukrepe in načine urejanja, vzdrževanja in varstva površin in stavb, ki naj zagotovijo naseljem urejen, privlačen videz in kvaliteto bivanja. S spremembami odloka so po novem sankcionirane tudi kršitve, ko lastniki in uporabniki zgradb ne vzdržu- Protest zaradi načrtovane ukinitve vlakov na relaciji Kamnik-Domžale-Ljubljana (Nadaljevanje s prve strani) Samo potniki, ki uporabljajo kot prevozno sredstvo vlak, pridejo pravočasno na želeno mesto. • Z načrtovano ukinitvijo vlakov na relaciji Ljubljana-Domžale (predvsem v konicah 13:38,14:38 in 15:38) nameravate potnike preusmeriti na avtobuse oziroma na osebna vozila in s tem še povečati obremenjenost ceste, namesto da bi čim več potnikov preusmerili iz avtobusa in osebnih vozil na vlak in s tem razbremenili cesto. • Začetek gradnje štiripasovnice Čr-nuče-Depala vas in avtoceste bo prometno situacijo na območju navedenih občin samo še poslabšalo, zato ne ukinjajte vlakov, temveč razmislite, kako boste oziroma bomo maksimalno aktivirali železniški prevoz (vprašanje posodabljanja proge, drugi tir, elektrifikacija proge). • Imenovane občine zahtevajo od ministrstva za promet in zveze, da ustvari možnosti za uskladitev voznih redov obeh prevoznikov »SŽ« in »KAMBUS«, kar je osnovni pogoj za uspešnost enotne vozovnice. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da do ukinitve nekaterih vlakov oziroma linij na relaciji Kamnik-Domžale-Ljubljana ne bo prišlo. Odbor za urejanje potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica se ob tem zahvaljuje vsem županom in poslancem v Državnem zboru omenjenih občin, da so odločno pomagali pri razrešitvi problematike javnega železniškega prevoza. Prosimo vas, da v zvezi z reševanjem omenjene problematike ministrstvo za promet in zveze čimprej organizira sestanek vseh pristojnih in zainteresiranih. Lep pozdrav, predsednik odbora za urejanje potniškega prometa na območju imenovanih občin DR. MARKO STARBEK, dipl. ing. županja Občine Domžale CVETA ZALOKAR ORAŽEM župan Občine Lukovica ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA župan Občine Moravče MATJAŽ KOČAR, dr. vet. župan Občine Mengeš JANEZ PER župan Občine Kamnik TONE SMOLNIKAR Zadnja točka Svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale so tudi tokrat na seji sveta Občine Domžale zastavili nekaj predlogov, zahtev in pobud. Oglejmo si jih. Poslovanje centra za mlade v Domžalah Svetniška skupina Socialdemokratske stranke je na županjo naslovila naslednjo zahtevo: Zahtevamo prikaz finančnega poslovanja »Centra za mlade« Domžale za preteklo obdobje, predloži naj se tudi namen porabe sredstev s specifikacijo. Na kakšen način so bila sredstva razdeljena posameznikom in organizacijam in v kakšni višini? Županja je pripravila naslednji odgovor. V letu 1997 je bilo za pokrivanje stroškov |X)slovanja Centra za mlade skupaj porabljenih 485.001,00 Srr za postavke stroškov uprave. Od tega je bilo 284.280,00 SIT namenjenih za fiksne stroške poslovanja (komunalne storitve, elektrika ipd.), za izvajanje programa (fotokopiranje, izdelava slik ipd.) pa 200.720,20 SrT. Iz postavke (v občinskem proračunu - opomba )S) Center za mlade pa so bila sredstva porabljena predvsem za stroške izvajalcev programov, in sicer Študentski servis 669.665,50 SIT, pogode o delu 597594,00 SIT, ostali stroški izvedbe programov (najemnina dvoran ipd.) 229474,50 SIT. Stroški plač, ki so se pokrivali iz stroškov plač uprave, pa so v letu 1997 (bruto plača, prevoz, prehrana in regres za letni dopust) znašali 3,971.398,10 Srr. Skupni stroški dela Centra za mlade, financirani iz občinskega proračuna, so tako znašali 5,953133,10 srr. Slaba javna razsvetljava v Domžalah Franc Herle, svetnik Liste obrtnikov - podjetnikov, ugotavlja, da je javna razsvetljava v Domžalah absolutno preslaba, posebej na prehodih za pešce in podobnih mestih. Meni, da pri javni razsvetljavi ne smemo varčevati, saj se kaj slabega vedno dogaja povsod tam, kjer ni dovolj osvetlitve. Županja je odgovorila, da se z oceno o absolutno preslabi javni razsvetljavi v Občini Domžale ne strinjajo v celoti. V zadnjih letih je bilo investiranje na tem področju zelo obsežno. Občina Domžale je vzdrževanje jav- ne razsvetljave oddala s koncesijsko pogodbo obrtni zadrugi Elektrovod. Ta je v skladu s pogodbo dolžna vedno vzdrževati sistem javne razsvetljave in odpravljati vse pomanjkljivosti, glede na velikost okvare, najkasneje v roku tedna dni. Napake in okvare lahko občani sporočajo na Oddelek za gospodarske javne službe. Uradne ure v službah, ki niso del občinske uprave Jože Nemec, svetnik Zelenih Slovenije, je na županjo naslovil naslednje vprašanje. Občani ugotavljamo, da so uradne ure v službah, ki niso del občinske uprave (Zemljiška knjiga, Geodetska uprava, Sodišče) takrat, ko redno zaposleni občani v normalnem času ne moremo opraviti zadev, vezanih na te službe, ne da bi zato vzeli dopust ali kako drugače izostali od dela. Ker gre za naraščanje birokracije za vse pogostejše potrebe po tovrstnih opravkih, sprašujem, če lahko občinska uprava izposlu-je pri navedenih službah prilagojen in bolj prijazen čas urandih ur? Odgovor je pripravila Urša Vider-gar-llič, načelnica oddelka za splošne zadeve, glasi pa se takole. Uradne ure sodišč":, kar velja za Zemljiško knjigo, so določene s sodnim redom, ki ga po predhodnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča izda minister za pravosodje (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 17/95). Enako velja za Geodetsko upravo, Izpostavo Domžale, katere delovni čas oz. uradne ure za stranke določa Geodetska uprava RS, Glavni urad. Občinska uprava bo sicer pristojne organe opozorila na neprimernost uradnih ur, vprašanje pa je, ali bodo naše mnenje upoštevali. Vračanje denacionaliziranega premoženja v občini Domžale Vinko Okršlar, svetnik Slovenskih krščanskih demokratov, je na Upravno enoto Domžale naslovil naslednje vprašanje: Zanima me, kako poteka vračanje denacionaliziranega premoženja v Občini Domžale? Upravna enota Domžale odgovora še ni pripravila, upajmo pa, cJa boste odgovor na to zanimivo in žgoče vprašanje lahko prebrali že v naslednji številki Slamnika. JANEZ STIBRIČ zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. To bo nadomestil sedaj veljavni Odlok o javnem vodovodu, ki je zaradi zakonskih sprememb zastarel. Tudi pri Odloku o odvajanju odpadnih padavinskih voda v občini Domžale gre za nadomeščanje starega odloka, urejal pa bo pogoje in način odvajanja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje ter pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav. Volitve in imenovanja Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so člani Občinskega sveta soglasno izdali pozitivno mnenje h kandidaturi ge. Andreje Pogačnik jarc za ravnateljico Osnovne šole Rodica. LOVRO LONČAR FOTO: ARHIV SLAMNIK Pred kratkim ste bili imenovani /a domžalskega podžupana. Kako bi se predstavili? Rodil sem se v Ljubljani leta 1949, kjer sem preživel svojo mladost. Skupaj s starši, starimi starši ter sestro sem živel na Viču. Ma liirirdl sem na gimnaziji Vič, kasneje pa sem študij nadaljeval na elektrotehniški fakulteti. Pri petin dvajsetih letih sem se poročil, leta 1980 pa sem se skupaj z družino preselil v Domžale. Živim v prijel nem naselju, kjer je tudi veliko možnosti /a rekreac in sprostitev. Kako ste se odločili sprejeti to funkcijo? Že vedno me je zanimalo politično dogajanje v Sloveniji, zato sem se pred slirimi leti pridružil stranki SKD, ki je najbližje mojim nazorom. Ko se je pred kratkim pojavilo prosto mesto podžupana, sem z veseljem sprejel izziv, hkra ti pa sem tudi čutil dolžnost do svoje stranke. Vaše podžupanovanje ni profesionalno. Kje pa ste drugače zaposleni? Kot diplomirani eleklroinženir seiri zaposlen v Upravi Telekom,) Slovenije d. d. kot vodja službe (jodatkovnih in inteligentnih omrežij. Že moj oče in stari oče sla delala v nekdanjem ptt-ju in tako sta me že v mladosti navdušila za ta poklic:. Tako je ta služba posta, la že kar družinska tradicija, Pole;.; tega devetnajst let honorarno učim na Srednješolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, kjer predavam strokovni predmet s področja telekomunikacij. Sodelujem pa tudi pri uvajanju novega, višješolskega programa. Ali vam poleg vseh teh dolžnosti ostane tudi kaj prostega časa? Prostega časa res ni na pretek, vendar pa tega skušani čimbolj aktivno preživeti. Ker so moje tri hčere že zelo samostojne, se največkrat kar sama z ženo in s prijatelji odpravimo na izlete, najraje v planine. Zelo me zanima tudi umetnostna zgodovina, zato skušam vsako leto obiskati kakšno mesto s kulturno tradicijo. Po napornem delu v službi pa me zelo sprosti tudi delo na vrtu. Kaj bo vaša funkcija in kako jo nameravate opravljati? Kot podžupan sicer nimam veliko pooblastil, verjetno pa bom po dogovoru z županjo prevzel komunalne zadeve. Vsekakor pa lx>m to funkcijo opravljal s trudom, odgovornostjo ter v skladu z načeli, ki so mi jih privzgojili starši oz. sem jih kasneje tudi sam izoblikoval. Kljub lemu pa bom skušal biti odprl za nove ideje in mnenja drugih ljudi ter bili pripravljen sklepati kompromise. Želim vam uspešno podžupanovanje. Hvala za pogovor. DARINKA GRUM Domžale /bmnik OD 11. MAJA DALJE VELJA NOV ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Premalo nas je, da bi umirali na cestah Nadaljevanje s prve strani Glede na to, da so prazniki za nami, me zanima, ali je bilo, v primerjavi s preteklimi vikendi, manj nesreč na cestah oz. ali je bilo njihovo Število, kljub novemu zakonu, enako ali celo večje? Po informacijah, s katerimi razpolagamo, je bilo na področju, ki ga pokriva policijska postaja Domžale, od 1. maja dalje - takrat je pričel veljati novi Zakon o varnosti cestnega prometa - zabeleženih bistveno manj prometnih nesreč. Te, ki so se pripetile, pa so imele blažje posledice v primerjavi s preteklimi vikendi. To velja tako za naše poročje kot tudi za področje-celotne Slovenije. Torej se je po vašem mnenju vpliv novega zakona že poznal? Da, opazili smo, da se je hitrost vozil na cestah opazno zmanjšala, pa tudi ljudje so precej pogosteje privezani z varnostnim pasom, tudi tisti, na zadnjih sedežih. Že dlje časa s pomočjo naših »civilnih« vozil, torej takšnih, ki niso jasno označena, cl.i gre /a polic ijska vozila, na naših posebnih točkah, ki vam jih seveda ne moremo izdati, redno spremljan 10 tudi to, da so ljudje v avtomobilih privezani z varnostnimi pasovi ali ne. Stanje se je sedaj izredno izboljšalo, izredno malo voznikov še ni pri-|>etih z varnostnim pasom. Lahko torej rečemo, da je novi zakon bistveno povečal varnost udeležencev v cestnem prometu. Vendar pa ste tudi na vašem področju odvzeli kakšno vozniško dovoljenje? Brez tega na žalost ni šlo. V času od 1. maja pa do danes (5. maja - opomba |S) so bila na področju, ki ga pokrivamo, odvzeta 4 vozniška dovoljenja. 3 zaradi prevelike vsebnosti alkohola v krvi oz. vinjenosti, 1 pa zaradi tega, ker je voznik odklonil strokovni pregled, ko je poln ist ocenil, da omenjeni voznik kaZe znake nezanesljivega vedenja; ob teli odvze mih dovoljenj pa je potrebno opozoriti še na to, da sta bila v dveh primerih prevelike vsebnosti alkohola v krvi oba vinjena voznika tudi povzročitelj,) prometne nesreče (en je imel 2,98, drugi pa 2,00 g/kg alkohola v krvi). Med ljudmi krožijo govorice, da ste prve dni veljave novega zakona poostrili nadzor, ker ste želeli iz ljudi »iztisniti« čimveč denarnih kazni. Je to res? Tudi mi smo slišali takšne govorice, vendar to nikakor ne drži. Res pa je bil nadzor rx>večan, vendar iz razloga, ker so bile sedaj prvomajske počitnice inje zbranost pri otrocih in voznikih popustila. Takšne poostrene nadzore opravljamo vedno po počitnicah in je to nekako Ze ustaljena praksa. Zgolj po naključju pa se je to tokral ujemalo s tem, ker je začel veljati novi Zakon o varnosti < estnega prometa. Kako pa ste se policisti pripravili na novosti v zakonu? Ste imeli kakšna dodatna šolanja? Od dneva, ko je bil zakon sprejet, pa do pričetka praznikov, smo imeli posebna šolanja oz. inštruktaZe. Teh so se morali udeležiti vsi, od policistov pa vse do komandirja policijske postaje in njegovega pomočnika. Vsa ta šolanja so seveda potekala zunaj rednega delovnega časa. Vseh določil, predvsem mandatnih kazni, še vedno ne poznamo na pamet, kot se temu reče. Zate > lahko opazite naše patrulje, ki pri opravljanju svojega dela med drugim tudi vestno brskajo po pisnem izvodu novega zakona. Ne bi pa bilo slabo, če bi se tudi drugi udeleženci v celotnem prometu seznanili vsaj / glavnimi spremembami, saj smo ugotovili, da vozniki niso preveč dobro se znanjeni z njimi. Katere pa so tiste določbe v novem zakonu, na katere bi želeli še posebno opozoriti? Eno |X)membnejših je gotovo tako imenovano načelo zaupanja. To pomeni, da vsak udeleženec v prometu od drugih pričakuje, da se bodo ravnali po zakonu. Če to ponazorimo pri primeru npr. vključitev s stranske na glavno cesto, kjer velja omejitev hitrosti SO km/ uro, potem bi po tem načelu zaupanja voznik, ki s stranske zavija na glavne > c e-sto, zaupal vozniku, ki vozi po prednostni cesti, da ta ne vozi hitreje kot 50 km/ uro in da se lorej brez teZav lahko vključi v promet, če je vozilo na prednostni < esii še dovolj oddaljeno od njega, da lahko izvede la manever. Pri tem načelu zaupanja pa so izvzeti olioc i, starejše osebe in invalidi. Naslednja novost je to, da lahko policist na kraju prekrška za več prekrškov hki.ili i/reče denarno kazen v visim največ 200.000 SIT, ob tem, da pri takojšnjem plačilu (na mestu samem ali v zakonitem roku 8 dni) velja 50% popust. Opozorili bi še na to, da morajo imeti vozila tudi podnevi prižgane zasenčene (torej kratke) luči in da se tudi opozarjanje (»blendanje« z dolgimi lučmi) sank-c ionira z 10.000 SIT mandatne kazni, saj to ni dovoljeno. Sedaj prihaja poletje in na cestah bo precej udeležencev z motornimi kolesi. Ali so tudi pri njih kakšne spremembe? Seveda. Vozniki koles z motorjem, katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 cem in dosegajo hitrost 50 km/uro, morajo za vožnjo uporabljati vozišče, ne več kolesarskih stez. Voznik in potnik na motornem kolesu in kole-suz motorjem morata med vožnjo nositi pripeto homologirano čelado. Čelada je obvezna tudi za kolesarje, mlajše od 14 let. V primeru, da starejša oseba na kolesu pelje otroka, mlajšega od 14 let, mora otrok imeti na glavi ustrezno čelado. Na motornem kolesu pa ni dovoljeno voziti osebe, mlajše od 12 let. V primeru, če je prekršek, ki ga slon mladoletnik ali otrok, posledic a opuščene dolžne skrbi in nadzora, se z predpisano denarno kaznijo za ta prekršek kaznujejo starši, posvojitelji ali skrbniki, zlasti tedaj, ko dovolijo, dopustijo ali omogočijo rabo motornega vozila v nasprotju s predpisi o varnosli cestnega prometa. le pa še ena posebna določba za motorna kolesa in kolesa z motorjem, če je namreč njihova moč motorja ali hitrost, ki jo dosegajo, v nasprotju z normativi iz deklatae ije proizvajalca, ga policisti zasežejo in za ta postopek izdajo potrdilo. Taka vozila se predajo i >< x i i i-ščenim servisom, ki jih na stroške lastnika /ase/ei icga vozila predelajo v prvotno stanje. Vi izilose lastniku vrne, ko plača stroške predelave. Če pa ga lastnik v 3 mesecih ne) ircvzame, vozilo prodajo na dražbi. Na semafnriziranem križišči! v centru Domžal večkrat prihaja do situacije, ko vozniki v križišče zapeljejo ob zeleni luči, vendar je promet tako gost, da ob spremembi svetlobnega znaka na semaforju ne uspejo izrazniti križišča in s tem ovirajo promet z leve in desne strani. Za takšen prekršek bo njihova denarnica lažja za 20.000 SIT. Nekaj prekrškov in višina kazni iz novega Zakona o varnosti cestnega prometa prekršek vožnja vzvratno brez prižganih vseh štirih smernih kazalcev višina kazni 5.000 SIT vožnja s prekratko varnostno razdaljo 15.000 srr vožnja z neprilagojeno hitrostjo 20.000 sn prekoračitev hitrosti v naselju do 10 knvuro 5.000 srr 11-20 km/uro 15.fKX) SIT 21 - 30 km/uro .30.000 SIT več kot 30 kin/uro najmanj 45.000 SIT + 3-5 kazenskih točk prekoračitev hitrosti izven naselja ek> 20 km/uro 5.000 sn 21 - 30 km/uro 15.000 sn 31 - 40 km/uro 30.000 SIT več kot 40 km/uro 45.000 srr prehitevanje \ si arje < najmanj 45.000 SIT + 3-5 kazenskih točk vožnja skozi rdečo ali rumeno luč na semaforju 40.000 SIT oviranje ali ogrožanje drugih udeležencev v prometu z odpiranjem vrat 15.000 SIT vožnja z neprižganimi zasenčenimi (kratkimi) lučmi tudi |x>clncvi 10.000 SIT alkohol v krvi (za nepoklicne voznike); če pri koncentraciji nižji od 0,5 promila kažejo motnje v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu najmanj 20.000 SIT + 1-2 kazenski točki ■ 0,5 do 1,10 promila najmanj 35.000 Sn + 2-5 kazenskih točk - več kot 1,11 promila najmanj 90.000 Sn (ali zaporna kazen) + 5-7 kazenskih točk - nad 1,5 promila prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja odklonitev strokovnega pregleda ali preizkusa za ugotavljanje alkohola ali nepravilna izvedba preizkusa najmanj 90.000 SIT in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja nepravilna u|joraba mobilnega telelona 10.000 SIT prehitevanje na prehodu za pešce najmanj 25.000 SIT in 2-4 kazenske točke vožnja s kolesom z motorjem po kolesarski stezi 10.000 SIT neprave^asna in dvoumno nakazana smer spremembe vožnje 10.000 SIT neupoštevanje svetlobnih in drugih znakov vozil s prednostjo ali za spremstvo 5G000 SIT + 2,5 kazenskih točk vožnja v križišče skozi zeleno luč, čeprav je promet tako gost, da bi moral voznik ostati v križišču tudi ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemouočil promet vozil z leve ali desne 20.000 SIT To je torej neko novo pooblastilo policistom. Je v novem zakonu morebiti še kakšno, ki bi ga bilo potrebno omenili? Da, še na eno bi opozorili. Voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki uporablja modro rotacijsko luč in kratke zvočne singale, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu vozišča. Voznik in potniki NE SMEK) zapustiti vozila, dokler jim policist tega ne dovoli. Za neupoštevanje tega zakona je predpisana denarna kazen v višini 50.000 SIT in 2-5 kazenskih točk. Smo že pri kazenskih točkah. Tudi to je novost, kajne? Da, čeprav jih v nekaterih drugih državah uporabljajo že vrsto let. Evidenco seznama točk bo imel poseben Senat za prekrške. Pri teh točkah je potrebno opozoriti na to, da so uvedene kot dodatek za nekatere hujše prekrške. Ko voznik zbere 18 kazenskih točk, mu vozniško dovoljenje preneha veljati. Pri tem je I xin u robno dejstvo, da vozniško dovoljenje preneha veljati ZA VSE OPRAVLJENE KATEGORIJE. Če je recimo kakšen poklicni voznik avtobusa (izpit za D kategorijo) v prostem času s svojim osebnim vozilom (torej izpit B kategorije) storil tako hud prekršek, da se mu na podlagi zbranih kazenskih tex3< odvzame vozniško dovoljenje, to pomeni, da tudi avtobusa ne sme več voziti, dokler ponovno ne opravi vozniškega izpita (čeprav je to njegova služba). Po preteku 6 mesecev lahko ponovno opravlja vozniški izpit, vendar samo za tisto kategorijo, za katero mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto (v tem primeru B kategorije). Ko opravi izpit za B kategorijo, se mu hkrati prizna izpit tudi za vse druge kategorije (v tem primeru tudi za D kategorijo), za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje pred izrekom kazni odvzema vozniškega dovoljenja. Število kazenskih točk, ki jih še sme imeti voznik, pa ne velja za voznike začetnike. To so vozniki, pri katerih še ni poteklo 2 leti od pridobitve vozniškega dovoljenja. Mednje zakon prišteva tudi tiste voznike, ki so morali opraviti ponovni izpit zaradi tega, ker jim je zaradi storjenih prekrškov in zbranih kazenskih tcx'k vozniško dovoljenje prenehata veljati. Ko vozniki začetniki zberejo 7 kazenskih točk, jim vozniško dovoljenje preneha veljati. Če se vrnem k prejšnjemu vozniku avtobusa, to pomeni, da tudi zanj velja ponoven odvzem vozniške«,) dovoljenja, če v roku, manjšem od dveh let, ponovno pridobi 7 kazenskih točk. Zanimivo določilo. Poglejmo si še malo promet v Domžalah. Ko opazujem promet po centru Domžal, imam občutek, da ga je v teh dneh več? Morebiti se vam tako zdi, vendar morate vedeti, da se je hitrost vozil zmanjšala, posledica tega pa so daljše kolone. V centru Domžal pa naletimo še na poseben problem izpraznitve križišča, kajti vozniki dostikrat ne upoštevajo, da je vožnja v križišče skozi zeleno luč prepovedana, če je promet tako gost, da bi moral voznik ostati v križišču tudi ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemogočil promet vo/il / leve ali desne. Med manj poznane določbe verjetno sodi tudi vzvratna vožnja in prepoved vožnje z mavcem? Da, vozniki morajo sedaj pri vzvratni vožnji imeti ves čas prižgane vse štiri smernike. Če ima voznik na sebi mavčno ol )lc ige >, ga ta seveda ovira pri vožnji, s tem pa neposredno ogroža tudi druge udeležence v prometu, zato je vožnja z mavcem (npr. na roki ipd.) prepovedana. Enako velja recimo tudi za pustne maske, voznik je ne sme imeti na sebi. Med vožnjo pa je prepovedatX) uporabljati tudi druge naprave in sredstva, ki voznika ovirajo, tudi npr. slušalke in mobilne telefone. Mobilni telefon je med vožnjo dovoljeno uporabl|,)li le rta brezročen način. Mislim, da smo skupaj pojasnili nekaj bistvenih novosti iz novega Zakona o varnosti cestnega prometa. Želite na zaključku dodati še kakšno misel ali opozorilo? Upravljalen cest je dolžan v roku pol leta od pričetka veljavnosti tega zakona uskladiti cestno signalizacijo (prometne znake). Dokler to ni urejeno, se bodo dogajali kakšni manjši nesporazumi, predvsem pri omejitvah hitrosti. Praviloma ne bomo sankcionirali tistih voznikov, ki lx)do ck> uskladitve signalizacije vozili tx) starih prometnih znakih, razen v posebnih primerih. Večkrat pa sedaj slišimo od ljudi, da so mandatne kazni tako visoke /aradi tega, da bo država tako povečala svoj proračun. Vendar bi morali ljudje razmišljati drugače, Če bi vsi vozili po predpisih, država iz naslova mandatnih kazni ne bi prejela niti tolarja. Od nas pa je odvisno, ali lx>mo dovolili, da država poviša svoj proračunski prihoek-k na naš račun, z našim neupoštevanjem predpisov o varnosti v cestnem prometu. Zatorej vozite v skladu s predpisi in tako vam bo prihranjen marsikakšen tolar, pa tudi smrtnih žrtev !x> na naših cestah manj. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Urednikovi prebliski Članki in fotografije in še kaj Vsak časopis je kot mozaik, sestavljen iz večjih in manjših, črnobelih in barvnih delcev in delov. Vsak je dragocen, vendar pa so nekateri lahko tudi odveč oziroma nepotrebni, kajti »površina« časopisa ni neomejena, zato je nujno nekatere vsaj začasno izločiti. Do izida naslednje številke časopisa, ali pa še za dalj časa. Nekateri so pač tudi popolnoma neuporabni. To je odvisno od ržresoje sestavljavca mozaika, vsakokratnega urednika časopisa. Podobnost s Slamnikom je zgolj naključna. V litrsko steklenico gre vedno samo en liter tekočine, rad reče tehnični urednik, če pa se je nabere preveč, se tista takoj razlije mimo. Največjo težavo pri izbiranju člankov in fotografij za objavo začutim takrat, ko ugotovim, da vsega ne bom mogel uvrstiti v Slamnik, kajti zavedam se, da pred seboj nimam samo besedila ali fotografije, temveč je za vsakim prispevkom »živec avtor in dogodek oziroma človek (pogovor, portret). Zanimivo je, če je članek »kratek«, to je »dolg« največ stran (A4) in pol, pospremljen še s fotografijo, da sploh ni prave bojazni, da ne bi bil objavljen. Ko pa zagledam pred seboj precej »daljše« prispevke in več kot eno fotografijo, pa se že v meni »sproži« miselni proces, ki bi se mu lahko reklo tudi »tehtanje« oziroma odločanje. Vse naredi s premislekom, mi je ondan rekel moj stanovski kolega. Kolikor morem, to storim vedno s premislekom, a vedno je premislek bolj ali manj subjektiven, oseben, priznam, da se vrivajo vanj tudi občutki. Če bi kdo drug to delal, bi seveda to naredil z drugačnim premislekom. Človek nekako ne more iz svoje kože, kajne!' Kolikšna je avtonomija pri tem, je kar težko določiti. Nekateri bi imeli radi tudi večji vpliv, kot bi ga po »naravi« smeli imeti. Včasih se »pustim« bolj vplivati, »drugekrati« manj. Konec koncev sem samo »iz mesa in krvi«. Kadar se znajdem v večjih škripcih, mi stoji z nasveti oziroma sugestijami in predlogi ob strani tudi pomočnica in uredniški odbor. Nekaterim bralcem in »vsemogočnim občinskim veljakom« pa bom najbrž vedno trn v peti, čeprav bi veliko rajši videl, da ne bi bilo tako. Sicer pa so seje uredništva javne... Za dopisnike imam čas vsako sredo od 16. do 17. ure. Z veseljem pa bi si vzel čas tudi po »uradnih urah«, če bi bilo to potrebno. Sicer pa sem vedno dosegljiv tudi po mobilnem telefonu (številka se nahaja v kolofonu na zadnji strani Slamnika). Ker ga med delovnim tednom dopoldne zaradi službenih obveznosti nimam »vklopljenega«, mi kljub temu lahko vedno v »predalu« (lojtrica) pustite sporočilo, na katerega se bom takoj, ko bo mogoče, odzval in poklical nazaj. Skoraj bi pozabil: naslednja, junijska številka Slamnika bo pri vas že 4. junija, zato bo treba s prispevki kar pohiteti. Rok za oddajo »rokopisov« (nujno natipkanih ali na disketi) in slik je 25. maj! Menim, da ni nobena skrivnost, kajti za to številko, ki jo sedaj berete, je ostalo »zunaj« vsaj še za 20 strani Slamnika člankov in fotografij. Kaže, da bo Slamnik res postal štirinajstdnevnik, zakaj dobro bi bilo, da bi bili še bolj aktualni, ne samo informativni in zanimivi. (V vednost nekaterim zmotnim predstavam o nas; nekoliko manj kot 70% prihodka za izhajanje »ustvarimej« sami! Torej se ne »redimo« z občinskim denarjem, še manj, da bi »na vse kriplje odrivali tekmece od polnega korita«, kot nekateri zlonamerneži radi zapišejo ali izrečejo na naš rovaš.) Kaj mislite vi o tem, drage bralke, cenjeni bralci? Težko pričakujem vaše mnenje. Pomembno je sodelovati, kajne? Bogdan Osolin JC1 KIA MOTORS LADO KUŠAR POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL Erjavčeva 6 1233 Dob pri Domžalah Tel.lfaks: 061 713 915, 710 363 KUPCE V LETU 1998 ČAKA DARILO. /lamnik Domžale Prazniki so spet za nami. Kot vedno so nekateri komaj čakali, da praznični dnevi minejo in se spet vrnejo v svoje delovno okolje, drugi pa so se v popraznični ponedeljek le stežka privlekli. V zadnjem mesecu dni smo praznovali veliko noč, 19. aprila je bil občinski praznik občine Domžale, v zadnjem tednu aprila dan upora in nato Se prvomajski prazniki. Vreme ni bilo bogvekaj, lahko bi rekli, da je bilo podobno stanju demokracije v naSi državi, skratka, bolj žalostno kot ne. Kot že nekaj let sem so se tudi letos ob dnevu upora slišale zagrete izjave obeh nasprotujočih si strani v drugi svetovni vojni, saj je tudi letos vsaka stran podobe preteklosti slikala v črno - beli tehniki. Nič novega torej, vendar pa tudi dokaz, da so nasprotja izpred desetletij med nami se kako živa. Ker imajo tipalke nomenklature Je vedno prevladujoč in v vse pore nase družbe razraščen vpliv, pri nas Se vedno nismo sprejeli deklaracije, s katero bi pokazali svoj odnos do preteklosti, kar pomeni, da edino pri nas, če upoštevamo vse nekdanje socialistične države v Evropi, na najvišji politični ravni, to je v Državnem zboru, nismo sprejeli obsodbe prejšnjega režima. Če ne zaradi drugega, bi to morali storiti že zaradi bodočnosti, vendar vse kaže, da to občutljivo vprašanje še dolgo ne bo šlo skozi parlamentarni postopek. Virmanska afera SLS se je komaj malo polegla, ko je nomenklatura že privlekla na plan orožarske afere. Tako smo lahko v raznih zapisih prebirali bolj ali manj verodostojne intervjuje ali komentarje, katerih avtorji so poskušali ponovno, kot seveda že večkrat doslej, blatiti nekatere posameznike iz vodstva SDS. Toda kakšna stvar se celo nomenklaturi sfizi in tako sicer naročeni intervju z bosanskim trgocem z orožjem Hasanom Čengičem ni obremenil toliko vrha SDS, kot predvsem predsednika Kučana in Igorja Bavčarja. V skladu s pregovorom: »Kdor drugemu jamo koplje...«, je tako gnojnica, ki so jo hoteli zliti na SDS, ostala na njihovem dvorišču. Vendar pa je vse to skupaj prava malenkost v primerjavi s tem, kar je prinesel sicer težko pričakovani novi zakon o prometni varnosti. Vsaj po izjavah sodeč, je vesoljna Slovenija s strahom pričakala prvi maj, ko je zakon začel veljati. Policisti so zadevo vzeli zares in v pičlih treh prazničnih dneh je izgubilo vozniško dovoljenje okrog dvesto voznikov. Ko sem v medijih spremljala odzive na ta zakon, sem kot voznica, tako kot pri skoraj vsaki stvari, našla cel kup dobrih, pa tudi slabih strani. Kot je po eni strani dobro, da se je število nesreč, zlasti tistih s smrtnim izidom, bistveno zmanjšalo, da novi zakon deluje vzgojno ter da zaradi tega lahko upamo na dvig vozniške kulture in podobno, je po drugi strani tudi cel kup slabih stvari. Ena izmed njih je ta, da je naš zakon med najstrožjimi v Evropi, kar bi sicer lahko bilo tudi dobro, če le ne bi imeli najslabših cest. Prepričana sem namreč, da ti dve stvari ne gresta skupaj. Danes, ko pišem te vrstice, je zakon v veljavi že cele štiri dni in tisti, ki skrbijo za ceste in promet, že ugotavljajo, da bo marsikje treba spremeniti prometne oznake, sicer bomo vsak dan priča prometnim infarktom. Zastoj prometa ima seveda takojšen negativen vpliv in hude posledice za celotno gospodarstvo, kar pa pomeni, da končno tudi za vlado. Zato bo prav zanimivo opazovati, kako se bo v tem kočljivem položaju obnašala naša vlada. Zakon velja, zato ga moramo upoštevati, toda tudi drugi zakoni veljajo, pa jih niti oblast ne upošteva, da ne rečem, da jih sama krši. Pa vendar, do turistične sezone bo vse jasno. Vozniki, ki se bojijo strogih kazni, bodo tudi naprej ovirali promet s počasnejšo vožnjo od dovoljene, čeprav polic isti obljubljajo, da bodo »polže« vsake toliko časa odstranjevali iz prometa, če bodo kolone le predolge, in spet se bo ponovila zgodba izpred desetletja, ko se je v tedanji državi poostril prometni režim. Nekdo se je v bojazni, da bo na križišču zapeljal v rumeno luč, ustavil pri zeleni, tisti za njim, ki tega ni pričakoval, pa se je zaletel vanj. Ko so policisti prvega voznika vprašali, zakaj je ustavil pri zeleni luči, jim je odgovoril: »Ustavil sem zato, ker se mi je zdelo, da zelena že dolgo gori«. Pa to ni le anekdota, ampak zgodba o samocenzuri, ki pa na žalost ni omejena le na promet, ampak tudi na medije in založnike, na šole in daige ustanove. Le kje se je izgubil revolucionarni duh, o katerem se je toliko govorilo v prejšnjem režimu, sedaj pa vzplamti le še ob dnevu upora in podobnih praznikih... DADA BREJO SLS Podružnica Domžale in dan upora proti okupatorju Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte 27 aprila 1941 je prelomnica, na kateri se še danes s potrjevanjem ali zanikanjem opredeljujejo vse slovenske politične usmeritve. Naklonjeno lepo sobotno popoldansko vreme je privabilo lepo množico ljudi na praznovanje državnega in našega praznika I )an ni«>r.i proii okupatorju za področje upravne enote Domžale na Žejah. Za prijetno praznovanje so preskrbeli bogat kulturni program, zabavni orkester in dobra volja obiskovalcev. Toda vse to ni tako samoumevno. Svojo bivalno okolico oziroma sosesko si lahko izbereš po mili volji, ne moreš pa si izbrati ljudi, ki v njej živijo. Med seboj se razlikujemo tako po Starosti kol ludi f)o nazoru in politični miselnosti, okusih in navadah, povezuje pa nas predvsem dejstvo, da živimo v istem kraju oziroma soseski. Ob neki priložnosti sem poskušal prešteti, koliko predstavnikov različnih političnih miselnosti živi tukaj v mini in medsebojnem razumevanju. Če se ne motim, gre za precejšnje število različnih političnih miselnosti. V majhnih razsežnostih smo dokazali, kar je možno storiti tudi v večjem obsegu, če je le dovolj strpnosti in medsebojnega razumevanja. Mir je možen samo takrat, kadar se ljudje medsebojno spoštujejd, si zaupajo in so strpni do različnosti in pripadnosti različnim strankam. To niso le praznične fraze, ampak dodatni razlog, da si na ta praznični dan, 27 april, dan upora proti okupatorju, nazdravimo. Naj živi naša mlada država! Predsednik SLS podružnice DOMŽALE MARKO BREGAR dipl ing Predsednik SLS podružnice Domžale Marko g. Bregar, dipl. ing., je v imenu vostva podružnice SLS in v svojem imenu pozdravil udeležence praznovanja dneva upora proti okupatorju v soboto dne 25. IV. 1998 na Žejah. SDS SocialDemokrati Slovenije SocialDemokrati Slovenije SDS zbira sredstva za pomoč prizadetim ob potresu Takoj po potresu na Bovškem so k zbiranju sredstev za pomoč prizadetim ob tej naravni katastrofi pristopili tudi člani Socialdemokratske stranke Slovenije. Zato prosimo vse, ki bi želeli pomagati prizadetim ob potresu, naj nakažejo svoje prispevke na ŽR: 52030-679-90303 s pripisom za pomoč prizadetim ob potresu«. Da bodo zbrana sredstva res porabljena namensko, bo nadzirala posebna komisija pri OO SDS Bovec. D. B. Podjetnik Rado Pižem (v sredini) ob navzočnosti predsednice SEGa dr. Evite Leskovškove izroča ključe terenskega vozila NISSAN PATROL glavnemu tajniku Karlu Lipiču. Mednarodni dan zemlje in SEG - slovensko ekološko gibanje Ob mednarodnem dnevu zemlje, ki je bil 22. aprila, je Slovensko ekološko gibanje, največja nevladna in nepolitična okolje varstvena organizacija v Sloveniji, pripravilo naslednje aktivnosti: - izid redne številke OKOLJE, ki je glasilo SEGa za ekološka vprašanja in problematiko, - izid tematske številke OKOLJSKA ETIKA (zlxjrnik referatov s posvetovanja SAZU), - izid »strukture« DIHAIA PIANFTA avtorja Ivana lančarja, dana društva likovnih samorastnikov, čiščenje obrežij Kamniške Bistrice pri Kamniku in Šmartinskega jezera, - strokovno ekskurzijo na Madžarsko in srečanje s tamkajšnjimi nevladnimi okolji - varstvenimi organizacijami, - mednarodni odprli Šahovski turnir Ljubljane v pospešenem šahu. Ena od zelo |x>membnih aktivnosti SEG-a je tudi ekološka patrulja, ki skupaj s Turistično zvezo Slovenije in nekaterimi mediji rešuje ekološko problematiko na terenu, na katero običajno opozarjajo prizadeti oz. ekotaško osveščeni posamezniki. Da bo delovanje SFGa še učinkovitejše, je poskrbel servis PIŽEM iz Male Loke, ki prodaja in servisira predvsem vozila NISSAN. Ob dnevu žemlje je SECiu izročil za eno leto v uporabo terensko vozilo NISSAN PATROL Ob tem za SEG spodbudnem sporočilu k-ta vabi občane Domžale, lukovice in Moravč, da sporočite morebitno ekološko problematiko na naslov SEG - Ekološka patrulja, Ljubljana, Mestni trg 13, (tel. 126 33 06, fax 210 374). S. M. SEG Sekcija za zdravstvo Narava je večkrat nepredvidljiva, tokrat so ljudje izgubili dom tam nekje, drugič smo lahko na vrsti mi. Prav je, da oh takih dogodkih ne ostajamo ravnodušni. Predlagamo naslednjo |X)budo: zaposleni naj se odrečejo 500 SIT pri naslednji plači (lahko tudi več), kar potrdijo s podpisom na priloženi seznam zaposlenih. Skupno vsoto tako »dogovorjenih sredstev« lahko nakažejo eni od prizadetih družin. Pobudo posredujemo tudi drugim organizacijam in javnosti. Prosimo vas, da se nam pridružite in pobudo podaste v svoji organizaciji oz. prijateljem in znancem. Seznam pomoči potrebnih rlružin s podatki bodo pripravili sodelavci s terena (zdravniki, ljudje s socialnega področja, župani iz vseh področij), informacije pa ho v dogovoru z ZZV Nova Girica koordinirala in posredovala ga. Darinka Leban po telefonu (On1) 131 K4 (X)1 int. 111 od 730 do 8.30 in od 12.30 (k) 1S.(X); lahko pa pustite sporočilo na tel. 065 1.31 840, da vas pokličejo). Prednost bodo imele družine z otroki iz bolj odročnih krajev, vsaka organizacija pa bo tako izvedela, komu je pomagala in obratno. Kdor daje orl srca, sebe bogati. EVITA LESKOVŠEK, dr. med. Spec. iz soc. med. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Kako in kam na letni dopust Počitniški čas bo kmalu tu in v Območni organizaciji ZSSS Domžale smo tudi letos uredili možnosti za družinsko dopuslovanje. V«ikviru razpisa POLETJE. 48 ponujarnc > le-tovanje v počitniških prikolicah - v slovenskem Primorju v LUCIJI pri Portorožu in EIESI - v Istri v PREMANTURI in v Umagu -kamp STEL1A MARIS - na otoku KRKU v kampu NJIVO in |EŽE-VAC - v počitniški garsonjeri v BOHINJSKI BISERKI ler - v Porentovem domu v KRANISKI GORI. Posebnost naše ponudbe so tudi letos ugodne cene in ugodni plačilni fX)goji. Vsi, ki želite letovati v |X)nujenih počitniških kapacitetah, oddajte čimprej prijavo v pisarni ()bmočne organizacije /SSS Domžale, Ljubljanska 70/1. Poslovni čas: vsak delovnik od 7 do 14. ure. IUSTI ARNUŠ JAVNI PROTEST Zoper kratkovidno in škodljivo politiko Vlade RS V sredo, 4. marca je predstavnica Ministrstva RS za finance predstavila stališča o uvedbi in višini davka na dodano vrednost, ki naj hi jih v kratkem sprejela vlada. Iz predstavitve je razvidno, da bo vlada vztrajala pri uvedbi davka na dodano vrednost s samo dvema stopnjama (22 in 9%), kar pomeni, da bodo tudi knjige, učbeniki, zdravila, otroška prehrana in igrače obdavčeni v višini 9%, medtem ko bodo n.pr. cigarete, alkoholne pijače, luksuzni predmeti ipd. poslej obdavčeni le v višini 22%. Slovenska vlada z dr. Drnovškom, ki nikoli ni kazal kakšnega posluha za kulturo, šolstvo in znanost in ne za socialne stiske prebivalstva oz. koalicija LDS, SLS in De-SUS, ki sicer znajo veliko povedati o pomenu kulture, znanja in ustvarjalnosti pa tudi o zavzemanju za reveže, otroke in starejše, bodo torej neizprosno vztrajali pri še višji obdavčitvi kulture, znanja in ustvarjanja, zdravja in otroštva. Slovenska vlada in koalicija sta gluhi za opozorila, da celo večina tradicion.ih io kapitalističnih drŽav in članic EU obračunava ciavek na dodatno vrednost po več stopnjah in celo sploh ne obdavčuje knjig, učbenikov ali proizvodov, ki so velikega pomena za državljane z najnižjimi dohodki (Velika Britanija) ali pa jih obdavčuje po tako rekoč, simboličnih davčnih stopnjah (1%, 1,5 % ipd.). Stališča Vlade RS pričajo o povsem neustreznem odnosu te vlade do slovenske kulture, do vse večjega števila revežev v Sloveniji ter do znanja in ustvarjalnosti kot edinih dejavnikov, ki lahko pomagata Sloveniji do resnične uspešnosti v prihodnosti. Za prihodnost Slovenije in Slovencev je očitno tej vladi in koaliciji malo mar, saj drugače ne bi udarila ravno po edinih virih, s katerimi Slovenija res razpolaga. Ta vlada in koalicija brez pomislekov pristajata na zahteve EU, ki so nemalokrat veliko Jx5lj trde kot je ravnanje članic znotraj njihovih lastnih meja. Demokrati Slovenije opozarjamo javnost na takšno kulturocidno ravnanje vlade in njeno nese« i.ilno politiko in se sprašujemo, kako bodo o predlogu za zvišanje davkov na knjige, zdravila, učbenike in otroško hrano glasovali ministri za kulturo, šolstvo, zdravstvo ali delo, družino in socialno politiko! Ljubljana, 5, marca 1998 Tone Peršak, preds. DS Ob 4. obletnici ustanovitve Demokratske stranke Slovenije jesenske lokalne volitve Pred štirimi leti (12. marca 1994) je na Bledu z združitvijo LDS, ZESS, SSS in dela Demokratske stranke nastala tako imenovana »megastranka« Liberalna demokracija Slovenije. Isti dan je del vodstva in članov Demokratske stranke, ki ni soglašal z združitvijo z LDS, ravno tako na Bledu ustanovil Demokratsko stranko Slovenije z željo po ohranitvi in nadaljnji uveljavitvi programa Demokratske stranke in preprečevanju vedno bolj opazne delitve slovenske politike v dva, zgodovinsko obremenjena politična bloka. Demokrati Slovenije, kljub temu, da na parlamentarnih volitvah I. 19% nismo uspeli, ocenjujemo, da razlogi, ki so nas vodili leta 1994, še vedno veljajo in da politična izbira, ki jo ponujamo državljanom Slovenije, ima prihodnost. Takšno oceno je s sprejemom poročila predsednika DS pred nekaj dnevi sprejela tudi letna konferenca Demokratske stranke Slovenije. Demokrati Slovenije ostajamo sredinska stranka, ki Jxjlj kot druge stranke poudarja pomen znanja in ustvarjalnosti kot ključnih razvojnih dejavnikov in zato tudi nene- homa opozarja na nesprejemljivo politiko Vlade RS glede šolstva, kulture in znanosti. < Jberiem pa Demokrati Slovenije v svojem programu združujemo aktivno podporo podjetnosti oziroma podjetništvu in koncept drugačne socialne politike, ki izhaja iz spoznanja, da je brezposelnost postala ključni problem naslednjih let, ki ga mora reševali slovenska politika veliko bolj domiselno in resno kot doslej. Za slehernega človeka je delo ne le eksistenčna, temveč tudi eksistencialna nuja, saj mu delo zagotavlja mesto v družbi in tega se trenutna vladna koalicija vse premalo zaveda. Demokrati Slovenije smo storili prav, ker se nismo vključili v LDS, saj je verlno Jx>lj vidno, da politika LDS kot vodilne vladne stranke od I. 1992 v resnici ne omogoča Sloveniji perspektive razvite, suverene in drugim evropskim državam enakovredne države. Napake na številnih področjih, zlasti na zunanjepolitičnem rx)dr(x':ju (vodi«> sih z Italijo, JHrvaško in tudi Avstrijo in v zvezi s posiljenim prizadevanjem za vključitev v NATO), na področju javnih financ (previsok in nerazvojno naravnani proračun ler bohotenje predrage državne uprave), na področju denar ionalizai i je (zaviranje vra Čanja povsem nevprašljivim upravičencem, po drugi strani pa nesprejemljivo in škodljivo zapletanje v zvezi z zahtevami katoliške cerkve, ki bo Slovenijo zelo veliko sla- . Io v materialnem in |x>litičnem pomenu besede), zamuda z reformo pokojninskega sistema (pri čemer je vladni koncept reforme v marsičem vprašljiv), manipulantsko dopu-šr .inje obrenienjev.ini.i slovenske |x)lilike s temami, ki so za prlbodnosl države vse bolj nepomemJme ob hkratnem skrajno zartikr nem odnosu do vprašanj zakonitosti in ustavnosti in še marsikaj priča, da tako imenovana pragmatična politika LDS in njene vlade dela Sloveniji in Slovencem težko popravljivo škodo. Zato smo Demokrati Slovenije prepričani, da pomenita naš program in naša politika vse Jx>lj resno izbiro v razmerah, iz katerih se bo vedno teže rešiti, če lxxlo razmerja oslala takšna kot so sedaj. Prav zato pričakujemo že na letošnjih lokalnih volitvah začetek preobrata tudi za Demokratsko stranko Slovenije. Predsednik DS Tone Peršak r Demokrati Sloveni/e I I PRISTOPNA IZJAVA I i Ime in priimek............... ■ rojen.............v/na . . . . stalno prebivališče............. ' pošta in poštna številka........., . I občina................... začasno bivališče. izobrazba ...................I ....................I I poklic............zaposlitev...........I ^interesno področje......................i' . telefon doma........telefon služba.......... Datum:............Podpis.......... 27 april - dan, ko bi morale zastave pravzaprav viseti na pol droga Za nami je letošnji 27. april, dan upora proti okupatorju. V času, ko je pri nas se uradno vladal totalitarni komunistični režim, je bil to dan, ko smo praznovali »dan ustanovitve osvobodilne fronte«, Čeprav je dobro znano, da OF 27 aprila 1941 leta niti slučajno ni bila ustanovljena. Letos smo lahko opazili, kako si stare, komunistične sile, z borci NOB na čelu, močno prizadevajo, da bi dan upora proti okupatorju spremenili nazaj v »dan OF«. Povrnimo se malo v našo bližnjo zgodovino, ko so je v sicer se trodomni Skupščini RS, ki je bila leta 1990 izvoljena na prvih demokratičnih in svobodnih volitvah po letu 1945, odločalo tudi o praznikih nase komaj nastale samostojne Slovenije. Zaradi tega, ker so imele stranke, naslednice komunističnega režima, v enem izmed zborov tedanje Skupščine Republike Slovenije večino (če se se spomnite, je bil to zloglasni Zbor združenega dela), je moral DEMOS, kljub temu, da je imel v seštevku tedanjih delegat(jv v vseh treh zborih minimalno večino, nujno sklepati kompromise, drugače z našo osamosvojitvijo ne bi biki nič, kajti naslednice komunističnega režima so bile dolgo proti osamosvojitvi Slovenije. Na to so pristale tele takrat, ko so ugotovile, da si Slovenci kl)ub vsemu želimo imeti samostojno državo in da z Jugoslavijo in ostalimi balkanskimi državami nočemo imeti nič skupnega. No, tako je prišlo tudi do kompromisa pri tem prazniku, saj so stare, komunistične sile DEMOS dobesedno izsiljevale s lem praznikom. Tako je DEMOS, v dobrobit osamosvojitvenim procesom, pri tem moral popustiti komunistom. Na ta način, s političnim izsiljevanjem torej, smo dobili tudi praznik z nazivom Dan upora proti okupatorju. Glede na to, da je naziv tega praznika i/redno splošen, si ga moramo razlagati na način, da je to dan, ko praznujemo odločitev Slovencev, da smo se uprli okLipatorju oz. vsem okupatorjem, seveda tudi komunističnemu. Kajti on nam je vladal in nas zatiral celih 45 let. Zaradi tega borci NOB in ostale sta- re sile, ki se opirajo na krvavo, komunistično ideologijo, ne bi smele imeti nobene pravice, da nam vsiljujejo že preživelo diklatorsko ideologijo s tem, da na ta dan iz podstrešij in kleti prinesejo zaprašene borčevske praporje s krvavo rdečo zvezek) in z njihovo pomočjo uprizarjajo takšne ali drugačne »proslave«. Kajti mi nismo več komunistična država in vsnko takšno vsiljevanje komunistične ideologijo bi bilo potrebno kazensko sankcionirati, tn to povsem enakovredno, kot če bi šlo za vsiljevanje nacistične oz. fašistično ideologijo, saj sta obe povsem enaki. Zato se še kako strinjam z izjavo g. Antona Drobnica, da je 27 april dan komunistične zarote in tudi velika prevara komunističnega vodstva, saj je veliki večini dobro znano, da Osvobodilna fronta niti slučajno ni bila borka proti oku-patorju, temveč krinka, s pomočjo katere so komunisti prevarali narod in izvedli popolno komunistično revolucijo in nasikin prevzem oblasti. Kot lahko danes ugotavljamo, je bil resnični namen komunističnega vodstva boriti se na takšen način, da se izzove okupatorja k zločinskim ropresalijam zoper nedolžno slovensko prebivalstvo, sami pa so jo, ko je postalo »vročo«, hitro pobrisali v gozdove. Ljudje, ki so jih na ta način »varovali in se za njih borili«, so pa nastradali in njihova dejanja plačevali z lastnimi Življenji. Koliko je bilo takšnih nedolžnih žrtev, se verjetno ne bo ugotovilo nikoli, da pa jih ni bilo malo, pa o tem sedaj Čivkajo že tudi vrabci. Nikakor me ne preseneča, da stare, komunistične sile na vsak način želijo ponovno »dobiti nazaj dan OF« in so za ta cilj očitno pripravljeni storiti marsikaj. Tako jim je te kako prav prišel podmladek nekdanje Zveze komunistov, ki sedaj sliši na ime Mladi Forum Združene liste. Ta Mladi forum je namreč uporabil strategijo nekdanjih OF-ovciv in po nekaterih skivonskin mestih raztrosil letake, na katerih si? ponovno propagira organizacija OF ter hkrati tudi zavira projekt nadaljevanja vključitve Slovenije v mednarodne organizacije, tokrat je to Zveza NATO Upam, da bodo občinski upravni organi v vseh tistih oblinah, kjer so bili vidni sledovi to akcije, od organizatorja zahtevali povrnitev stroškov za čiščenji.', saj so bila nekatera mesta v Sloveniji tako »nast-Lmi.i s temi letaki, kot da v njih že več let nihče ne bi i istil ulic in tfgOV. Kot lahko opazite sami, je Komunistična propaganda ftwla) vedno zelo pri rnitivna in slaboumna, kajti njen namen je (bil) iz političnih nasprotnikov ustvarjati sovražnike. (V se sporni lite, jo Združena lista žo od lota 199 '> nasprot ni( a vključitve Slovenije v NAR ). Sama akcija Mladega Foruma je sicer tudi škt idila i igl( 'It i Slovenije v svetu, je pa /animiv< >, da je s Io akt i jo Ijon cm N( )IS sporo ila, da Združena lisla še vedno zagovarja tradii ije N( )IJ» oz. njene ie voli k ©name pridobitve. Io jebil njihov zelo plehek način, da se ponovni »pri dobi Članstvo, kajti borci NC )H so pričeli zapuščati Združeno listo, ko je ta pri pravila svoj predlog deklara< ije o spravi. Kako naivno, Škodljivo in sramotno je to za raz v ij i jase države, pa se bo večina državljanov zavedala verjet n< > ši T«1 takrat, ko nas bodo takšne in podobne ak< ije komunistov, mladih ali starih, po-novrio pripeljale v balkanski h >lel ali kakšno zvezo balkanskih drŽav. Upajmo, da se jim ta namer.) ne bo posrot ila in da do toga no ho nikoli prišlo. ( e pa bi že, bi se pa takrat marsikdo upravičeno, a vendar prepozno, spomnil, na k.ik sen poreni i iat in se da zapraviti samostojnost drŽavo. I Jpajnio, močno upaj mo, da se bodo takšne ak< ije komunistov jireneh.ile in da ImhIo tudi oni koue 110 Že enkfal dorasli in so pričeli sjx>padati z resničnimi problemi, pred kate rimi si sedaj očitno zakrivajo oči. I )ojslvop;i jo, d.i takšne ,,,1« Ije« 00 takšnih praznikih ljudi r.izdvajajo, namesto da bi jih zdniževale m splavile med seboj, zato sem mnenja, da je .'Z april resnično dan, ko bi morali, vsaj zaenkrat še, imeti z.islave na [m jI dn »ga, I Jparn pa, da \ x> že naslednje leto praznovanje toga praznik.) potekalo na način, ki ljudi ne bo razdvajal, temveč združeval, da lore| norci no u ne bodo ponovne razkazovali zastav krvavo komunistično i de čo zvezdo. JANF.7 STIBRK Domžale /bmnik ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE - POGOVOR Z VODITELJICO dr. Marija Bizjak Schvvartzbartl Dobrodelne ustanove KARITAS delujejo skoraj po vsem svetu. Pri nas je bilo prej njeno javno delovanje prepovedano; po osamosvojitvi je bilo tega nesmiselnega početja konec in danes te dobrodelne ustanove delujejo v vseh večjih krajih Slovenije. Ena med najbolj prizadevnimi in uspešnimi je tudi domžalska K.i ritas. Njena voditeljica je že od ustanovitve naprej dr. Marija Bi-zjak-Schvvarzbartl. Kljub temu da so bralci Slamnika z delovanjem te humanitarne organizacije sproti seznanjeni, je prav, da njo in njeno voditeljico pobliže predstavimo. Gospa Schvvarzbartlovva, lepo pozdravljeni. Prosim vas, da najprej poveste, kaj pomeni beseda KARITAS in o zgodovini delovanja. Beseda Karitas ali po latinsko »caritas« pomeni spoštovanje, ljubezen do sočloveka, dobrodelnost in osebno ljubezen usmiljenja do oseb v telesnih in duševnih stiskah. Prelomnica v medčloveških odnosih je lezusova nesebična ljubezen do vseh ljudi, ne glede na status osebe, premoženja, nagnjenja... To zapoved je Cerkev in vsi, ki so sprejeli Jezusov nauk, začeli tudi živeti. Zapoved ljubezni je spreminjala svet in ga še spreminja. Pomaga nam ohranjati mir, sožitje, medsebojno pomoč in spoštovanje, odpuščanje in tako rekoč zajema vse, kar je dobrega v medčloveških odnosih. Da bi za dobrodelnost vzgojili čimveč ljudi, so začeli organizirati dobrodelne organizacije, v zadnjem stoletju tudi Karitas. Potem ko so bile Karitas ustanovljene v več državah po svetu, so se te leta 1951 združile v Mednarodno Karitas, ki je konfederacija narodnih Karitas. Slovenska karitas je bila ustanov Ijena leta !')<)(). Vsaka župnija je tako dobila možnost, da ustanovi žu-pnijsko Karitas. Njen ustanovitelj je g. župnik, ki pa običajno vodstvo in delo župnijske Karitas preda laikom. Župnijsko Karitas Domžale (ŽKD) je v aprilu 1991 ustanovil župnik Tone Perčič. Vodi jo tajnik, ki se je sedaj preimenoval v voditelja. Ožji sodelavci so namestnik voditelja, blagajnik in voditelji posameznih področij dela. Preden nadaljujeva s pogovorom, je najbolje, da se bralcem predstavitve. Rojena sem oktobra 1941 na Pohorju, kot hči kmečkih staršev. Osnovno šolo sem obiskovala v Leh-nu, nižjo gimnazijo v Lovrencu na Pohorju, višjo gimnazijo v Mariboru, medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Po končanem stažu in specializaciji sem delala kot specialistka citologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer sem zaključila tudi specializacijo akademske stopnje in doktorat znanosti ter izdala Atlas o ne-Hodgkinovih limfonih. Aktivna sem bila v samoupravnih organih Onkološkega inštituta, bila predsednica in blagajničarka citološke sekcije SZD ter predsednica organizacijskega odbora 24. evropskega kongresa citologov, ki smo ga leta leta 1997 uspešno organizirali v Ljubljani. Sem poročena, mati štirih otrok in babica dveh vnučkov. Od leta 1991 sem tajnica oziroma voditeljica Župnijske karitas Domžale. Leta 1997 sem se upokojila. Večinoma je tako - če je delaven, vztrajen in prizadeven predsednik ali voditelj, približno tako tudi deluje društvo ali organizacija, ki jo vodi. Kako ocenjujete delovanje domače Karirast OBČINA DOMŽALE VABILO Veseli me, da Vas lahko povabim na slovesno odprtje obnovljenega parka ob Občini Domžale, ki bo v soboto, 23. maja 1998 ob 10. uri. S promenadnint kom crtom nas bo razveselila ( ODBA DOMŽALE, zaplesale bodo DOMŽALSKE MAŽORETKE, spoznali pa bomo tudi taborniške dejavnosti kodu skalnih talx)rov Domžale, ki v letošnjem letu praznujejo 45 let uspešnega dela. Na stojnicah bo sladke dobrote pripravil NAPREDEK Domžale, predstavile? pa se bodo tudi krajevne skupnosti mesta Domžal. Pridite in preživite prijetno dopoldne v obnovljenem parku! Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM za Razpored prireditev krajevni praznik Trzina 15,05. cel dan Osnovna šola dan odprtih vrat šola c el dan Planinsko razstava dela društvo društva šola 08.00-12.00 Gasilsko društvo prikaz gasilske tehnike Šola (za mlade) 16.00 prikaz gasilske tehnike šola (za odrasle) 1730 vaja s 100 let staro črpalko dvoriši e šole 18.00 sektorska vaja objekt KS 19.00 Dramska sekcija svečana KD akademija dvorana KD 16.5. 08.00 Strelska družina tekma za vse krajane dvorana KD 23.5. 0700 Planinsko izlei na Sveto društvo goro izpred šole 30.5. 08.00 Športno društvo tek v spomin Petra levi .i si,lil in i ilj pri šoli 1400 ŠD in WO otroška olimpijada, kulturni program Športni paik 1700 Športno društvo lajanje - veselica Športni park Pred proslavo dne 15. r>. si lahko v prostorih kulturnega društva ogledate razstavo kopiji originalno »trzinske sekirice - in fotokopije listine |>rve pisne omembe Trzina, ki nosi datum 15. 05. 127 J! Prijave za tri individualna priznanja ob krajevnem prazniku sprejema ko misija do 4.5.98 na naslov KS Trzin, Mengeška 9. „ . ... • ~ _ 1 Prireditveni odbor Ob dobrem sodelovanju med člani župnijske Karitas, pomoči občanov, Škofijske Karitas in Občine Domžale mislim, da smo do sedaj delali dokaj dobro in uspešno ter upam, da bo tako tudi v prihodnje. Naj naštejem nekaj najbolj vztrajnih in delavnih prostovoljcev, članov ŽKD: Franc FHerle (namestnik voditelja), Jana lezeršek (blagajničarka), lanez Kastelic (direktor Vrtca sv. [Dominik Savio Karitas Domžale), Nada Absces, Silva Bevk, Francka Cen-celj, Darja Dobrave, Marija jezeršek, Ivanka Peterlin, Zofka Rugelj, Štefka Strehar, Marija Vraničar, Meta Zupančič in drugi, ki nam ob organizaciji večjih srečanj priskočijo na pomoč. Gospa Sabina Kompare že vrsto let brezplačno oblikuje vabila in plakate ter drugo. Moram reči, da je krog ljudi, ki dela karitativno, veliko večji. Nisem naštela vseh ani-matorjev, ki prostovoljno delajo v Mladinskem informativnem centru Karitas, skavtov, ki nam pomagajo, kadarkoli jih prosimo ter številnih faranov, ki nas podpirajo z molitvijo in darovi. Karitativno delo naj bi postalo način življenja čimveč ljudi, ob njem se učimo nesebičnosti. Vsakdo ima nekaj, s čimer lahko pomaga in obogati drugega. Kaj zbirate; česa je dovolj in česa premalo? Kakšno pomoč revni ljudje najbolj potrebujejo? Kdo so deležni podpore, saj revnih in pomoči potrebnih v nobenem režimu ne manjka. Zbiramo hrano, obleko in denarne prispevke. Pohištvo in belo tehniko zbiramo le, če se pojavi jx)tre-ba; saj nimamo potrebnega skladišča. Največ razdelimo osnovne hrane, kot so: sladkor, moka, olje, riž, makaroni in konzerve. Precej hrane dobimo kot pomoč Škofijske karitas Ljubljana (ŠKL), veliko hrane pa moramo tudi dokupiti. Ker so potrebe velike (pomagamo 600 do 800 ljudem), nam primanjkuje denarja za nakup hrane, ki jo ljudje najlx>lj potrebujejo. Seveda je še težje s plačevanjem položnic. Pomagamo ljudem, ki imajo manj kot 20.000 SIT na osebo, če je več družinskih članov in 25.000 SIT na osebo, če je sama. Seveda pa imamo možnost, da sami presodimo stisko in po svojih močeh pomagamo. Po Kristusovih besedah človek ne živi od kruha. Kaj vse še delate ali počnete? Upam, da se zavedamo, da človek ni le materialno anpak tudi du-hovno bitje; zato se vsakemu skušamo približati s človeško toplino, kolikor je pač vsakdo zmore. Z ljudmi, ki se obračajo na nas, se skušamo pogovoriti in skupaj reševati probleme. Ko ti kdo odkrije svojo stisko, |X)Stane njegova stiska tudi tvoja in te spremlja, dokler je vsaj delno ne rešimo. Vseh stisk pa žal ne bomo nikoli rešili. Pomagati skušamo tudi starešim osebam, in to s kratkimi obiski, bodisi doma ali v domu za starejše občane. Vsako leto organiziramo srečanje starejših ljudi in invalidov ter srečanje vseh faranov; pripravimo praznovanje materinskega dne, sodelujemo pri miklavževanju, pomagamo pri prevozu starejših ljudi na Brezje in drugo. Imamo biblično skupino, ki jo vodi pater Marko Novak iz Kamnika in se nam lahko, kdor želi, tudi pridruži. Srečanja so vsak drugi in četrti torek v prostorih ŽKD ob 20. uri. Vsak tretji torek je večerna maša za mir, po njej pa je duhovni nagovor. Občasno imamo tudi duhovne obnove. Ali obstaja kakšno sodelovanje s sosednjimi kraji in kako ste povezani s Škofijsko karitas v Ljubljani? Ali od nje dobivate kakšne nasvete in navodila, ali še kaj drugega? S kom še sodelujete? Župnijske karitas med seboj sodelujemo in smo povezane v deka-niji. Arhidiakonat ima svojega predstavnika v Škofijski karitas, te pa so povezane v Sllovenski karitas. Največ sodelujemo s Škofijsko karitas Ljubljana, ki nam pri našem dolu tu di veliko pomaga, tako na organizacijskem področju s priporočili in nasveti kakor tudi materialno. Sodelujemo še z: Občino Domžale, Rdečim križem, Centrom za socialno deb Domžale, Slovensko malteško bolniško pomočjo, Bratstvom bolnikov in invalidov Slovenije, Kulturnim društvom Miran larc, Studene in drugimi. V nekaterih krajih naše občine je veliko pomanjkanje otroških vrtcev. Predvsem za sprejem v Karitas vrtec otroci čakajo kar leto dni. Kaj menite, zakaj so pred leti, ko ste ustanavljali vrtec v Domžalah, »streljali« na vas z vsemi političnimi topovi? Težka trobila so prišla »na pomoč« tudi iz Ljubljane. Z demokracijo je bila obljubljena tudi pluralizacija vzgoje, vendar se la v Sloveniji žal zelo počasi udejanja. Domžalčani smo lahko ponosni, kar nam je bilo leta 199 i orno gočeno, da smo dobili koncesij« i za kisi anski vrtec, ki tako deluje vena-kih razmerah kakor drugi vrtci. Res pa je, da je čakalna doba za spre- jem, kar je splošni problem v Domžalah, kjer je vrtcev premalo. V najem smo dobili staro osnovno šolo na Rovah (pod cerkvijo), ki naj bi jo preuredili v vrtec. Upam, da nam bo to uspelo. Kakšen je odziv Domžalčanov in okoličanov v izrednih primerih pred leti (begunci) ali ob večjih nesrečah, kot je bil zadnji potres v Posočju? Pregovor pravi »Bogat je, kdor ima veliko, Fxjgatejši je, kdor malo potrebuje in najbogatejši, kdor veliko daruje.« Zelo bogatih v smislu tega pregovora je relativno malo. Le dva (do letos so bili trije) farana dajeta svoj prispevek vsak mesec na naš tekoči račun, sicer pa farani dajo svoj dar v skrinjico, ki je v cerkvi; enkrat letno je nabirka za Karitas, posamezniki pa darujejo kot sponzorji dobrodelnega koncerta ali kot dar ŽKD. Denar, ki ga tako zberemo, skoraj izključno porabimo za nakup hrane in plačila posameznih položnic socialno najbolj ogroženim. Ob potresu v Posočju sodelujemo v akciji Slovenske karitas, ki je pozvala župljane, naj denarno pomagajo prizadetim. Se delovanje domače Karitas širi in veča, kaj niha ali celo upada? Delovanje ŽKD naj bi se širilo. Ob ustanovitvi naše organizacije je prišlo kar precej faranov, ki pa so prišli žal samo na ustanovitev, potem pa iz različnih razlogov niso več prihajali. Upam pa, da imamo vedno več ljudi, ki se zavedajo, da, karkoli storimo najmanjšim, storimo lezusu. Karitativno delo naj se razširi med vse ljudi. Poveže naj tiste, ki so trenutno v stiski, s tistimi, ki jim je omogočeno, da trenutno larv ko pomagajo. Zavedati se moramo, da smo drug od drugega odvisni in da se včasih situacija zelo hitro zamenja. Bogu bodimo hvaležni za vsak dan, ki ga lahko preživimo v naši lepi deželi. Vsakdo se mora truditi, da se skuša sam človeka vredno preživeti; vendar pa nastopijo objektivne stiske in takrat si moramo medsebojno pomagati. Po naših delih nas bodo spoznali. Kakšne načrte imate? Na začetku vsakega leta pripravimo smernice delovanja za 000 leto. Več ali manj se držimo smernic, ki smo jih sprejeli ob ustanovitvi. Dogovorili smo se, da bomo pomagali socialno ogroženim in invalidom, starješim in brezdomcem, sodelovali pri vzgoji otrok in mladine ter širili pozitivne vrednote. Na teh smernicah bomo ostali tudi v prihodnje ter se po svojih močeh in sposobnostih trudili, da bi te včim-večji meri uresničili. Še to. Kje je sedež domžalske Karitas in kdaj imate uradne ure? Sedež ŽKD je na Ljubljanski 34. Uradne ure imamo vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Hvala za pogovor ter izčrpno in prisrčno predstavitev, obenem pa iskrene čestitke za 7-letnico Župnijske karitas Domžale kot tudi za se-demletnico vašega sodelovanja v tej humanitarni organizaciji. FRANCE CERAR OBČINA DOMŽAII JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV IN ZALOŽNIŠTVA L Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi Fx>do osnova za oblikovanje ol>činskega programa kulturnih prireditev in založniškega programa v letu 1998 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti ter založništva, ki se bodo v cebti ali delno financirali iz občinskega proraču- na. III Prijave morajo vsebjvati: - ime, sedež in status |jrijavitelja, - c eloten opis programa, - kraj in čas izvedt*1 programa, pievc m od) K išt. i nju in usmiljenju: Božja jeza ima mero, njegov usmiljenje pa nima mere. Bog odušča, drugače bi nebesa ostala prazna. Kdor odpušča drugim, njemu Bog odpusti. Zanimivo je pogledati, kako ljudski glas postavlja ob Bogu tudi njegove-ga tekmeca - hudiča: Hudič je opica, ki posnema Boga (to je: potvarja božja dela in se iz njih norčuje). Kjer ima Bog cerkev, tam ima tudi hudič svojo kapelico (ali: deset kapelic). Bog pošlje žito, hudič pa poškoduje vrečo. Kar Bog da, hudič ne more vzeti. Islam pozna pomenljiv izrek: Boj se tistega, ki se ne boji Boga. Našega odnosa do Boga ne sme zaznamovati kakšen suženjski strah, ampak tisti »sinovski« strah, ki se boji prizade ti in razžaliti božjo očetovsko ljubezen. Takšen odnos se najlepše izraža v pogovoru z Bogom v molitvi: Kar začneš v božjem imenu, se nikoli ne bo slabo končalo. Samota je težko breme, če nimaš ob sebi Boga. Otroci govorijo z Bogom. In še dva nagajiva - za dobro voljo: Ko se ženiš in ko kopuješ konja, si zaveži oči in se priporoči Bogu Ko ženska moli, je še Bog v zadregi, kajti ona ga prosi za sedem insedemdeset stvari, (poljski) BOGDAN DOLENC 6MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale POGOVOR S PRIMARIJEM DR. VELIMIRJEM VULIKIČEM Kulturni ambasador Gospod primarij, vaša ljubiteljska žilica za pisanje je pri marsikaterem Domžalčanu zbudila zanimanje To se je pokazalo zlasti ob izidu zadnje knjige Bratje Pirnat. Priznati moram, tudi v meni je zagorela iskrica zavidanja, vendar vam osebno želim še več uspehov. Za začetek pa bi vas vprašal, kdaj se je začela vaša pisateljska kariera? O zavidanju lahko rečem le to, da sem vajen takega in drugačnega, oboji pa me spodbujata na delo. Kdaj sem začel pisati? |a, še kot gimnazijec sem po zvezkih šaril pesmice in črtice. Nekoliko resneje sem se loteval pisanja še kot dvajsetleten fant, mlad oficir, dentist. Spominjam se davnega leta 1951, ko sem sredi poletnega sončnega dneva na stanovanju v Zeleni jami v Ljubljani zaradi boljše koncentracije, zatemnil sobo in pisal zgodbo o svojem, v partizanih padlem očetu. Tedaj sem se sestajal z mladima pisateljema Marjanom Rožancem in Dušanom Železnovom. Glede dogovora okoli izdaje prvenca sta mi priporočila pogovor s tedanjim predsednikom Društva slovenskih pisateljev, Francetom Bevkom. Prijazni mož me je po enem tednu v pismu, ki ga hranim, spodbujal k delu. Priporočil mi je založbo Borec, na čelu katere je bil pisatelj Tone Se-liškar. Ta pa mi je naložil, da zgodbi dodam še eno, kakor bi knjižica obsegala nekaj več kot sto strani. Pisanje tega dodatka pa se je zaradi poroke v letu 1952 in preselitve v Domžale ter drugih obveznosti zavleklo v nedogled. Da to prvo prozno delo ni zagledalo luč sveta, je torej bila kriva moja žena Malči. No, kljub temu, veliko kasneje, ko so me zaradi nekega uspelega strokovnega dela oblegali novinarji, je nek novinar iz Prištine delo dramatiziral in priredil za radijsko igro. To je bil manj ali več ponesrečen začetek. Potem so prišla leta študija stomatologije in graditve družinskega gnezda, pa še podiplomski študij in druge obveznosti. Pisanje je za več let šlo v pozabo. Med svojimi kolegi ste s svojim požrtvovalnim delom, ki ni bilo usmerjeno samo za strokovnost, zagotovili mesto in ugled. Kakšen je vaš pogled na to obdobje? Če sem vas dobro razumel, gre za obdobje mojih službenih let. Torej lahko rečem, da so to bila zelo dinamična leta, leta vsakršnega vzpona. Naj omenim le tri poglavitne dejavnosti, katerim sem posvečal veliko časa in truda. Kot predstojnik Stomatološkega oddelka Vojaške bolnišnice in zobozdravstva ljubljanskega armadnega območja sem v Ljubljani organiziral prvih simpozij v vsej armadi, tega so se udeležili predstavniki vseh večjih vojaških zobozdravstvenih ustanov v Jugoslaviji. Na njem so predavali tudi profesorji iz Stomatološke klinike. Naj omenim, da je bilo naše sodelovanje s civilnim zobozdravstvom zelo uspešno. Se sedaj se rad spominjam; slavnostnega večera po simpoziju, ko sta nam v Domu armade pela znana operna pevca Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Po simpoziju, o katerem so poročali številni mediji, sem pripravil zajeten Zbornik. Drugič, nekaj let smo zdravniki stomatološkega oddelka izdajali edini časopis v vsej armadi. Na 60 do 80 straneh manjšega formata sem ga urejal in v njem veliko pisal. In tretjič, na prošnjo Slovenskega zdravniškega društva mi je armada omogočila, da sem eno leto po ljubljanskih arhivih zbiral gradivo za Zbornik o medvojni sanitetni službi na Slovenskem. Toliko ga je bilo, da smo ga šest zdravnikov uredili v petih zajetnih knjigah, za kar smo prejeli Kajuhovo nagrado. Odkritje tega gradiva me je spodbudilo, da sem se leta 1984 lotil pisanja monografije o partizanskem zobozdravstvu, kar je bila tema doktorske disertacije ter sem bil zanjo deležen druge Kajuhove nagrade. V komisiji za nagrado je bil tudi Domžalčan, univerzitetni učitelj in znan kulturni delavec, profesor dr. Miroslav Stiplovšek. Ko sem v vojski dosegel najvišji možni strokovni in položajni vzpon, je prišlo obdobje razočaranja. Začenjal sem intenzivneje misliti s svojo glavo, in to je bila usodno, da so me že leta 1978 upokojili. Sicer sem o tem napisal knjigo Beg iz pekla. Ali je to bila zadnja knjiga iz področja zgodovine slovenskega zobozdravstva? Ne. Pozabil sem vam reči, da je bila moja prva knjiga, pravzaprav knjižica Priročnik za bolničarje. Izšel je leta 1969 v Beogradu. Bilo je to moje edino knjižno delo, napisano v srbohrvaščini, sicer so vsa druga izhajala v slovenščini. Torej zadnja strokovna knjiga z naslovom Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940 je izšla leta 1991. Ah potem ta monografija Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940 pomeni konec vašega ukvarjanja z zgodovino zobozdravstva!? Na nek način da. K publikacijam iz zgodovine našega zobozdravstva bi lahko prištel še tri Zbornike. Prvega sem že omenil. Ko sem bil pred desetimi leti predsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, smo organizirali dva simpozija na to temo in s prof. dr. Ivom Pavšičem sva pripravila Zbornik. Uvodno besedo je pri- Na levi pesnica Neva Malek, na desni avtorica Milena Plut Podvršič. Z ljubeznijo in pesmijo do človekovega srca V počastitev Mednarodnega dneva knjige sta v četrtek, 23. aprila 1998, Knjižnica Domžale in trgovina Cinko povabila avtorici Mileno Plut Podvršič in Nevo Malek na predstavitev njunih najnovejših knjig. V medsebojnem pogovoru je v pretesni večnamenski dvorani domžalske Knjižnice dr. Milena Plut Podvršič spregovorila o svoji knjigi POT DO SRCA, mag. Neva Malek pa o svoji pesniški zbirki z naslovom MED TU IN TAM. Na koncu sta se obe še zaklepetali s hvaležnim občinstvom, kateremu kar ni zmanjkalo vprašanj. Besedilce in foto: BOGDAN OSOLIN speval predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik prof. dr. Janez Milčinski. Tretji Zbornik del s'simpozija z mednarodno udeležijo Ob stoletnici rojstva profesorja dr. Jožeta Ran-ta sem uredil leta 1996. Kdaj ste se zopet vrnili k prozi? Tedaj, ko sem menil, da sem s knjigami, zborniki in številnimi članki v strokovni literaturi in časopisih strokovni in širši javnosti podal kratek pregled skozi zgodovino našega zobozdravstva, od začetkov leta 1814 do današnjih dni. Leta 1989 sem objavil prozni prvenec V zrcalu Račnega potoka. Vsebuje štiri povesti o ljudeh s Domžalskega. Povest Grenka sreča pa je v Kmečkem glasu izhajala kot podlistek. Koliko proznih del ste izdali do sedaj? Sedem. Poleg omenjenega prvenca so izšla še: V pajkovi mreži, Pota njegove mladosti, omenjeni Beg iz pekla, Senator s Sv. Trojice, Dr. Jože Rant - oče slovenskog,) zobozdravstva in lani Bratje Pirnat. Nam lahko predstavite ta dela? V zrcalu Račnega potoka sem opisal življenje štirih v stiskih živečih ljudi. Tri knjige: V pajkovi mreži, Pota njegove mladosti in Beg iz pekla so na nek način avtobiografske povesti - iz vojaškega življenja. Senator s Sv. Trojice je bil dr. Valentin Rožič, naše Trojice list, profesor, velik rodoljub, bojevnik za pravice koroških Slovencev, senator kraljevega senata. Umrl je leta 1935. Tedanja oblast mu je postavila spominsko ploščo na rojstni hiši. Ko je okupator leseno hišo leta 1944 po-žgal, je tudi spomin na njega zamrl vse do izida knjige, leta 1993, ko smo mu ponovno postavili dolžno spominsko obeležje na obnovljeni hiši. Tudi Škofjeločana, prvega profesorja stomatologije in graditelja našega socJobnega zobozdravstva, dr. Jožeta Ranta, sem opisal v obliki biografskega romana. Najnovejša knjiga, iz lanskega leta, Bratje Prinat je našim bralcem še v svežem spominu. Zelo sem ponosen na to delo, saj je posvečeno svetovnemu fenomenu osmih bratov, ki več kot 40 let pojejo v svojem oktetu. Kaj pa naprej? Za tisk imam pripravljen rokopis dveh knjig. V knjigi Kirurgovo življenje je govor o prof. dr. Francu Če-lešniku, ustanovitelju in graditelju slovenske čeljustne kirurgije. Prezgodaj umrli strokovnjak evropskega slovesa je bil edini član Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz vrst naših stomatologov. V rokopisu za knjigo Mož dveh domovin pa teče beseda o zanimivem življenju zavednega Slovenca iz Kamnika, ki je pognal korenine v Kanadi. Kot njegov dvakratni gost sem imel priložnost dodobra spoznati njega in njegovo družino. Torej vse skupaj ste izdali koliko knjig? Deset. Kot rečeno, še dve naj bi izšle do jeseni. Poleg tega urejate še Žejana? ja. Že peto leto. Z veseljem opravljam to delo, saj se zavedam, da z vsako številko časopisa zanamcem posredujemo del zgodovine našega lepega Žejskega kraja in pridnih ljudi. Naj mi bo dovoljeno, da preskočim časovno in krajevno razdaljo in vas povprašam po vaših koreninah? Kot vam je znano, sem Črnogorec in to ni greh. No, šalo vstran. Naj vam povem, da sem kot Črnogorec zelo ponosen na svoje starše, torej na svoje poreklo. Do 16. leta starosti sem bil doma. Ker pa nas je bilo pri hiši veliko otrok, so me po mali maturi dali v Vojaško sanitetno oficirsko šolo, ki sem jo leta 1949 končal v Šentvidu pri Ljubljani in tu ostal do današnjih dni. Skozi celoto vašega opusa je čutiti dihanje s slovenskim narodom in slovenskim človekom. Z njim delite občutke veselja in žalosti. Včasih se zazdi kot, da ste rojeni v Sloveniji. Za spraševalca je to enkratna priložnost, da lahko pogleda na svoj narod z očmi drugega človeka. Kakšen je torej vaš pogled na slovenskega človeka? S sedemnajstim letom starosti sem prišel v Slovenijo, svojo drugo domovino, kot rečeno v Šentvidu. Za mladega človeka, ki je še odraščal, to pomeni novo okolje in prilagajanje, ki sem ga prestajal brez kakršnihkoli težav. Sprva mi je jezik delal preglavice. Spominjam se nerodnega spodrsljaja. Namreč, ko sem leta 1949 nekemu brezzobemu vojaškemu uslužljencu jemal odtis za nove zobe, sem mu, zaradi hitrega strjevanja mase, naročil, da mora izvajati hitre gibe z ustnicami, kakor bi dobil dober funkcijski odtis. Ker sem menil, da se ustnici reče tako kot sem na tramvaju večkrat slišal, da se nekateri zmerjajo z »zapri gobec«, sem mu zavpil, naj potegne gobec levo, potem gobec desno, nato gobec gor in dol. Mož, sicer veseljak, je naenkrat tx>rdel in se na koncu kislo poslovil. Takoj se mi je zdelo, da sem ga polomil: Ko sem družbi povedal, so se do solz smejali, jaz pa sem se pacientu moral opravičiti. Torej leta so naredila svoje in sedaj pišem in tudi mislim po kranjsko. V Domžalah sem več kot 46 let. Malce me zapeče, ko mi, sicer izjemno redko kdaj, pride na uho pripomba nekaterih, češ kako, da ta Črnogorec ureja časopis in piše knjige, ko vendar imamo dovolj domačih pisateljev. Toda jaz jim ne zamerim, saj si rečem, da ne vedo, kaj govorijo. Sicer se imam, kot bi zares bil rojen tu, med številnimi prijatelji, med ljudmi, katerim sem dolžan dati del sebe in svoje ustvarjalnosti. Da pa bi na vaše vprašanje do konca odgovoril, naj pristavim še to, da na Slovence kot narod gledam zelo pozitivno. Več kot preveč časa sem imel spoznati, da sta zelo delaven, racionalen in razgleden narod. Seveda so izjeme, kot pri vseh narodih. Večkrat slišim pripombe, sicer v šali, da nimam lastnosti črnogorskega penzionista. Kdo ve? Tudi jaz vas pozdravljam s pozdravom »Nimam časa!« HVALA ZA POGOVOR! ŠTEFAN ROZMAN BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Imena ali nazivi različnih firm Žalostno je, ko vsak dan vidimo več firm, od majhnih vsakovrstnih poslovalnic in trgovinic, do velikih obrtnikov in tovarn ter trgovskih podjetij, ki bi se radi šopirili s tujimi ali po-tujčenimi imeni ali nazivi. Nekateri v imenu domaČo črko zamenjajo s tujo ali pa tujo kar dodajo. To so črke: x, y, vv in q (qu). Tako firma Miza postane Mizax, firma Ptič PTYČ, Moka MOQUA ali MOCKA, Kuhinja KUCHINJA, Volna pa VVOLNA in podobno. Cj6 kakšna velika lovama dolnjo predvsem za tujino in z njo tudi posluje, večino izdelkov ali proizvodov pa izvaža, bi so dalo z.i silo potrpeti, če jo je sram slovenskega imena in bi se rada kiiila s tujim imenom svoje firme. Da pa imajo nekateri zakotni »pajzeljni«, v katerih je zaposlen eden ali dva, tuja imena, pa je to zelo nedomoljub-no, žaljivo in, da ne rečem, kar hlapčevsko! Drugo plat te medalje pa zagovarjajo komercialni navdahnjena, izdelovalci, proizvajalci posredniki in trgovci. (eš, dokler bodo Slovenci usekani na lo, da raje kupujejo vse, kar diši ali zaudarja po tujem in tujini, potem imamo vso pravic o, tla i/delujemo in prodajamo pod tujim imenom ter po tuje poimenovane izdelke .tli proizvode. Nam gre samo za večjo prodajo, denar in dobiček ali profit. Prav je, da se potegujete /a materinščino in duhovno vredni ito sit>-venskih besed, toda lega ne začenjajte pri nas. Za to imamo šok1 in ministrstva. Tam je treba začeti in lam so za to tudi plačani. Naj dajo kaj od sebe tudi za lepšo slovenščino. Pred leti smo imeli ludi Jezi-kovno razsodišče. Sam pa dodajam: »Škoda, da prejšnji minister za kulturo glede slovenskega jezika ni utegnil dokončati velikega projekta, Zdaj pa imamo, kar imamo.« »Obrnimo ploščo«. Namen tega prispevka je polivala slovenskih imen firm. Nekoč: sem že omenil, da imamo tovarne s slovenskimi imeni, ki so se uveljavile doma in po svetu, le tovarne dokazujejo, da v tujino prodreš le z izrednim trženjem ler res kvalitetnimi izdelki in proizvodi, ne pa z »namalanim« imenom. To so firme: BFJJNKA, KRKA, LEK, GORENJE, ALI'INA, Ml JRA, DELC), STOI, LIPA, JI /TKANJ-KA, sestavljena imena Rt VOZ, Sli )VENI)AL£S in ALPLES. Pomudimo se tudi pri imenih podjetij, to je tovarn in tovamit, različnih obrti ali samostojnih podjetnikov in zasebnih poslovalnic. Precej podjetnikov in poslovnežev zanje uporabijo kar svoj priimek. Nekateri pa za firmo vzamejo začetnici imena in priimka ali obrnjeno. (VISTRA Groblje, HA-NI Mengeš, PEKO - po Sloveniji in drugod). Srečamo tudi tovarne ali poslovalnice, ki za svoje ime vzamejo začetnice svojih izdelkov (TOSAMA Vir, DOMLES Domžale, TOKO Domžale, ELMA Črnuče). Po naših krajih so zanimiva imena gostiln; to so večinoma stara hišna imena. PRI BRINOVCv Podgorici, I RAKI v Ihanu, PRI KI BRIJ v Domžalah, PRI VIDLM.ŠKU v Dobu, I'KI RUS' na Prevojah, PRI ŠP( )RNU v Radomljah, PRI P£R(:' na Rovih, PRI JAK' v I lomcu, PRI BUNKEŽ' v Jaršah in P( )D SKAI.CO v Kamniku. Pohvalna naj bodo imena trgovin ali poslovalnic, ki povedo, s čim se ukvarjajo. LANENI CVET Moste, NI IKA Moravče, AJDA Kamnik, v več krajih, ONA-ON, SOLATKA Snebrje, COKLA I tomžale, KUH-NA Domžale in Obutek Vir. Posrečena so imena Trgovina KASČA Pšata, Trgovina na drobno UTRINEK Domžale; prikupni in vabljivi pa sta imeni Šil .ČEK Vir in BARVICA Donižale. Za najlnilj privlačno pa predlagam ime ŠTORKLJA, trgovina za bodoče mamite. Dodatno naj omenim še duhovito ime ljubljanske restavracije in točilnice DAj-DAM na Cankarjevi cesti. Za trgovine so zelo primerna in privlačna zemljepisna imena: K( X'.NA Kamnik, BISTRICA Radomlje, RAŠICA Mengeš, NA KlAN-CU Moravče, TABOR Domžale in druge. Za dodatek se pohvala, ki velja za vse Napredkove trgovine oziroma mesarije, v katerih je napis: PRODAJAMO LE SLOVENSKO MESO. Sam bi dodal; BLACK) IN IZDELKE ENAKOVREDNE KVALITETE KUPUJMO V TRGOVINAH, KI IMAJO SLOVENSKA IMENA. UBOGI KRAJI, KI PREMOREJO SAMO MARKE LE in BI I LETE, CLU-BE, CAFFETE, predvsem pa BOt JT!QUE. Naj bo ves ta prispevek delček dokaza, da se za tovarne, različne obrti in poslovalnice d;i izbrati preprosto domače, to je slovensko ime. Premalo je poudarjenih in cenjenih 110.(100 besed oziroma gesel in podgesel, ki so zbrana v fxjtih knjigah SSKJ. K tem dodajmo še okrog 20.000 krajevnih in zemljepisnih imen ali pojmov ter mogoče kakšnih 100.000 slovenskih ledinskih imen, ki gredo vse prehitro v pozabo. Tudi v Atlasu Slovenije' večinoma manjkajo. () lem pa drugič. FRANCE CERAR Kaseta Navihane pravljice januarja je pri založbi Panika Records iz Kranja izšla prva audio kaseta Toma Kočarja, avtorja, ki se je doslej predstavljal predvsem z žanrskimi besedili. Tokrat je njegov izdelek, pod naslovom Navihane pravljice, namenjen najmlajšim, pa tudi tistim, malo starejšim otrokom (menda do 99 leta starosti). Avtorjevo ukvarjanje z žanrom se v zgodbicah še kako pozna, saj so na trenutke napete kot prave kriminalke. Na kaseti najdemo štiri pravljice, v vseh pa v glavnih vlogah nastopaj«) živali, ki so jim glasove posodili priljubljeni igralci in radijski napovedovalci. Naslovi: ,Prijatelj pride vedno prav' (kjer papagaj pomaga hrčku najti sestrico), ,Snežka' (o prevzetni ovčki), ,Nič ni zastonj' (v znane težave črička in mravlje se vplete se pajek) in ,Kako je pišček prelisičil lisjaka' (naslov pove dovolj) obljubljajo raznolikost in duhovitost ter ob posluša- nju obljubo tudi izpolnijo. Glas pripovedovalci dopolnjujejo igrani dialogi in razpoloženjska glasba, kar naredi zgodbice dovolj zanimive tudi za večkratno poslušanje. Seveda imajo Živa li, kol se za poštene pravljice s|xxlc>-bi, kup človeških lastnosti, in se bodo mlademu |x>slušalcu hitro usedle VST-ce. Ustvarjalci kasete so otrokom poskusili predstaviti nekaj življenjskih modrosti na iskriv in igriv način, pri tem pa se predvsem izogniti odvečnemu moraliziranju in pridiganju. Navihane pravljice so torej zares navihane. Poudariti velja, da vsa štiri besedila ostajajo ves čas topla in, ne glede na razplet, izžarevajo poln koš optimizma. Prav ta pa bo otrokom gotovo pomagal pri vstopanju v včasih nekoliko hladni svet odraslih z večjim (za)upanjem. Za konec: Se naloga: naštej tri vrste živali, ki nastopajo v Navihanih pravljicah! Izžrebanega bralca bo razveselila kaseta z avtorjevim posvetilom; B. O. Domžale /lamnik OB 27. APRILU - PRAZNIKU UPORA PROTI OKUPATORJU Prvi koncert Partizanskega pevskega zbora v Domžalah 23. aprila 1998 je v počastitev 27. aprila, praznika upora proti okupatorju, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah prvič v občini Domžale s programom slovenskih umetnih, narodnih in partizanskih pesmi nastopil Partizanski pevski zbor, ki bo v prihodnjem lelu praznoval SS. letnico uspešnega prepevanja. Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen 21). aprila l'H4 v Planini blizu < momlja kol invalid ski i»'vski zbor, ki SO ga sestavljati ozdraveli ranjeni partizani Z na menom, da bi s svojim peljem spodbujali sol ione. /bor, ki so Ha imenovali ludi pojoči četa«, ie bil i sdinstven v I vr< >pi, ki je v vojni vihri prepeval in hrabril borce ter vlival zavest civilnemu prebivalstvu. Ob njegovi ustanovitvi ga je vodil in usmerjal Karol Pahor, glasbeno pa ga je še bolj uveljavil in razvil Pavel Sivk in ga vodil do junija 1945. l<> je tudi ii.i|/n,K ilnejše obdobje delova ii|a zbor.i, sa| |e pogosto nastopal na lx>jiš< ih m mitingih, gostoval med ranjenimi partizani v Ba riju ter v osvobojeni Ljubljani. Iz tega obdobja je tudi njegov železni repertoar, ki ga sestavljajo najpopularnejše borbene pesmi, večinoma napisane prav zanj, ki se jim je v petih desetletjih pridružila vrsta novih pesmi, tako da njihov program obsega več kot sto pesmi. Posebej se je zbor uveljavil pod vodstvom Radovana Gol>ca, ta ga je vodil kar 28 let. Po vrsti emu iei rinili zborovodij in znanih skladale Ijev danes zbor vodi priznani glas benik prof. Franc Gornik. V zboai pojejo nekateri pevci že več kot tri-(k?set let. Kljub starosti pevcev so ti še vedno v dobri |x-vski kondiciji, saj zlx>r redno vadi najmanj dvakrat tedensko. Partizanski pevski zbor veliko nastopa V domovini in lujini, snema za radio in televizijo, sodeloval pa je tudi v filmih. Samostojno in skupaj z drugimi je doslej izdal več kot 20 plošč in kaset. V Domžalah se je pred polno Tomčevo dvorano Partizanski pevski zbor predstavil s partizanskimi in umetnimi skivenskinii ter tudi tujimi skladbami, slišali pa smo imi eno izmed < lalluSOVih skladi). Na kon certu, ki ga je povezoval I.me/1 laf-ner, je spregovoril tudi Rajki > i lafner, podpredsednik < )Ik inskega odbora ZZB N( >V in sicei o pomenu kulturnega poslanstva med drugo svetovno vojno /upanja ( veta Zali >k,u <>raZem, je nekaj besed namenila spominom na 27. april 1941 - dan, ko je bila ustanovljena (>svolxxlilna fronta slovenskega naroda. Ob praznikih je vsem čestitala in zaželela prijetna praznovanja. Koncert, v katerem smo slišali tudi solista Toneta Lovca in Ivana Sego, na harmoniko pa je pevce spremljal Tone Bukovnik, je Partizanski pevski zbor na zahtevo občinstva, ki ga kar ni hotelo pustiti z odra, skk'nil z dodatkom najbolj znanih partizanskih pesmi, ob katerih je večina obiskovalcev prijetnega večera obudila s|xjmine na dni druge svetovne vojne. Svobodna Slovenija, Kdo pa so ti mladi fantje, Kosec koso brusi, V boj in Hej, brigade so zaključili večer, posvečen državnemu prazniku -dnevu upora proti sovražniku. V. Foto: V. MAJHENIČ TUDI V DOMŽALAH NAVDUŠILA Ob letu osorej (>. oktobra 1989, ko sta komedijo prvič predstavila. Sproščujoča predstava, ki je uspešnica povsod, kjer so jo igrali, je dosegla, da so se dodobra nasmejali gledalci, hkrati pa dokazala, da je Tomčeva dvorana zek> primerna za manjše igralske zasedbe, kot je OB irnj OSOREJ. Polna dvorana gledalcev pa je obet, da se bomo počasi zlasti ljubitelji gledaliških predstav v Kulturnem domu Franca Bernika umutili kot doma. V. 8. aprila 1998 smo imeli ljubitelji komedij v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale priložnost zaploskati eni izmed najuspešnejših uprizoritev na Slovenskem, ki sta jo igralca Polona Vetrih in Ivo Ban odigrala že več kot dvesto-petdesetkral. Najbrž ste že ugotovili, da je Kulturni dom pripravil gostovanje komedije Bernarda Sladeja OB LFTU OSOREI, ki je navdušila tudi obiskovalce domžalske predstave. / odlično igro, ki v skoraj dveh urah zahteva od njiju preigravanje najrazličnejših situai ij, v katerih se enkrat na leto zn,i|deta dva presuši nik.i, sla navdušila tudi obiskovali e domžalske predstave. Blizu 2(X) zadovoljnih gledalcev se je tako uvrstilo med več kot 7().(XX) obiskovalcev, ki so bili njuni gostje v času od Kulturni dom Franca Bernika NOVA PESNIŠKA ZBIRKA MARJANE LAVRIČ GRUJIČ Modrina skrivnostnega neba Ko mi je najbolj hudo, dvignem e/avo, pospešim korak; glej, lega ne zmore vsak. To je moto nove pesniške zbirke Marjane Lavrič Grujič, ki jo je pred kratkim predstavila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Mlada pesnica je roj. leta 1970 in zaposlena v Tosami na Viru. Pesmi piše že od osnovne šole, k pisanju pesmi pa jo je spodbudita notranja potreba, da svoja čustva in gledanje na življenje predstavi tudi drugim. Po njenem je življenje lepo, pa čeprav prinaša tudi slabe izkušnje. Pomembno je ljubiti svojega bližnjega, Naš Kulturni dom v aprilu Izmed številnih prireditev v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v aprilu, s fotografijama predstavljamo naslednji dve: ga sprejeti takšnega, kot je, pa čeprav je včasih to zelo težko. Z nesebično ljubeznijo in optimizmom, ki ga ljubezen mora nositi s seboj, postane vse laže. O vsem tem govori s svojimi pesmimi, o katerih prof. Ivan Sivec pravi: Razveseljivo je, da trenutek mlade pesnice ni samo trenutek joka in mlade nemoči, ampak trenutek veselja, prešernosti, zane-senosti, predanosti, brezčasnosti T i-sti trenutek, ko ga ona ujame, trenutek ni samo trenutek, ampak ga pripne na nebo večnosti, na občutek neminevanja, na dan, ki se je ustavil, čeprav je sreča samo metulj, ki obiskuje cvetove, samo hipec življenja, ki se dotika vsega lepega, je lahko to tudi življenje, iz katerega se razvije novo, ki obogati drugo življenje, in prinaša polnost izpraznjenemu trenutku. V zbirki je 55 pesmi in 14 slik slikarja Dušana Lamberška, tudi Domžalčana, ki slika krajine in vedute, pa tudi cvetlične motive v tehniki tempera. Ta mu je najbližja in najbolj primerna za izpovedovanje njegovih likovnih videnj in vizij, ki lepo dopolnjujejo tudi zbirko Modrina skrivnostnega neba. V. V. Predstava »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV«, ki so jo v Kulturnem domu Franca Bernika zaigrali mladi igralci Kulturnega društva )ožef Virk iz Doba, je bila ena izmed najbolj obiskanih prireditev. V. V, foto V. MAJHENIČ. Glasbena šola Domžale je pripravila koncert zakoncev Alenke in Igorja Dekleva ter učencev glasbene šole za klavir štiriroC no POGOVOR Z G. MILANOM MARINIČEM O prihodnosti javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale in še o čem Milan Marinič je rojen Domžalčan, ki se z imenovanjem za v. d. direktorja javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale vrača k svojim koreninam, k svojemu začetku, saj je bilo opravljanje tajniških del v okviru tedanje Kulturne skupnosti Domžale v letu 1975 njegova prva zaposlitev po končani Pedagoški akademiji. Spominja se, da je bila tedaj tedanja Zveza kulturnih organizacij zelo »močna«, saj so v njenem okviru potekale vse prireditve, sama pa se spomnim, da je bil prav Milan Marinič duša in srce prireditve, ki še danes odmeva v spominih marsikaterega Domžalčana, predvsem pa Domžalčank. Leta 1974 je tedanji Študentski klub pripravil kulturno prireditev ob 8. marcu, ki je bila za tedanji čas kar malce nenavadna, saj so študenti uporabili tudi diapozitive, predvsem pa je bila nepozabna zaradi žlahtne besede, katere pomemben del je bila Milanova izvedba Cankarjeve Skodelice kave. Študentje, posebej pa Milan, so za prireditev dobili posebno nagrado, Milan pa je potem še pripravljal scenarije občinskih prireditev, kasneje pa se je umaknil iz domžalske kulturne srenje. Ljubitelji gledališča smo ga lahko srečevali v Šentjakobskem gledališču, kjer je za njim več kot 1000 nastopov v 40 vlogah, slišali so ga v radijskih igrah, enkrat je nastopil tudi v Drami, nekateri pa se ga najbrž spomnite tudi kot enega izmed voditeljev tradicionalnih novoletnih koncertov. Bil je tudi član Predsedstva Kulturne skupnosti Slovenije, dvakrat član Prešernovega sklada, za delo na kulturnem področju je prejel dve jubilejni ter eno zlato Linhartovo značko. Domžalčani so se mu nekoč že oddolžili s Kersnikovo plaketo. In zakaj slovo od Domžal, je bilo moje prvo vprašanje. Moj odhod je bil povezan z novimi službami, ki so od mene zahtevale, da sem se vozil v Ljubljano, sicer pa je bil moj umik iz kulturnega prostora povezan z nekaterimi različnimi pogledi na kulturno dejavnost. Tako sem v tem obdobju en mandal opravljal naloge sekretarja Republiškega odbora sindikata delavcev kulture, nato pa bil zaposlen približno leto dni na Zvezi kulturnih org.inizac ij Mesta Ljubljane, od koder sem 1.1. 1990 odšel v Kranj, kjer ves čas opravljam funkcijo direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Najbrž se je gledališče, ki vedno znova preseneča z uspelimi predstavami, tudi po njegovi zaslugi večkrat predstavilo našim ljubiteljem gledaliških predstav. Zakaj po osmih uspešnih letih spet v Domžale? Najprej zato, ker z našimi Domžalami, z mestom, v katerem sem rojen, čutim, vse v njem mi je blizu, saj sem v njom začel svo-jo življenjsko pot. Domžale so mi ljube, nanje sem čustveno navezan in tako kol sem jim dajal v začetku, bom tudi sedaj skušal kulturnemu dogajanju vdihniti svojo osebno noto. Drugič zato, ker sem obnovo doma spremljal, (sicer od daleč) in sedaj, ko je obnova končana in so zagotovljene osnovne možnosti, se mi zdi, da je prišel čas, ko za I luiiiz.ile lahko kaj naredim. Ne nazad nje mi je biki ponujena priložnost, da delo prevzamem in tako zaključim obdobje, ko se v domžalski kulturi skoraj nisem pojavljal. Vesel sem, da lahko začnem rta novo. ()b tem so mi k odločitvi pomagali tudi s|x>mini na nekdanji ckim, v katerem sem že »delal« drobne poizkuse, skušal biti ustvarjalen, pa naj je sli i /.i festival monodrame ali pa druge prireditve. Kaj je pomembnejše - obnovljeni dom ali ustanovitev javnega zavoda? Pomembno je oboje, po moje pa je odločitev o ustanovitvi javnega zavoda močnejša, saj prostor sam po sebi ne prinaša vsega. Novi prostori pomenijo okvir za vsebino, ki naj bi jo vanj prinesel javni zavod. Prav pred javnim zavodom in menoj kot njegovim v. d. direktorjem pa so najpo- Foto: V. MAJHENIČ membnejše naloge v tem, da ne le pripeljemo v dom vsebino, temveč v Domžalah in njegovi okolici spodbudimo zanimanje za kulturo in tudi naredimo, da lxi javni zavod zadovoljil kulturne |)olrebe vseh, ki v prihodnje nameravajo postati obiskovalci osrednjega kulturnega hrama. Če bi šlo le za kulturni dom in prireditve v njem, zavrni,] ne bi bilo treba ustanoviti, lahko bi ga npr. odstopili koncesionarjem. Zato pričakujem v prihodnje največ dela prav pri opredelitvi kulturne politike doma in občine kol ce lote. Bodo prostorske možnosti sedanjega doma (do 200 sedežev) ovira ali prednost? Mesto, kot so Domžale in bližnja okolica, so po mojem sposobne zapolniti tudi \e< jo dvorano, kot je sedanja - po uporabniški plati. Hkrati pa bi si naše mesto - občina, zaslužilo večji kulturni center - objekt z več različnimi dvoranami, možnosti za kongresni turizem, za razstavišče, predavalnice, li- kovne razstave ipd. Prostorske možnosti bo vsekakor potrebno upoštevati pri delu bodočega javnega zavoda, ob tem pa se ponovno vračam na začetek najinega pogovora, na izhodišče, ki bo vsaj v prvem obdobju mojega dela terjalo največ časa in prizadevanj: privzgojiti, spodbuditi potrebe po kulturnih dogajanjih, zbuditi zanimanje, da bodo naš kulturni hram obiskovali in se pri tem vzgajali, veselili, uživali ob različnih oblikah kulture, skratka, zadostili svojim kulturnim potrebam. Naloga kulturnega zavoda bo zato spodbujanje kulturnih potreb in interesov, zato bomo svojo strategijo in vsa prizadevanja najprej usmerili v spodbujanje zanimanja, interesa in notranje potrebe, ki jih ljudje po kulturi imajo, pa še niso bile v vsej polnosti oživljene. V tem vidim tudi prednost javnega zavoda. Bodo vrata Kulturnega doma odprla za vse? To je vprašanje, s katerim se že, odkar dom deluje, velikokrat srečujem in sem kar v zadregi. Dosedanji program je namreč temeljil predvsem na različnih predlogih in željah, da bi prikazali karseda pestro ponudbo različnih kulturnih cJogodkov, ki jih lahko sprejme ta dvorana, vendar to ne more biti izhodišče za oblikovanje kulturne politike javnega zavoda. Strategijo kulturnega razvoja bomo v zavodu sprejeli na osnovi analize kulturnih potreb in jo prvenstveno uresničili v okviru kulturnega doma. Bodo domači amaterji v domu dobrodošli? Z upoštevanem programskih izhodišč vsekakor. Vendar bi ob tej priliki rad rekel, da javni zavod KD ni bil ustanovljen z osnovnim namenom, da bi spodbujal kakšno dodatno kulturno dejavnost oz. skupino, pač pa pomeni priložnost za napredek, za predstavitev pred širšim olXinstvom. Vse domače amaterske skupine lx>mo tako kot vse druge različne oblike in pristop, enakopravno obravnavali in ni ovire, da ne bi prišle v dom tudi ckimače ljubiteljske kulturne skupine. Treba pa je vedeti, da bo kulturni dom vodil kulturno politiko, nad katero bo bdel programski svet; ta bo v okviru možnosti vključeval tudi amaterje, ki bi želeli svojo dejavnost predstaviti svojemu me-slu in občini, Ali bo dom uporaben tudi za druge dejavnosti? Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale bo v skladu z odlokom v svoje okrilje vzel tudi druge dejavnosti (za začetek npr. pričakujem Likovno galerijo, morda Grobeljske koncerte in še kaj). Osebno mi je Zal, ker bodo tehnične ovire onemogočale vključitev v spored nekatere prireditve in predstave, ki bi jih lahko v domu organizirali. Sicer pa bomo lahko organizirali tudi manjše kongrese, simpozije ipd. Prvi odzivi? Na kratko: dobri, ne glede na to, da so bili na nekaterih prireditvah tudi prazni sedeži. To mi je dalo misliti, da je treba najprej prebuditi zanimanje in potrehx> po kulturi. Premalo je, če prireditev »vržeš« na oder. Treba bo zagotoviti najširšo informacijo in v vseh ljubiteljih kulture vzpostaviti zanimanje za redno obiskovanje kulturnega doma. Dom in dejavnost moramo spoznati, se nanju navaditi in si ju zaželeti, potem se bo tudi obisk povečal. Pred prvo pravo sezono smo. So priprave že stekle? So in sam si zelo močno želim, da bi nam uspelo in bi že v prvi sezoni v novoobnov-Ijenem domu ponudili več abonmajev '(gledališke predstave, lutkovne predstave za otroke, koncerti) in vse E>ralce SLAMNIKA vabim, da si še posebej skrbne; pregledajo prvo jesensko (septembrsko) številko SLAMNIKA, v kateri bomo vsaj približno predstavili program prve sezone in povabili vse ljubitelje kulture, da postanejo naši abonenti. Za konec? Moja prva želja je, da s programskim svetom čimprej začrtamo kulturno politiko, pot, po kateri bomo skupaj stopali in ob upoštevanju zanimanja in potreb vseh ljubiteljev kulture in bodočih obiskovalcev lahko uspešno izpeljali prvo leto novega zavoda in obnovljenega doma. Seveda pa bom najbolj vesel, če bodo zadovoljni obiskovalci osrednjega kulturnega hrama. Te vabim, da si v njem izberejo vse tisto, kar jih zanima, mi pa bomo poskrbeli, da bo izbor čim kvalitetnejši, čim širši in tudi dostopen prav vsem ljubiteljem kulture. Hvala in čimveč uspeha pri vodenju novega javnega zavoda! VERA VOJSKA /bmnik Domžale Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj (Nadaljevanje s prve strani) Prireditev je obogatil kulturni program, v katerem so sodelovali Domžalski trobilni kvartet, Godalni ansambel Glasbene šole Domžale, Ade-la Ramovž, Peter Katalin, Tomaž Pirnat, Marta Starbek, Mojca Kalar in Vojko Vidmar, vezno besedilo pa je prispevala Nataša Dolenc. Letošnja najvišja občinska priznanja so prejeli: ZLATO PLAKETO Občine Domžale - PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE za velike uspehe v 50-letnem delovanju Planinsko društvo Domžale letos praznuje petdeseto obletnico organiziranega delovanja na področju, ki Slovencem predstavlja posebno vrednoto in ljubezen. Alpinizem, kot najbolj drzna in v športnem smislu najbolj prvin-ska dejavnost, kjer se človek in gora neposredno čutita, ima v široki paleti gorniške dejavnosti Planinskega društva Domžale posebno mesto. Prvi uspehi segajo v čas alpinističnih odprav na Kavkazu: Makalu, Tirič Mir, Everest, Grenlandija. Janez Jeglič in Silvo Karo sta postala pojem alpinizma v Patagoniji, njun največji dosežek v svetovnem merilu pa je preplezana stena Bhagiratija. Žal so spomini na te uspehe bolj boleči kot občudujoči, saj so in bodo vselej povezani z mnogo prezgodnjo smrtjo alpinista svetovnega slovesa Janeza Jegliča. Planinsko društvo Domžale vseh 50 let svojega prizadevnega dela kaže pravo pot alpinizmu in gorništvu, brez katerega bi bilo slovensko in svetovno gorništvo mnogo skromnejše. SREBRNO PLAKETO Občine Domžale - Ema ŠKERJANC-OGOREVC za nesebično delo na področju vzgoje in izobraževanja z otroki s posebnimi potrebami Gospa Ema Škerjanc-Ogorevc že več kot tri desetletja pomembno prispeva k razvoju vzgojno-izo-braževalnega dela za otroke s posebnimi potrebami v naši občini. Gospa Ema Škerjanc-Ogorevc z veliko vnemo deluje na področju, ki ima cilj pomagati tistim ljudem, ki jim je v življenju namenjeno manj vedrine in družinskega zadovoljstva s svojimi otroki. Prav po zaslugi ljudi, kot je gospa Ema, pa je svet tudi zanje postal prijeten in želje za dobro njihovih otrok v marsičem uresničene. SREBRNO PLAKETO Občine Domžale - Uroš SLAVINEC za uspešno vodenje gospodarske družbe Helios in delo na področju športa Gospod Uroš Slavinec je znan slovenski gospodarstvenik. V vseh obdobjih reorganizacij pod- jetja Helios, ki spada med najpomembnejše v Občini Domžale, je s svojimi sodelavci uveljavljal moderne poglede na organizacijo in razvoj. Pod njegovim vodstvom je podjetje postalo moderna delniška družba, največji proizvajalec lakov in barv v Sloveniji, ki si je z usmeritvijo v izvoz, kateri namenjajo največ pozornosti, zagotovil dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Povezave s tujino so HELI-OSU pomagale pri uveljavljanju najmodernejše tehnologije, pri tem pa vodstvo ni nikoli pozabljalo na standard delavcev, ki so imeli vselej zagotovljene pravice. Še več, HELIOS je eno izmed redkih podjetij, ki kljub težavam ni nikoli odpuščalo delavcev. Gospod Slavinec v občini in državi ni znan le kot strokovnjak, temveč ga v športnih krogih poznajo tudi kot prizadevnega športnega delavca. SREBRNO PLAKETO Občine Domžale - ELA KOŠIR za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športa in dela z mladimi Zanesljivo za gospo Elo Košir, upokojeno učiteljico športne vzgoje, lahko rečemo, da je vse svoje življenje posvetila športu in mladim. Gospa Ela Košir je šport v Domžalah doživljala kot aktivna športnica (atletinja, telovadka, ko-šarkarica), najbolj pomembna pa je njena vloga v vzgoji povojnih rodov, predvsem šolske mladine, s katero je delala vse do upokojitve. Njeni učenci so se vedno na različnih športnih področjih uvrščali med najboljše v občini, tudi v državi, še posebej pomembno pa je, da pri svojem delu gospa Ela ni namenjala skrbi le športnim dosežkom, temveč je mladim skušala vselej dati tudi del svoje doslednosti in poštenosti. Z odhodom v pokoj pa se bogato športno življenje gospe Ele Košir, za katero je dobila tudi zlato Bloudkovo plaketo, ni zaključilo, temveč se nadaljuje v okviru Atletskega kluba Domžale. BRONASTO PLAKETO Občine Domžale - RDEČI KRIŽ DOMŽALE za uspešno organizacijo humanitarnih dejavnosti Občinski odbor Rdečega križa Domžale že vsa leta od ustanovitve prizadevno skrbi za socialno ogrožene občane. Vodi in organizira krvodajalske akcije, letovanja socialno šibkih otrok in še druge družbeno pomembne in humanitarne akcije. V času največjega navala beguncev, predvsem iz Hrvaške in Bosne, je Občinski odbor Rdečega križa skrbel za 1100 beguncev. BRONASTO PLAKETO Občine Domžale - Andrej POČ1-VAVŠEK za dolgoletno delova- nje v Območni obrtni zbornici Domžale Gospod Andrej Počivavšek spada med najbolj znane domžalske obrtnike in je dolgoletni aktivni član Območne obrtne zbornice Domžale. Življenjska pot g. Počivavška je tesno povezana z delom in organiziranostjo obrtnikov in podjetnikov na območju nekdanje in sedanje Občine Domžale, kjer si prizadeva za razvoj obrti in podjetništva. S svojim aktivnim delom je tudi veliko prispeval k razvoju in uveljavljanju obrtniške razstavne dejavnosti. BRONASTO PLAKETO Občine Domžale - Štefka KOŠIR-PETRIČ za del ovanje na področju kulture Gospa Štefka Košir-Petrič je Domžalčanka, zelo uspešna akademska kiparka, ki ljubi žlahtno misel in plemenito obliko... Svoje plastike oblikuje večinoma v žgani glini ali bronu. Njene plastike so sprva sodile v zvrst bolj ali manj realističnega kiparskega portreta, kateremu je sledil velik ciklus rastlinskih form, s katerim nam je predstavila fantazijske cvetove in plodove. V svojem zadnjem kiparskem ciklusu »Nevest« pa se je znova povrnila k človeški figuri, predvsem pa k sanjam, ki prevevajo neveste ob vstopu na novo življenjsko pot. BRONASTO PLAKETO Občine Domžale - dr. Franc HA-BE za pedagoško in raziskovalno delo na področju živinoreje ter za delo na področju športa in kulture v občini Domžale Prof. dr. Franc Habe je bil eden prvih diplomantov na nekdanjem Oddelku za živinorejo na Rodici in je po dokončanem doktorskem študiju posvetil vso svojo pedagoško, raziskovalno in strokovno aktivnost razvoju slovenske živinoreje. Oddelek za zoo-tehniko vodi od leta 1987 in kot predstojnik uspešno usmerja njegov razvoj. Prof. Habe se je vključil tudi v kulturno in športno življenje. |e ustanovitelj Konjeniškega kluba Krumperk in soustanovitelj Slovenske konjeniške akademije s sedežem na Rodici. Skupaj s sodelavci centra in akademije je vnesel v ta šport novo kvaliteto in vidne uspehe športnikov v Sloveniji in na mednarodnih tekmovanjih. Za aktivno sodelovanje pri obrambi Slovenije je prejel Znak manevrske strukture Narodne zaščite. BRONASTO PLAKETO Občine Domžale - dr. Mira AŽ-MAN za požrtvovalno delo v gorski reševalni službi in predano opravljanje poklica otroške zdravnice Gospa Mira Ažman se na vseh področjih svojega dela odlikuje z ZAVAROVALNICA MARIBOR ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI NUDIMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ, ZA VAS ŠE POSEBNO UGODNA ŽIVLJENJSKA IN AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA Podružnica Ljubljana, Vurnikova 2, 1101 Ljubljana, tel.: 061-1321-262; 1323-127 A Point Domžale, Levstikova 30, 1230 Domžale, tel.: 061-715-219 Janez Zupan, s.p., Bišče 33, 1230 Domžale, tel.: 061-376-228; 041-712-058 Avtoservis Rado Pižem, Mala Loka 15, tel.: 061-714-812; 1612-164 Goste je pozdravil tudi predsednik Mestnega sveta Koprivnice, čestital za praznik občine in ob tej priložnosti podaril spominsko sliko. Hi '* V imenu PD Domžale je Zlato plaketo prejel g. Peter Primožič, predsednik društva (foto Rok Majhenič) veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, posebej še v Gorski reševalni službi. Sodelovala je pri številnih reševalnih akcijah, pri mnogih od njih pa tudi izpostavljala svoje življenje. Ker je na našem območju zelo malo gorskih reševalcev-zdravnikov, se prav nanjo za pomoč največkrat obrača Gorska reševalna služba. Odlikujejo jo izredna zavzetost in požrtvovalnost, strokovni pristop in tovarištvo. Zdravnica Mira Ažman, ki je specializirala iz otroške medicine, pa je v Domžalah priljubljena tudi kot otroška zdravnica. NAGRADO Občine Domžale Stanka ZANOŠKAR za prizadevno strokovno delo z mladimi bralci v Knjižnici Domžale Gospa Stanka Zanoškar se je z vso odgovornostjo posvetila skrbi za mladega bralca. Poleg strokovnih opravil je za go. Stanko Zanoškar še posebej eksplicitno bibliopedagoško delo, s katerim širi vedenje o knjigah in o Knjiž niči Domžale, tako mladim rodovom od predbralnega obdobja do ttetih, ki končujejo osnovno šolanje. Je soavtorica znanega priročnika »Blazno resno o knjigah in knjižnicah«. S svojim delom veliko prispeva k dobremu imenu Knjižnice Domžale. NAGRADO Občine Domžale Andrej ZAjC za dolgoletno delo na področju kulture in društvene dejavnosti Gospod Andrej Zaje v letošnjem letu praznuje 80-letnico; med našimi občani je znan kot dolgoletni predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Ihan. Bil je udeleženec: NOB, pa tudi po vojni je imel razne zadolžitve, vseskozi je tudi zelo aktiven član oljčinskega odbora združenj NOB. Deluje pa tudi v različnih dejavnostih v Krajevni skupnosti Ihan. Gospod Andrej Zaje je vseskozi aktiven tudi na področju dopisništva in kulture, saj je kot režiser in igralec v okviru Kulturnega društva Ihan ustvaril vrsto karakternih in nepozabnih vlog. NAGRADO Občine Domžale dr. Tomo VIRK za znanstveno delo na področju literarne teorije in dolgoletno športno delovanje Dr. Tomo Virk je mladi slovenski literarni teoretik, ki je kljub svoji mladosti objavil že vrsto prispevkov, esejev in drugih literarnih del. Svoje bogato znanstveno delo na področju literarne teorije je pričel z objavo prvih prispevkov v letu 1979. Njegova osebna bibliografija obsega 1.50 naslovov, med katerimi so tudi eseji o sodobni slovenski prozi, objavljeni v zbirki Novi pristopi, ki so avtorju prinesli najvišjo slovensko literarno nagrado na tem področju. Dr. Tomo Virk prejme priznanje tudi za prizadevno delo na športnem področju, kjer je bil uspešen smučar, trener in alpinist. NAGRADO Občine Domžale LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE DOMŽALE za 25-letno delo na področju amaterske likovne dejavnosti Likovno društvo Petra Lobode Domžale je bilo ustanovljeno pred 25 leti z namenom, da združi ljubitelje likovne umetnosti na območju nekdanje Občine Domžale. Iz Likovnega društva je izšla vrsta danes znanih in priznanih slikarjev, ki še tudi kot posamezniki predstavljajo na razstavah širom po domovini, pa tudi v tujini. NAGRADO Občine Domžale gospodarska družba KEMIS RADOMLJE za uspešno strokovno delo na področju ekologije Gospodarska družba Kemis, d. o. o. Radomlje se je razvila iz obratovalnice, ki je takrat začela s proizvodnjo posebnih in specialnih lepil. Od proizvodnje lepil in posebnih tesnilnih sredstev se je njihova strokovna in poslovna aktivnost razvila predvsem na področju ekologije. Uspešno delujejo na področju države, ustanavljajo pa tudi firmo za odstranjevanje odpadkov v tujini. NAGRADO Občine Domžale Matjaž BROJAN za uspešno delo pri obveščanju in ohranjanju zgodovinskega izročila Gospod Matjaž Brojan je novinar, zaposlen na Radiu Slovenije, Domžalčani ga zelo dobro poznamo, saj je njegovo delo na področju informiranja že več desetletij nepogrešljivo. Njegova življenjska pot je tesno povezana z izhajanjem nekdanjega občinskega glasila OBČINSKI POROČEVALEC, dal mu je poseben pečat v obdobju, ko ga je urejal kot odgovorni urednik. Sedaj gospod Brojan neprofesionalno opravlja tudi funkcijo no-vinarja-dopisnika Radia Slovenije z območja naše občine. Zelo pomembno je tudi delo g. Matjaža Brojana kot kronista, shranjevalca različnih dokumentov, ki so povezani s celostno podobo občine, z njenim razvojem in zgodovino. Je pa tudi priznan ohranjevalec kulturne dediščine, ki jo ohranja s svojim delom kot restavrator starih predmetov ali pa kot ustvarjalec in oblikovalec: lesa, ki ga bogati z ljudskimi motivi. Ob pomembni življenjski prelomnici pa je izdal tudi svojo pesniško zbirko JUTRANIK I. NAGRADO Občine Domžale ATLETSKI KLUB DOMŽALE ob 20-letnici uspešnega dela na organizacijskem in tekmovalnem področju Atletski k I nt) Domžale je v dveh desetletjih dosegel vrslo tekmovalnih in organizacijskih uspehov. Tekmovalci so osvojili veliko naslovov državnih prvakov, njihov največji uspeh pa je sodelovanje članov Atletskega kluba Domžale na mladinskih svetovnih prvenstvih ter svetovnem prvenstvu v atletiki. SERVIS MALA LOKA 15, tel.: 061/ 16 12 164 MEHANIKA, KLEPARSTVO, LICARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV delovni čas NON STOP 7.-18. sobota 9.-13. ure SALON tel.: 061 / 714-812; 041 /668-804 Ljubljanska c. 111, DOMŽALE PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, POSREDNIŠKA PRODAJA delovni čas: 9.-13. ter 14.-18. ure sobota: 9.-13. ure Domžale /lamnik ZLATI JUBILEJ NAŠIH VRTCEV Naj našim otrokom vedno sije sonce (nadaljevanje s prve strani) Publikacijo, namenjeno zlatemu jubileju naših vrtcev, so zbrale in uredile Zvonka Doberšek, Jelka Ot-rin, Julijana Pirman, Miranda Krištof ter Marija Jeri-na, ki je bila tudi predsednica organizacijskega odbora za proslavo jubileja. Spomine na svoje doživljanje razvoja predšolske vzgoje v naši občini je v knjižici obudila ga. Milena Peterka, v. d. ravnateljica Vrtca Domžale, podrobno pa je predstavljeno prav vse delo naših vrtcev, ki ob redni vzgoji in izobraževanju malih nadobudnežev najdejo čas za vrsto dodatnih dejavnosti, ki vse naše najmlajše oblikujejo v zaključene osebnosti, dobro pripravljene za prve korake v prave šole. Zelo zanimiv je tudi sprehod po posameznih enotah vrtcev, kjer ima prav vsak svoje posebnosti, svoje značilnosti, zaradi katerih ga imajo otroci pa tudi njihovi starši najraje. Skozi pesmice in zgodbice, skozi številne fotografije, razmišljanja otrok in vzgojiteljev, kratke ankete ter igrice si je prav lahko predstavljati, kako pisani so naši vrtci, kako težko jim je ob vsej paleti veselih in sproščenih dni povedati, zakaj radi hodijo v vrtec in kaj želijo svojemu vrtcu za rojstni dan. Nekateri čim več otrok, drugi polno novoletnih okraskov, veliko sreče in zdravja, pa torto, zmajev grad, nekdo mu želi policijski kombi, drugi vse najboljše, pa veliko rož, pesmic, nov radio in veliko sreče, da bi se dobro imel. Zlati jubilej pa je tudi priložnost za kratek postanek in pogled v zgodovino predšolskega varstva v nekdanji i il i čini Domžale, kar je skupaj s prvimi meseci letošnjega le-l.i videli lakole: 1948 - Na pobudo Antifašistične fronte Žena (AFŽ) Domžale odpro v Domžalah I )oni igre in dela. 1960 - Stanovanjska skupnost Mengeš ustanovi otroški vrtec v Mengšu. 1966 - V stanovanjskem bloku na Kamniški cesti v Dom- žalah preuredi Zavod za otroško varstvo dve stanovanji v vrtec Stolpič. 1967 - Vzgojno-varstveni zavod dobi prvi namenski ob- jekt - montažni vrtec: na Količevem. Zavod za otroško varstvo Marte Peternel Domžale in Zavod za otroško varstvo Mengeš se združita v Vzgojno-varstveni zavod občine Domžale. 1969 - V kletnih prostorih stanovanjskega bloka Induplati preuredijo prostore za vrtec Preserje. 1972 - Sezidajo prvi namenski objekt za otroško varstvo v Domžalah vrtec Stanke Veršek-I.ijc na Kidričevi cesti. 1973 - Nov montažni vrtec na Viru dobi ime |h> dr. Pa- vlu LunačKU-lgorju - vrtec dr. Igor na Viru. 1974 - ()dpro novo enoto za štiri skupine predšolskih ot- rok - Kekec Radomlje. 1976 V novem stanovanjskem bloku v Ulici V. Vlaho-viča dobi Vzgojno-varstveni zavod l tomžale prostor za oddelek razvojno motenih otrok. Za potreU' KS larše Roelk a zgradijo nov montaž ni vrtec Voljka Vlahoviča Rodica. Tudi v Ihanu postavijo montažni vrtec - lanko Ihan. 1979 - Zgradijo prizidek k vrtcu na Kidričevi cesti. Da- nes je to vrtec: Urša na Slamnikarski cesti. 1980 - ()dpro vttei Vojke Napokoj v Moravč ali: odde- lek dojenčkov in predšolski oddelek. 1981 V krajevni skupnosti Trzin odpro vrtec Zabiča Trzin. 1984 V stanovanjski soseski SPB 1 v Domžalah zgradijo tudi prostore za vrlet ( elvlie a I )omZale. 1986 V Mengšu zrasle še en nov objekt - vrtec Kurir-ček Mengeš, 1994 - Ustanovijo vrtet s koncesijo I tominik Savio (Karitas). 1998 - V novem vrtcu na Količevem začne delovati ŠPORTNI VRTEC KOLIČEVO. Osrednja prireditev ob 50-letnici organizirane predšolske vzgoje v Domžalah Ob 50-letnici Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale so pripravili dve prireditvi. Vsem gostom in sodelavcem vrtca je bila namenjena dopoldanska slovesnost, ki so jo združili z odprtjem razstave otroških izdelkov, popoldne pa so se z otroki in vzgojitelji veselili njihovi starši, za katere vzgojiteljice pravijo, da za otroka ni lepšega, kot če se vzgojiteljica, mamica, očka in on SKUPA) ICiRAjO. Na obeh slovesnostih je zbrane pozdravila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Spregovorila je o pomenu organizirane predšolske vzgoje in podrobneje predstavila prizadevanja občine za razrešitev prostorske problematike tega področja, hkrati pa poudarila: »Iskrene čestitke našim vrtcem, ob njihovem jubileju pa izrekam željo, da bi skupaj tudi v prihodnje znali poskrbeti, da bodo dnevi naših najmlajših sončni in brezskrbni, polni novih znanj in spretnosti, otroških iger, hudomušnosti in navihanosti ter da se lx>mo skupaj z njimi vedno radi spominjali prijetnih otroških let in brezskrbno preživetih uric v vseh naših vrtcih.« Hkrati je v imenu Občino Domžale vrtcem in ge. Mileni Peterka, v. d. ravnateljic i vrtca Domžale, izročila tudi darili. Zbranim je spregovorila tudi ga. Milena Pelerka, ki se je ustavila pri nekaterih najpomembnejših dogodkih iz zgodovine vrtcev, hkrati pa se zahvalila vsem, ki so v petih desetletjih pa tudi ob slovesnem jubileju karke >li pomagali. Kulturni program je bil lak, kakršni so naši vrle i: radoživ, vesel, igriv, navihan, srečen in kvaliteten. Predstavilo se je vseh sedem enot vrtcev, vsak s skrbno naučenimi |X'smi cami, reeftac ljami, plesi in igric aml, ki so jih pripravili ob pomoči svojih vzgojiteljic. Slišali smo, kako je, ko greš prvič v vrtec, ko dobiš prijatelje, pa o bistrem potočku in Kekcu, o strigi in lakastih čeveljčkih, o tem, da imajo tudi žabe svojo šolo in prav na konc u pestrega programa smo skupaj zapeli C? si srečen in pričakali nastop indijancev, ki so se iz plesne šole Miki napotili okoli sveta. Posebno presenečenje so pripravile vzgojiteljice, ki so se združile v PEVSKO SKUPINO ZAPOSLENIH in ubrano zapele nekaj slovenskih narodnih, za konec pa čisto novo pesem o prazničnem dnevu, ki jo je napisala vzgojiteljica Vanja larc. Iskrene čestitke ob zlatem jubileju naših vrtcev pa izrekamo kar z delom pesmi, ki jo je vrle u ob njegovem Abrahamu zapela Marta Gostič. Abraham nam /e vppnos, besede naše so namesto io/. Rat li delali bomo se napn y. A v(, isU i / ic m 'si ■/;// sc i ji il a -j! I iv.iLi vsem, ki sto nam pomagali. A ne bojimo se, da sami bi ostali; Malčki htilii vedno / nami se habali. Vrtec Ostržek praznuje Vrtec Ostržek bo 25. maja praznoval svoj 22. rojstni dan, pa vendar je bil že soudeležen pri praznovanju »Abrahama« kot vsi drugi domžalski vrtci. Čudna reč! 22 let, 50 let, pa vendar 3-7 let, kolikor so stari otroci, ki ga obiskujejo. Nič hudega. V številke se z otroki nismo pretirano poglabljali, ampak smo doživljali, ustvarjali, spoznavali in izražali tisto, kar znamo in zmoremo dojeti. S tem smo razveseljevali sebe in druge. Že od lanske jeseni nas je kot rdeča nit spremljala skrb za obletnico. Zbirali smo zanimive izdelke in risbice za razstavo ter se igrali male ustvarjalne komponiste in pevce. Na prireditvi smo nastopali in se veselili z ostalimi. Ostržek se predstavi Bo kmalu dvaindvajset le) minilo, odkar se na Rodic i je zgodilo, da se za starše vse prezaposlene, za njihove otroke zaželene rodil je petindvajsetega maja, otroški vrtec - cvet ljubezni raja. Krajevna skupnost je pobudo dala, pri delu je mladina pomagala. So peli krampi, grabijo in lopate v rokah ljudi za tiste čase zlate, ko bodo njih otroci zdravi, čili se po igrišču brez skrbi podili. Ko so o imenu se posvetovali, so Veljko Vlahovič ga imenovali. Do polnoletnosti je to ostal, potem se bister fant preimenoval: »če do sedaj bilo ime je krasno, odslej Ostržek bom, naj bo vsem jasno!« Sedaj Ostržek na Rodici biva, rod mladi v njem veselja žar uživa. V skupinah treh od nekdaj že živimo, se skupaj smejemo, igramo, se učimo besed prijaznih, znanja, pesmi plesa, da od veselja svet okrog se stresa. V Ostržku smo vzgojiteljice nežne, ki znamo včasih biti prav nadležne. Da se otroci grofovsku gostijo, pa v kuhinji z ljubeznijo skrbijo. In da delujejo vse tehnične stvari, naš vzdrževalec vestno poskrbi. Za mab bolj nadarjene otroke razpela »lastovka« peruti je široke. Tu dela z njimi socialna pedagoginja, ki zanje priostren posluh ima. Srečujemo se z mamkami, očki, da ugotovimo, ali so otročki lepo razviti in lepo vzgojeni, morda za las preveč razposajeni. Vendar nobena naj ne bo uganka -od vsega najbolj všeč je vsem čajanka. Otroci večkrat dobro poskrbijo, da nas in starše glave zabolijo. Že hip za tem iskreno prav priznajo, kako zeb nas vendar radi imajo. Zato, odrasli, malo potrpimo. V življenje srečne otroke izpustimo! Veseli Ostrrkovi Zlati jubilej Na praznovanje 50. rojstnega dne domžalskih vrtcev smo bili povabljeni tudi otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ihan. Za nastop na prireditvi v hali Komunalnega centra v Domžalah smo se še posebej pri- pravili. Ker v našem vrtcu poteka projekt IGRAJMO SE IGRICE NAŠIH BABIC, smo obudili stare otroške igre, plese, pesmi, izštevan-ke, rajalne igre in se na prireditvi predstavili v narodnih nošah. Ob spremljavi harmonikarja g. Janeza Goropečnika so otroci zapeli in zaplesali nekaj slovenskih narodnih pesmi in plesov. V prostorih Likovne galerije je bila razstava otroških risbic in izdelkov, za katero so svoje prispevali tudi naši ot roci. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ga. Slavki Pogačnik in turističnemu društvu Ihan za izposojene narodne noše. Zahvala velja tudi našim malim plesalcem, saj so se izvrstno predstavili, in njihovim staršem za podporo. VRTEC IHAN vzgojiteljica VILMA HROVAT Praznovali smo 50-letnico Minilo je 50 let, odkar smo v Domžalah pričeli z organiziranim varstvom predšolskih otrok. Da bi čim lepše obeležili ta dogodek, smo se Pdločili za pripravo r.izsi.ive in izvedbo kulturnega programa v HKC. Razliva je bila zasnovana tako, da so bili olroški izdelki povezani z letnimi časi. ()troška ustvarjalnost res nima meja, kar je še posebno prišlo do veljave. < )biskoval< i razstave so po ogledu svoje vtise lahko zabeležili. Med njimi je razbrati, da je bila zelo domiselna, lepa, prisrčna, očarljivi... veliko zapisov vsebujejo ludi ugotovitve, da je bilo potrebno vloži 'i veliko litida pri postavitvi lake razstave in nam zato ob jubileju iskreno (eslitajo. Tudi s pripravo kulturnega programa smo imeli veliko dela. Za tO priloz-n<>si se nas je dvanajst zaposlenih odločilo, da kol pevskizbor zapojemo nekaj pesmi. Eno pesem smo < elo priredile lako, da je besedilo povezan^ 7 našo obletnic o. Po vrle ih pa smo vzgojiteljice pripravile z otroki kratke programe, ki smo jih predstavile na prireditvi. Celotna prireditev je bila prt Pravljena z veliko truda in tudi veselja, Obiskovalci so vsi po vrsii pohvalili našo prizadevnost. Vsem obiskovalcem razstave in prireditve se iskreno zah- valjujemo za izrečene |x>hvalne besede, tistim pa, ki so nam finančno ali kako drugače priskočili na |x>moč, želimo še veliko poslovnih uspehov. NA| NAŠIM OTROKOM VEDNO SIJE SONCE! Besedilo: Tatjana Jarc Vrtec Vir je star 25 let Ob tej priložnosti smo se vzgojiteljice in pomočnice v vrtcu Vir odločile, da bomo pripravile razstavo otroških izdelkov. Vabilu se je odzvalo veliko obiskovalcev; ti so bili navdušeni nad predstavitvijo izdelkov in prikazano postopnostjo glede na starost otrok. Postavitev i.izstave pa ni bila edina dejavnost ob naši obletnici. V dvorani na Viru smo s kulturnim progra mom razveselili člane društva upokojencev Vir, ki so nas prijazno sprejeli. Zadovoljni obrazi teh ljudi so nas samo še spodbudili, da se bomo še večkrat odzvali povabilu in skušali pripraviti nekaj svetlih trenutkov ljudem, ki si tega želijo. Foto:Jarc V IMENU ZAPOSLENIH V VRTCU VIR zapisala Tatjana Jarc Ko sem v vrtcu svojim otrokom zanje in njihove domače razdelila vabila za ogled proslave ob petdesetletnici vrtca, so me vprašali, kaj piše. Razlagala sem jim, da domžalski vrtec praznuje, ker je star že približno toliko kot njihovi dedki in babice. Povedala sem jim, da bo zato v Domžalah proslava, kjer bodo nastopali; to pomeni peli, plesali in govorili; tudi naši mali šolarji in mi jih bomo lahko gledali. Eden je rekel: »Kako to, da je vrtec že toliko star, ko pa smo ga komaj odprli in je bil Milan Kučan tukaj?« Kako razložiti otroku, ki biva v najnovejšem domžalskem vrtcu, da sedaj ta isti vrtec praznuje pol stoletja?! MIRA MATIČIČ JAMNIK -VRTEC KOLIČEVO Ljudsko izročilo v vrtcu Za popestritev prihajajočih praznikov sem se od ločila, da otrokom pokažem, kako lahko okrasimo jajčka s čebeljim voskom. Tako sem pripravila vse potrebno /,i delo, še prej pa otrokom razložila, da so tako delali Ze pred mnogo leti in da se ta običaj okraševanja ohranja še sedaj. Zanimanje za tako olepševanje jajčk je bik) kar veliko, otroc i pa so drug drugemu ves čas svetovali, kakšne vzorčke naj uporabljajo. Seveda je bilo treba jajčka še pobarvati, kar smo storili v namočenem krep papirju. Otroci so bili na svoje izdelke zelo ponosni. Foto in besedilo: TATJANA |ARC - VRTEC VIR Pomagali so nam: Občina Domžale, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavel| I rane, Miran Krištof, Rebik, Galma Homec, Košarkarski klub Domžale, Farma Ihan, Banka Domžale, Radio HIT, Izobraževalni center za jedrsko lehnokjgijo, Cetours - Vojko Cerar, Stanovanjsko komunalno podjetje Domžale, Stol pisarniški stoli d. o. o., Me Donald's Domžale, Al OJ d. o. O, Vodice, Kolinska. HVAIA VSFM! in ma' I U VELIKI TRAVEN /bmnik Domžale EVROPSKI MEDICINCI SLOVENSKIM OTROKOM London 96 - Berlin 97- Ljubljana 98 Evropski zbor študentov medicine, kar 125 jih je bilo iz 19 evropskih držav, je te dni gostoval v Sloveniji. Z dvema odmevnima koncertoma v Ljubljani in Mariboru je izpolnjeval svoje humanitarno poslanstvo, saj je šel izkupiček koncertov za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Zbor je eden od projektov evropske medicinske študentske organizacije (EMSA), ki povezuje, zbližuje in izobražuje medicince vse Evrope s pomočjo obštudijskih praks, kongresov, strokovnih izmenjav, orkestra in zbora. Zgodba o Evropskem zboru medicinrev sega tri leta nazaj na Otok. v London. Tam so združili glasove prvič in v Kraljevi dvorani izvedli Requiem W. A. Mozarta ter Le Deum |. Havdna. London je bil v znamenju obnove sarajevske Univerzitetne knjižnice. Medicinci, ki zdravijo torej tudi s svojimi glasovi, so na svojem drugem koncertu v Berlinu ob spremljavi Komornega orkestra Prenzlavv izvedli Bachov Pasijon po kinezu. lztxani izkupiček so namenili za begunce v Ruandi. V Berlinu so odločili, da bo tretji koncert Evropskega zbora študentov medicine aprila '98 v Sloveniji. Polni veselja in mladostne razigranosti so se ob prihodu v Ljubljano btili del: Gallusa, Beethovna in Puccinija. Študij programa koncertov je potekal kar osem dni po osem ur na dan. Vaje pa jim niso bile prenaporne, saj so zelo radi sodelovali z dirigentko zbora Beato Herman iz VVaršave, v pomoč pa so ji bili Bernarda Kink, dirigent- ka zbora Emanuel, Mateja Starbek, ki vodi medicinski zbor COR in Tomaž Pirnat, dirigent Domžalskega komornega zbora. Medicinci so priznali, da so se ob resnem študiju programa tudi zabavali. Nedvomno pa jim ni bilo do take zalwve na prvi vaji s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko maestra Marka Muniha. Namreč Predsednik berlinskega pripravljalnega odbora simbolično predaja dirigentsko paličico Sloveniji, predsedniku ljubljanskega pripravljalnega - organizacijskega odbora MATURANTSKI PLES SPET V KAMNIKU Pomembni in težki trenutki za maturante SŠRM Kamnik V letošnjem šolskem letu zaključuje štiriletno šolanje na ŠCRM Kamnik deset oddelkov dijakov kamniške in domžalske občine. Vse čaka v maju lepši del šolanja, maturantski ples, v juliju pa matura oz. zaključni izpiti. Pet oddelkov gimnazije in dva oddelka ekonomske šole bo opravljalo eksterno maturo, ostali pa bodo zaklju- Zadnje kontrolne naloge v šoli čili šolanje z zaključnimi izpiti. Vsi maturantje so si že poiskali ustrezno fakulteto, sedaj se začenja še bitka za točke, s pomočjo katerih se ti vrata študija tudi dejansko odpro. Dijaki v teh napornih dneh komaj sledijo vsemu. Zadnje kontrolne naloge v srednji šoli in temeljite priprave na maturo so prepredene z mislijo na njihov najlepši večer - MATURANTSKI PLES, ko se bodo v blišču poslovili od svojih profesorjev, se zahvalili staršem za podporo v obdobju odraščanja in zapksali slavnostno četvorico. Čeprav priprave na maturantski pk-s niso najbolj združljive z intenzivnim učenjem, mladost zmore tudi to. Zavedajo se, Ha si brezskrbnost podaja roko z odgovornostjo in prihajajočo zrelostjo. Del teh dijakov bo zaplesal v ljubljanski I estivalni dvorani, dijaki 4.a in 4.Č pa so se odločili za maturantski ples v Kamniku 22. maja 1998 v tamkajšnji dvorani. Tradicija maturantskih plesov kamniške gimnazije je prav domače mesto Kamnik, zato se prav ti skupaj z vodstvom šole in v prodajnem centru (B!%EZJJl (DomzaCe v trgovini do Bite v cestnem porceCanu: lijozni/(e gCoSofa ptitve, desertne in St^pdeCice z zCato in sre6rno Cinijo. razredničarkama prof. Marjo Kodra in prof. Neno Vute mrzlično pripravljajo na dogodek v domačem okolju. Pojavilo se je nekaj finančnih žagal in veseli bodo vsakega posameznika in podjetja, ki bi jih lahko podprli. Končana srednješolska pil je pomem-ben dogodek za vse; dijakom zaželimo veličasten ples in uspešno maturo; dom-žalsko-kamniškemu okolišu pa veselje ob prihodu mladostne energije v domače življenje. ANICA GRIL| Predsednica uprave sklada Biserka Marolt Meden in doc. dr. David Neu-bauer sprejemata ček, delo akademskega slikarja Igorja Banfija, od slovenskega organizacijskega odbora že prva vaja je bila snemana. iz povedanega bi kdo pač sodil, da so Evropejci pri nas ves čas in samo peli. Resnica |e seveda drugačna. Zelo radi so se sprehajali pil jubljani in občudovali i istosl našega mesta, zek> se jim je vtisnil v spomin ljubljanski grari. Slednji tudi zaradi tega, ker je na gradu nnstna občina Ljubljana svečano sprejela vse medicince in pokrovitelje akcije. Tako so ob tej priložnosti slavnostno predali ček v vrednosti 2,(XX).(XX),(X) Sn Skladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Da so medicina zbrali ta nemajhen znesek, gredo velike zasluge Leku, ŠOU, 3M, GPG, ZZZS, MSD, SCT, Muri, Medic inski fakulteti v I jubljani, Zavodu RTV Slovenija, SLKD, Porsche Slovenija, Hranilnokrerlilni službi DomZale, Lisci, Založbi Tangram, Savi Kranj, Alkaloidu, Grafičnemu studiu HERLE, Novartis, Kernofarmaciji, Eli Lillv, Bri-stol Mvers Squibb. Staro Škofjo Loko, Zbilje, Bled, Novo mesto, Brežice, ne nazadnje pa tudi okolico Ljubljane so si Evropeje i ogledali v času med vajami, za to pa so s svojimi udobni-mi vozili |xiskrlx'li Avlo AS Domžale, Av-luliiša Real, Kalan Tracle, Ford Servis Ir/in. Na poti v Marilx)r so si ogledali I dolenjsko in Štajersko, v Brežicah pa so se ■ se -zt i. i nili s poskusnim uvajanjem zdravstvene kartice v Sloveniji, v cerkvi na Ptujski gori, edinstveni gotski umetnini v Sloveniji, pa je KONCERT EMSC v prenovljeni cerkvi dve uri predel prvim koncertom turneje v Mariboru zazvenel Mozartov Ave verum. Štajerska prestolnica je zbor, orkester in soliste navdušeno sprejela še posebej zato, ker je Beethovnovo Fantazijo za klavir, zlxir in orkester izvajal pianist Tomaž Petrač. Po koncertu v Unionski dvorani so se na večernem sprejemu odločili ci prihodnjem koncertu. Simlx)lič:no je dirigentska paličica prešla iz rok slovenskei.;.i organizai Ijskega od bora Sicickliolmu. Ostal je zadnji ck>godek, slavnostni koncert v Ljubljani. Evro|>ski medic inski zbor, Simfonični orkester RTV Slovenija, solist Vladimir CadeŽ, Slavko Savinšek, Tomaž Sv. Jožefa v Ljubljani Petrač in maestro Marko Munih so izvedli prvi koncert v prenovljeni cerkvi Sv. k>že-fa. Ob tej priložnosti je zmanjkalo prostora za vse, ki bi radi prisostvovali ekigodku in s tem pomagali tudi Pediatrični kliniki. Vendar pa je izid (1) zgoščenke lako rekoč pred durmi, zato se borno lahko kmalu prijetno počutili bb poslušanju posnetka koncerta. Evropski medic inski /lxir je dal Sloveniji nekaj res lepega in ne|xizabnega, sami študentje pa se odpravljajo s svojim humanitarnim motom naprej ck) src Evrope v osrčje Evrope, kajti naslednja koncerta lx>sta v Varšavi in Stockholnrtu. MATE|A marc DOŽIVETJA MLADIH Z BUSA VESELJA »Mi daš tisto žogo...?« »Malo bolj na levo...«. »Kar naravnost, Jože... še kar naravnost...«. »Pazi, bolj počasi! Tako, še malo, še malo... O. K., zdaj pa kar do konca«. »Saj sem vedel, da za tebe, Jože, sploh ne bo težav. Ti pa si ja izkušen šofer, pa ne bi mogel zapeljati med tistima dvema količkoma... Ampak, I vek, njemu pa začne srce biti ko...«. Takšna, pa še veliko ix>lj zanimiva so obzivetja, ko zapelje Bus veselja ob četrtkovih popoldnevih na makadamsko parkirišče trgovine Napredelc Pa ni zanimivo samo tedaj, ko Bus veselja zapelje med tistima dvema drogoma ob vhodu na parkirišče; zanimivo je od začetka pa vse do konca. »Ne, ne grem, .. .meni se danes či-iisto nič ne da delat... - a mi daš eno co-ca-colo?« mi odgovori Mik, ko ga povabim na hokej. Njegove proseče oči, pa njegov tako igriv otroški pogled. F1m, ne vem ali se mi naj smili ali pa naj mu dam lislo c oc a e olo, denarja lako ali lako nima cbvolj. Pa ne samo Mak, tudi 2ak se- ne razlikuje dosti bolj oel njega. Samo poglej Zaka, kako hoče tistim iz sosednjih' blokov dokazati, da pa on ni takšna reva in da zmore celo Zaspanko-ta spraviti na tla, mu dati kakšen udarec presenečenja več, kot pa to zmore Lenko. Baja kar tako Breznikova 15, Domžale tel./faks: 716-423 odprto: od 10. do 19. ure v soboto: od 9. do 13. ure »Projekt SKALA« pripravlja v mesecu juliju različne počitniške programe za mladostnike. Malce kasneje jih bom opisala, sedaj pa bi najprej povedala, kek> je Baja. Baja je račka bele barve, z velikim rumenim kljunom, rumenimi plavutkami in belimi, vedno razmrSenimi »lasmi«. Gre za igračko, ki jo je dobil naš voditelj Martin za god. Vendar Baja ni samo Martinova, ampak vseh animatorjejv »Projekta SKALA«. Prav vsem se je priljubila, vsak jo rad »pex:rklja« in stisne k sebi. Animatorji že nekaj časa pripravljamo različne- programe, ki bodo potekali med poletnimi počitnicami in enemu od njih smo Hali nastav Baja kar tako. Ker imamo radi Bajo. Ker imamo radi mlade. Ker se že zdaj veselimo našega druženja v vročih poletnih dneh... V mesecu juliju lx> trikrat po štiri dni |X)le;kal program Baja kar tako (vendar ne vedno v Domžalah): exl 29. t). Ho 2. Z v Novih laršah; od 6. 7. do 9. 7. v Domžalah in od 27 7. do 03.7. v Fužinah. Program Baja kar tako vključuje enc> dnevno kopanje na bazenu, druge tri dni pa bcxno preživeli ob igri, ustvarjalnih ck--lavnieah, spoznavanju [>)mžal in različnih dornžatskih ustanov. Vsak konec: tedna v juliju bodo eno- ali dvodnevni izleti (hribčki, planine in še kaj) z Busom veselja. Izlet za mlade I )om Zalčane bo 25. ali 26. julija (se bomb še-dogovorili skupaj z vami). OH Id. do 21. julija pa bomo skupne dni preživeli na taboru v Gribljah ob Kolpi. Tabor pripravljamo v sodelovanju z cbmZalskimi skavti. Tako, imate še dovolj časa, da se rxllo-čite, zberete |X)gum, vso dobro voljo, kar jo premorete in se nam pridružite. Imeli se- lx>mo fajn! BERNARDA VINDIŠAR *4° ■ NISSAN I MALA LOKA 15, \> DOMŽALE, tel.: 061 /16-12-164 O MEHANIKA, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV VSE NA ENEM MESTU KORISTITE NAŠE UGODNOSTI Vsekakor pa Smrketi še ni čislo jasno, zakaj ji animator I lenček ne da miru. »I',i sem Ze zadnjič rekla, da me ne bo veeč na Bus veselja, če se- bo I lene ek zopel (K)j.ivil tukaj...«, mi je mimogre- de rekla, a ni mogla, da ne bi Sla takoj k njemu. Ne vem, zakaj je tako pridno vztrajala ob izdelovanju tistih marjetic, ki so bile sie c-r /e-lo prijetne- za |xigleel - morda Se lepše od listih metuljčkov, ki so jih danes mnogi tudi zelo us|xsno izdelovali. Najbrž jo privlači to, Ha kar fant lako uspešno vexli vse tiste delavnic e. »Tomi, zakaj ne pustiš. Ha bi Ane i Ig rala s tabo nogomet?« »Pa ona nima pojma, saj vidiš, da ročke samo vrti...«. »O. K., pa vsaj mene pusti do igre«. »Oh, tebe pa že nikoli. Daj, Miško, daj, bova igrala skupaj...«. »Goool«, se sliši z drugega konca Busa veselja. »Menjava kek> si se up,» igr.iti / m ma...?«. Da ne bi povedal še kakšno o tistem, ki se je ves popoldan jezil, kei žoga ni šla v tisti ta-ma-li koš, pa o Zapravljivčku, ki si ni dal dopovedati, da ne sme z role-rji na Bus veselja. Zanimivo bi bilo slišati tudi o Tončku, ki ni izgubil nili t enkrat pri igri 'štiri v vrsto'... 4yt Vidite, marsikaj se doga- I i ja ob četrtkovih popoldne i vili na makadamskem par-< ^ kirišču pri trgovini Napre-HH dek. Mnogi redno, drugi obiskujejo Bus veselja kar tako mimogrede; vse pa nas povezuje to, da smo lahko skupaj: ela skupaj igramo, kaj izdelujemo, se |x>govarjamo, vi asih jezimo drug na drugega, izmenjamo kakšno informae ijo, si pripovedujemo dogodivščine,... I Im, zares veliko zanimivega. Zanimivo zato, ker se v prvi vrsti učimo bili skupaj. Ali misliš, ela je- Io kar lako enostavno? Pridi nas obiskal ludi li! S seboj pri pe-lji tudi prijatelje, sošolec- in sošolke, brata, sestro, mamic o in očka.. - Več: kot nas lx>, bolj veselo in razigrano bomo preživljali skupni čas. RUDI TISEL AHAČIČ ' v ' 1] SERVIS ffwWwMlM TRGOVINA prodajalna izdelkov Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722 107 orenje ^SLOVZANAKUP^. ^ gorenje ^o, POSEBNO UGODNE CENE: • pralni stroji, sušile! perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zmržovalne omare in skrinje... * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki. mešalci...) Brezplačna dostava. Možnost nakupa na več obrokovl V Odprti ouniln* trtmuh od •«o \t nit Domžale /lamnik Mikijevo plesno leto Spet se izteka leto polno plesa! Od oktobra, ko so se odprla vrata plesne šole Miki in do maja, ko bomo zaključili s prireditvijo MIKI-JEV PLESNI DAN, je plesalo čez tisoč otrok, mladine in odraslih. Program plesne šole od najmlajših skupin, jazz-shovv dance-a, hip hopa, plesnih parov, aerobike in tečajev za osmošolce in odrasle smo obogatili še s košarkaškimi navijačicami in plesalkami ter folkloro. Zanimanje za slovenske tradicionalne plese je presenetljivo veliko pri otrocih. S strokovno pomočjo gospe Martine Preložnik smo preko ljudskih igric, izšte-vank, zbadljivk in pesmic prišli do prvih pravih foklornih plesov. Domžalska in moravska navijaška in plesna skupina sta se udeležili državnega prvenstva v Polzeli in dosegli dobre rezultate. Dom-žalčankc so bile pete, dekleta iz Moravč pa devete. Najraje plešejo otroci v vrtcih. V pn »gramu, ki je sestavljen posebno za najmlajše, si olrok poleg gibalne, ritmične in motorične sposobnosti razvija domišljijo in se preko plesa in glasbe seznanja s svojim telesom. Ravno zaradi neposredne otroške prisrčnosti najmlajše plesalce iz vrtcev radi povabijo, da zaplešejo. Zavrteli smo se na novoletnih nastopih, mamicam pripravili presenečenje ob njihovem prazniku, nastopili na otvoritvi novega vrtca Količevo, ob STA letni-c i domžalskih vrtcev in ob 700. letnici omembe krajev Vir in Trzin. Šolske skupine uspešno plešejo po programu in se predstavljajo na šolskih in krajevnih prireditvah. Vse skupine se od novega leta temeljito pripravljajo na vrhunec plesne sezone. Mikijev plesni dan, ki bo potekal od jutra do večera v soboto, 23. maja, v Hali Komunalnega centra Domžale. Po naporni sezoni in upajmo uspešnem nastopu, lx)mo letos, kot je že tradicija v naši plesni šoli, odšli na zaključni izlet v Gardaland. In potem so počitnice. Tudi med počitnicami bomo plesali! Po uspešnem lanskoletnem plesnem taboru, se vsi tisti, ki že uživamo v plesu in tisti, ki se še nikdar niso učili plesnih korakov, vračamo v Marindol ob Kolpi. Plesali bomo, spoznavali kako se pripravi prava plesna prireditev s svojo domišljijo, ustvarjanjem lastnih koreografij, kostumov, scene in režije. Vmes pa se bomo zabavali, kopali, igrali, saj bodo počitnice. Po počitnicah pa se znova dobimo, sveži, spočiti in polni novih plesnih idej. PLESNI KLUB MIKI vabi v soboto, 23. maja, v Halo KC in ploščad Veleblagovnice Domžale na MIKIJEV PLESNI DAN 10. Predstavitev plesnih parov, foLkornih skupin in košarkarskih navijačic 10.30 PROGRAM PREDŠOLSKIH PLESALCEV iz Domžal, Mengša, Kamnika, Lukovice in Moravč s KONCERTOM ROMANE KRANJČAN ZA NAJMLAJŠE 12. Zaključek dopoldanskega programa 16. TEKMOVANJE PLESNIH PAROV pionirjev do 12 let 18.30 PLESNA REVIJA skupin jazz-show, hip-hopa, parov plesnega kluba Miki Rezervirajte si dan! V Majčevem dvoru se bomo zopet zavrteli Velika dvorana v Majčevem dvoru je bila kar premajhna. Kako prijetno je zapisati to besedo, ko smo se na družabnem plesu Fundacije Mali vitez srečali znanci in neznanci, ki pa smo kaj hitro postali prijatelji. Da to drži, mi potrjujeta Davorin in Matjaž, ki sta se letos ob pomoči g. Jurija Berlo-ta odločila, da se sama odpravita na obiske, k doslej njima neznanim ljudem in jih prijazno poprosita za sponzorsko pomoč v obliki denarne dotacije fundaciji ali pa darilu za srečelov. Fanta sta mlada, utirata si pot v svet poslovnih ljudi, s svojim pogumom in izredno voljo sta premagala nam zdravim neznane bolečine, premagala bolezen in se vključda v svet okoli sebe. S svojimi izkušnjami spodbujata vse tiste, ki se z boleznijo trenutno spopadajo, in jim dokazujeta, kaj zmore hrabrost, dobra volja, uspešen zdravnik, pa še in še bi lahko naštevala. Fundacija Mali vitez je bila ustanovljena 1996. leta, v življenje jo je popeljala g. dr. Berta jereb, ki je tudi njena predsednica. Ga. prof. lerefciova ve, da mladi, ki so premagali raka, potrebujejo pomoč svoje širše okolice tudi zato, da premagajo svojo drugačnost in se vračajo v svet zdravih ljudi. Vrniti se ponovno v šolo, nadaljevati študij na fakulteti, zmorejo res samo kleni mladi ljudje, ki pa za svoje prve Povabilo k sodelovanju ali kaj vse se dogaja na »mladinski sceni«? Zunaj je lep s soncem obsijan dan, sedim v pisarni in razmišljam, kako misli prelili na papir, jih oblikovali tako, da bodo nagovorile, spodbudilo k sodelovanju pri skupnem ustvarjanju našega Slamnika. V vsaki številki Slamnika je vcilno nekaj Člankov, ki govorijo o Življenju mladih v naših občinah. Sprašujem se, ali bi jih bilo lahko ver? Ali je to res vse, kar počno mladi v svojem prostem času? Mislim, da je mladinska dejavnost v našem koncu zelo razvejana in bogata. Imamo različne mladinske športe, skupine, kjer lahko mladi dejavno sodelujejo (kot člani, prostovoljci), ob-časne mladinske prireditve in še in še. Obstajajo pa tudi nekatere stvari, ki čakajo, da jih kdo odkrije in začuti |)otreho, da se nekaj premakne, da se zai ne kaj dogajati. Veliko nas živi v Domžalah in okolici, ćutim, da nas je Vat U*fv» vilo taldh, ki hi boleli lf! kaj... Kaj napisati in sporočiti drugim svoje videnje Življenja mladih, se druge obogatiti s svojimi izkušnjami in spoznanji, opozoriti na še nepokrite potrebe mladih, predstaviti Življenje skupine, katere član sem, opisati posamezne dogodke, ki smo jih doživeli, povabiti k sodelovanju k Ze obstoji vim dejavnostim ali k dejavnostim, ki bi lahko zaživele, če bi ob pravem trenutku »stopili skupaj« pravi ljudje... I Iragi Lukovi .mi, MoravC.ini, Mengšani in Domžalčani! Vabim vas k sodelovanju pri: - skupnem ustvarjanju mladinske sirani, - predstavitvi Ze nlistojecih dejavnosli za mlade, » iskanju novih oblik sodelovanja mladih (opozorili na potrelx' mladih, iskali možnosti, iskati sodelavce.,.) V naslednjih Številkah bomo predstavili nekatere organizirane oblike združevanja mladih, ljudi, ki svojo prednostno skrb namenjajo mladim in še veliko drugega. Sporočite nam kaj in koga hi radi spoznali in |x> svojih najboljših moCeh vam lx>mo skušali ugoditi. BERNARDA VINDIŠAR K D JOŽE GOSTIC HOMEC 'Dikiiškg- pevsfo sfaipina SIRENE vas vabi na LETNI KONCERT, ki bo: v nedeljo, 31.5.1998 v OŠ Preserje pri Radomljah ob 20h; v petek, 5.6.1998 v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku ob 20h; ponovitev septembra v Domžalah. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bobni: Lojze Pirnat Bas kitara: Bernard Pajk Predprodaja kart: Studentski servis Domžale in Kamnik Informacije po telefonu: 061I727-814, 0611727-287 ponovne korake potrebujejo pomoč odraslih zdravih ljudi, ki imajo glede na svoje življenjske izkušnje tudi veliko znancev. Da taka znanstva res nudijo svojo pomoč, nam potrjuje nesebično delo ge. Marte Bolte, ki je podpredsednica fundacije in hkrati mama prizadevnega študenta Aljaža, ki s svojimi domislicami skupaj z Davorinom in Matjažem pripravlja veselo plesno srečanje. Vsi pa vemo, da vračanje mladih, ki so preboleli raka, v svet zdravih ljudi kar precej stane, zato je prav, da mi, ki smo zdravi, svoje zdravje cenimo in se s kakšnim darom zanj naravi tudi oddolžimo. Tako priložnost bomo imeli v petek 15. maja letos v Majčevem dvoru, kjer nam Mali vitezi ponovno pripravljajo prijeten družabni večer. Prireditev se bo pričela ob 19. uri. Ob glasbi Dua Objem, ki tudi letos nastopa sponzorsko, se bomo lahko zavrteli, se morda tudi tesno objeli in se imeli lepo. Prisluhnili bomo nastopajočim, povedali si bomo skrivnosti, ki so 6ikale prav na ta trenutek. Fundacija, ki jo zastopa njena predsednica ob pomoči različnih ljudi, naj pomaga mladim ljudem tudi na pot, v poslovni svet med ljudmi, ki so trdi borci za vsak kos kruha. Tudi za tovrstno borbo se je treba obrusiti, ne takoj vreči puške v koruzo, ampak se biti naprej vsak dan v mesecu, letu, desetletju. Prav zato občudujem mlade fante, ki so se smelo odpravili med poslovno prekaljene ljudi. Preko štiristo mladih ljudi je ozdravljenih od raka, hodijo v različne šole, študirajo, se odpravljajo v tujino, sodelujejo z raznimi univerzami, se glasbeno udej-stvujejo, si služijo svoj kos kruha, morda si že ustvarjajo svoje družine ali jih pa že imajo, morda počnejo še kaj, česar ne vem. Mogoče kdo izmed njih piše knjigo, da jo bo lahko izdal, bo potreboval zopet ta Smentani denar. Za take in drugačne začetnike je namenjen denar, ki ga bomo na petkovem plesu v Majčevem dvoru darovali vsi, ki bomo tam, seveda vsak po svojih močeh. Kdor hitro da, dvakrat da, je nam Slovencem dobro znan rek, zato darujmo pogumnim in smelim mladim ljudem, naš dar bodo znali ceniti in ga kvalitetno izkoristiti. Davorinu in Matjažu ter vsem mladim, ki jima pomagajo, pa želim, da nas presenetita z bogatim srečelo vom. MICA KAVKA Samo in Črt s podjetja Lestan & Lestan sta nas popeljala ob lepi Soči po neznanih poteh obsoških gora Akcija zbiranja za prizadete ob potresu Rdeči križ Slovenije je takoj po sprejemu obvestila o potresu na širšem področju tolminskega sprožil akcijo zbiranja pomoči prizadetim. Denarne prispevke občani in drugi lahko nakažete na žiro račun št. 50120-678-5530? šifra 4009 s pripisom za »TOLMINSKO« Prav tako naprošamo vse, ki želijo darovati gradbeni material oz. material za obnovo, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, Ljubljana, telefon 061 1261 200. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo...« (F. Prešeren, Zdravljica) Nova slovenska himna, ki jo že nekaj let s ponosom prepevamo, že ob svojem nastanku »ni bila politična pesem nekega zatiranega naroda, ampak je visok humanistični manifest za vse narode in za vse ljudi« (prof. Justin Stanovnik). To pomeni: naša himna nam kliče v spomin pristne in globoke človeške vrednote, tiste, ki počlovečujejo svet in medčloveške odnose. To velja še posebej o edinosti in spravi, ki ju omenja gornji verz. V zadnjih letih se je že veliko govorilo in pisalo o spravi. Sedaj je Ze zaradi političnih debat ta beseda znova v zraku. O tako pomembni stvari se je vedno treba pogo Varjati in odkrivati bistvo resnične sprave in pota do nje. Sprt narod ne more graditi države Revija Cerkev v sedanjem svetu, ki izhaja pri Družini, je zadnjo številko posvetila različnim razsežnostim sprave v zgodovini krščanstva in še poselx'j Cerkve na Slovenskem. Prof. Justin Stanovnik se dotika ravno vprašanja narodne sprave in piše: »V našem polpreteklem obdobju so bili ljudje, ki so žrtve proizvajali in ljudje, ki jih je zadela usoda žrtev. Med njimi je prepad. Kako ga je mogoče premostili? Najprej je treba povedali, da ga premostiti moramo. K 'emu nas priganjajo trije premisleki. Prvič je sprlosl stanje, ki človeku ne pristoji. V sprtosti Človek ne more resnično živeti. Živi samo deloma. Sprtost duši in uničuje to, kar je v človeku najvrednejše. Pod bremenom sprtosti vsi zelo težko hodimo. To je človeški ozir, ki ne dovoljuje, da sprtost dopuščamo ali se ji celo vdajamo. Drugi ozir je političen. Sedanji Slovenci smo doživeli to, da nam je dano in naloženo, da postavimo temelje naši l)rvi državi. To se v narorkivi zgodovini zgodi samo enkrat. 'n to izjemno nalogo je zgodovina postavila na program Prav za naše generacije. Če ga ne vzamemo nase v celoti '1 z vso odgovornostjo, se nam lx> zamerilo za zmerom. Sprti narod države ne bo mogel prav postaviti. Tretjič pa ne smemo nikoli pozabiti, da tudi žrtve niso Povsem brez krivde. I )a so bile izbrane, da odigrajo vlo-Ho žrtev, seveda ni njihova krivda. V čast jim je, tla so vlogo vzeli nase in niso pobegnili. Toda na gibanju, v katerem so I lil« ■ žrtve, jp bilo, v celoti gledano, tudi toliko neprisebnosti in nezvestobe, toliko uhajanj, da se moramo zamisliti tudi nad sabo. Iz tega razmisleka se nam bo odkrilo, da tudi mi nismo nič več kot ljudje... Spominjati se še ne pomeni sovražiti Kako bomo torej naredili most čez prepad, ki se imenuje slovenska sprtost ? Najprej lahko z vso gotovostjo povemo, da nimamo nikogar pravice sovražiti. Vedeti, kaj je kdo storil, v kaj je bil vpleten, kateri strani je dal na voljo svoje sile, še daleč ni isto kot tega človeka za to tudi sovražiti. Sovraštvo je slepo, zato vnaša v svet, ki je narejen tako, da bi bil pregleden, nekaj temnega. Vsako sovraštvo je ik'l na zatemnitev sveta. Zato ne prizadene samo tistega, v ka-terega je uperjono, ampak tudi tistega, iz katerega izhaja. Prizadene vse. Če se veča količina sovraštva, se vei a obremenitev sveta. Nikogar mi ni dovoljeno sovražiti. Vedeti za kaj, biti si v sveti česa, imeti kaj v spominu, še daleč ni isto kot sovražiti. Človekova veličina je ravno v leni, da ve, a ne sovraži, ker ne ve samo, kaj je drugi storil, ampak ve tudi, kaj je sovraštvo - da je nekaj zavrženega in prepovedanega, Kakor je bila Zdravljka programska pred si upet desetimi leti, tako je tudi danes. Ludi danes je čas, da jo prebiramo od vrstice do vrstice, in vsakič bomo videli, da pesnikovi goreči klici veljajo tudi nam.« Nadškof Šuštar - klicar k spravi V isti številki revije najdemo tudi zapis upokojenega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki obuja spomine na prve spravne slovesnosti v Rogu in drugod leta 1990. Opisuje, kako dolga in težka je bila pot do prvega koraka: »Po spremembah v naši družbi sem napovedal spravno slovesnost v Kočevskem Rogu. Borci so hoteli to preprečiti. Imeli smo sestanek na ljubljanskem Magistratu. Na škofijo niso hoteli priti, jaz pa tudi nisem šel k njim. Povedal pa sem jim jasno in odločno, da bo v nedeljo, 8. julja 1990, v Kočevskem Rogu slovesnost sprave. Molil sem, da bi srečno piišli Ija in da bi slovesnost res potekala v duhu sprave. Ves čas nas je spremljala policija. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Po maši smo šli k breznu, kamor so pometali žrtve. Tam je bil simbolični cerkveni pogreb in blagoslovitev. Pozneje so bile še na drugih krajih spravne slovesnosti, tako v ljubljanski nadškofiji kakor na Teherjah in drugod. Po župnijah so odkrivali spominske plošče. Žal je prišlo včasih do prepirov. Nekateri niso hoteli, da bi bila na teh spominskih ploščah napisana imena njihovih svoji ev ali so pozneje protestirali. Taki prepiri so bili tudi, ko je bila 15. novembra 1997 na Žalah v Ljubljani odkrita skupna spominska plošča za vse, ki so bili pobiti iz ljubljanskih župnij. Posebna misel je bila, da bi praznovali 15. junija dan sprave. Pobudo za to je dal nekdanji partizan Stanislav Klep iz Kranja. Sam sem v pogovoru z njim poudaril, naj bo 15. junij dan priznanja krivde, odpuščanja in sprave. Vsako leto smo imeli v cerkvi Vseh svetih v Ljubljani - Sv. Križ maso in potem slovesnost ob Lipi sprave na Žalah. Tam stoji velik križ kiparja larma. Ta naj bi nas stalno spominjal na to, kako nam je sprava potrebna. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, vsako leto več. Težja je sprava med živimi Vsi smo bili veseli, da je prišlo vsaj na nekaterih krajih do sprave z mrtvimi, čeprav to še zdaleč ni povsod urejeno. Se veliko ljudi je, za katere ne vemo, kje so našli smrt in kje so njihovi grobovi. Toda še težja je sprava z živimi, lega sem se od vsega začetka zavedal. Vedno znova sem poudarjal, da si moramo prizadevati za spravo z živimi, ko smo vsaj formalno dosegli spravo z mrtvimi. Žal tudi kristjani niso bili vedno pripravljeni za tako spravo. Večkrat sem slišal ugovor: »Najprej bomo nekoliko obračunali.« Vedno znova pa mora Cerkev spominjati na Kristusove besede: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Pokojni nadškof Pogačnik se je javno opravičil za to, kal je zagrešila Cerkev, in prosil odpuščanja ter poudaril, da moramo kristjani vsem odpuščati. Tudi sam sem večkrat ponovil isto prošnjo in zagotovilo, da mi vsem odpuščamo. Vendar je bila taka izjava v tistih časih v javnosti presliša-na. Sredstva javnega obveščanja o tem sploh niso poročala. Kje so težave? Po mojem mnenju je glavni vzrok, da še ni mogoče priti do sprave med živimi, v tem, da je pri nekaterih premalo pripravljenosti za odpuščanje in spravo. Trdijo, da sploh niso ničesar krivi, da niso ničesar zagrešili in samo drugim očitajo vse mogoče stvari. Vedno se ponavljajo isti očitki. Večkrat sem poudaril, da je pri ugotavJjaju zgoikivinske resnice treba najprej ugotovili dejstva, nekaj drugega pa v> razlage in osebni komentarji. Kar zadeva dejstva, bi ven- dar morali najti soglasje. Hvaležen sem vsem, ki k temu prispevajo. Kar pa zadeva razlago, najbrž še dolgo ne bomo našli pravega soglasja. Veliko stvari bo mogoče presojati šele kasneje in bo morala o tem soditi zgodovina. Druga svetovna vojna in leta po njej so verjetno eno najbolj tragičnih obdobij v zgodovini slovenskega naroda. Tudi v samostojni slovenski državi še nismo prišli daleč. Sprava je najprej osebna zadeva v družinah, med sosedi in znanci. Velikega pomena bi bila za vseslovensko spravo neka uradna izjava v parlamentu, da bi vsaj nekoliko razčistili preteklost. Večkrat so tudi predlagali, naj bi postavili simbolični spomenik sprave za vse, pa naj so bili žrtve na katerem koli kraju in na kateri koli strani. Nekateri predlagajo Kočevski Rog in Teharje, drugi Ljubljanski grad ali kakšen drugi kraj. Za kristjane sta sprava in odpuščanje še posebna dolžnost. Vsi kristjani molimo v očenašu: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Da bi prišlo do resnične sprave in odpuščanja, je potrebno tudi veliko molitve. Naša skupna naloga Čeprav je spirava nekaj tako težkega in doživljamo tako hude stvari, ne smemo izgubiti upanja. Kristian si mora prizadevati za spravo iz zvestobe Kristusovemu zgledu in naročilu. Za vse pa je to dolžnost kulture in poštenosti ter iskrenega priznanja. To velja za vsakega, tudi za tiste, ki so sami veliko pretrpeli, za naše izseljence, med katerimi so nekateri doživeli hude stvari. Mrtvi so pred Bogom in so svojim preganjalcem in morilcem odpustili. To naj bi storili tudi vsi živi. Potreben pa je pošten dialog, da se c>dkrito pogovarjamo med seboj v dobrohotnosti in iskrenosti. Papež Janez Pavel II. ob pripravi na leto 2000 vedno znova poudarja, kako potrebna je sprava med nami. V svojih govorih v Sloveniji je večkrat govoril o spravi. V govoru v Ljubljani-Stožice je dejal: »Škofe, duhovnike, redovnike in laike so med vojno in po njej zapirali, jih mučili, izsiljevali in tudi nasilno morili. Vsi ti zdaj prosijo Boga za spravo, mir in slogo med vsemi člani naroda.« Ob slovesu v Mariboru na letališču je naročil, naj slovenski kristjani gradimo 'med seboj spravljeno družbo, ki bo zagotavljala mir in slogo! Nikogar izmed nas vprašanje sprave ne sme pustiti ravnodušnega. Za spravo si moramo vsi iskreno prizadevati. Pri tem pa ne izgubiti upanja in vere, ampak prejsiti Kristusa, da nam nakloni spravo z Bogom in da milost sprave med seboj. Samo tako je možna pot k zadnjemu (ilju.« BOGDAN DOLENC /lamnik Domžale PREDSTAVLJAMO VAM G. Pavel Pevec, predsednik sveta KS Slavka Šlandra Krajevna skupnost Slavka Šlandra je s svojimi prebivalci največja KS v naSi občini. Na njenem območju so vse pomembnejše javne ustanove in nemalokrat slišimo, da tej osrednji mestni KS pravzaprav ni treba narediti ničesar, ker vse namesto nje naredi občina. Ali to drži, sem vprašala Pavleta Pevca, predsednika sveta te KS. lavne ustanove v mestu Domžale so skoraj vse v drugih krajevnih skupnostih, to se pravi, da to ne drži. Res pa je, da občina veliko naredi za mesto Domžale, prav posebej za našo krajevno skupnost pa ne. Katere investicije so bile v zadnjih dveh letih največje? Največja investicija je bilo dokončanje plinovodnega omrežja ob ulicah Ivana Pengova, Slamnikarska ter ulici Nikola Tesla, kjer so po dolgih letih prišli tudi do asfaltirane ceste in javne razsvetljave. Pričeli smo tudi z deli napeljave kabelskega omrežja na območju ob Kamniški Bistrici do glavne ceste, kjer so prve individualne hiše že priključene. Sodelujemo pa z ostalima krajevnima skupnostma pri ureditvi pokopališča v Domžalah. Pripravljeni pa so projekti za izgradnjo kanalizacije Zaboršt. S katerimi vprašanji oz. problemi se prebivalci vaše KS največkrat obračajo na vas? Ste z njihovim sodelovanjem zadovoljni? Največ vprašanj je po urejanju okolice stanovanjskih sosesk (otroška igrišča, ureditev parkov, kabelska televizija, plinovod), ki jih je v naši KS veliko. V glavnem imajo krajani koristne predloge, so pa tudi posamezniki, ki znajo iz majhnega problema narediti zelo velikega. Velikokrat slišimo, da prebivalci mesta za komunalno infrastrukturo namenjajo manj kot zunaj mesta ali celo nič. Ali to drži? To ne drži. Na kompletnem območju SEVER smo imeli v času od leta 1986 do leta 1991 uveden krajevni samoprispevek v višini 2%. V tem času smo na tem območju zgradili kompletno komunalno infrastrukturo: kanalizacijo, ceste in javno razsvetljavo, krajani pa so še posebej plačevali tudi gotovinski prispevek. S tem denarjem je bilo veliko narejenega in pomeni tudi osnovo za vse sedanje graditelje, ki na tem območju gradijo, prispevek pa plačujejo Skladu stavbnih zemljišč. Tudi v naselju Zaboršt je bila s prispevkom krajanov v letih 1990,1991 in 1992 zgrajena kanalizacija, v letih 1993, 1994 in 1995 pa so bile rekonstruirane še ceste in v lanskem letu napeljana tudi javna razsvetljava. Kateri so po vašem mnenju največji problemi centra Domžal? Preobremenjenost mestnega središča s prometom, mladinsko presto-pništvo, premalo parkirišč, otroških igrišč in premalo zelenih prostorov za hišne ljubljence. Kaj v mestu najbolj pogrešate? Urejeno avtobusno postajališče, mestno tržnico in javno stranišče ter prostore za mladino. Kako bi rešili promet v okviru SPB, parkiranje v centru, ipd.? Promet bi delno preusmerili na opuščeni železniški peron s priključkom na Ljubljansko cesto pri Kurivu. Parkirišče pa bi bilo dovolj veliko za Napredkom, če bi bila parkirna mesta označena in omogočen dostop na parkirišče z več strani. Uspela očiščevalna akcija Očiščevalna akcija pod imenom Očistimo Kamniško Bistrico, ki jo je organizirala Zelena pobuda Združen« liste v sodelovanju z domžalskimi taborniki. Lovsko družino Pšata in Ribiško družino Bistrica iz Domžal, je, v soboto, 28. marca 1^98, obrodila prve sadove. Preko sto udeležencev akcije je v enem dopoldnevu nabralo 18 kubikov smeti ob Kamniški Bistrici od mosta pri Repovžu do Centralne čistilne naprave v Studi. Med odpadki so prevladovali: plastični ovitki in embalaža, nekaj je bilo tudi starega Zelezja, našli pa so celo dve školjki starih »fičkov«, star bicikl in fluorescentne kondome, nataknjene na veje, ki so morda nekomu označevali pot med grmovjem ob Kamniški Bistrici. Občina Domžale je akcijo podprla z brezplačno malico za udeležence akcije, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je zagotovilo kontejnerje, vrečke in rokavice za pobiranje odpadkov, Gostinsko podjetje Trojane pa je za udeležence akcije breplačno darovalo 110 krofov. Akcijo smo ponovili čez 1 tedne, v obratni smeri - od mosta pri Repovžu do Radomelj. Udeleženci akcije so v klepetu med malico ugotovili, da je potrebno za ohranitev čistega okolja organizirati Zeleno stražo, ki bo ugotavljala ekološke prekrške in aktivirati komunalnega nadzornika, ki bo ukrepal proti njim. Županja Cveta Zalokar Oražem je obiskala udeležence akcije, se z ugotovitvijo strinjala in obljubila, da bo še v letošnjem letu sprejet ustrezen odlok, s katerim bi dali v koncesijo organiziran nadzor nad ekološkimi prekrški v pomoč občinskim službam v Domžalah. KRISTINA BRODNIK Iz poročila komunalnega nadzornika Kljub stalnemu opozarjanju in pravkar končani organizirani akciji in skrbi za čistejše in bolj zdravo okolje, se vsak dan znova pojavljajo različna odlagališča, ki jih g. Aleš Kerin, občinski komunalni nadzornik, ugotavlja ob svojih ogledih posameznih območij naše občine. Tale katra je nekoč najbrž zvesto služila svojemu lastniku, ki jo je nato odložil kar na najbližje »pokopališče« ob Kamniški Bistrici, poskrbel pa je tudi za to, da ni osamljena. Kje je skrb za okolje! Kakšen je vpliv političnih strank na življenje in delo v KS? Posebnega vpliva političnih strank na življenje in delo v KS ni. Kako si zadovoljen z delom posameznih članov sveta KS, ki so bili izvoljeni neposredno na prvih lokalnih volitvah? Delo je usklajeno, razprave na sejah pa so vedno utemeljene. Problemov pri delu sveta ni bilo. Člani se v veliki večini redno udeležujejo sej, gradiva pa so s strani strokovne službe ustrezno pripravljena. Kakšen je program investicij v letu 1998? Največja investicija, ki v letošnjem letu zaradi preobsežnosti ne bo zaključena, je izgradnja kanalizacije v Zaborštu, ki obsega tudi območje ob lokaciji izgradnje nove avtoceste. S soglasjem lastnikov zemljišč bi radi zgradili hodnike za pešce ob Cesti talcev ter Kettejevi ulica in dokončali še izgradnjo jarčeve ulice. Dokončujejo tudi obnovo pokopališča. Razmišljate o četrtnih skupnostih, morda o ponovni združitvi vseh treh KS v mestno KS Domžale? Tudi o tem smo se nekajkrat pogovarjali. Argumenti so za in proti, predvsem pa moramo videti, kakšna bo nova vloga krajevnih skupnosti. Ste z delom društev zadovoljni, morda katero od društev še posebej pogrešate? Društva v glavnem delujejo dobro. Pred izrednim sklicem občnega zbora je tudi Kulturno društvo Domžale, ki je za nekaj časa zaradi obnove kulturnega doma prenehalo delovati. Vadi tudi nova skupina mažoretk. Sva še na kaj pozabila? Verjetno. Pa drugič. V. VOJSKA »Napredno študentstvo« Domžale so po dolgih sušnih letih dobile študentski časopis ŠTUKLC, ki kaže duha študentov tega konca Slovenije. S tem pa se skoraj vse pozitivne opredelitve lega kvaziprojekta že tudi končajo. Ko ti prijazni izdajatelj zastonj |X)šlje izvod, se vprašaš, kaj ti imajo povedati. Radovednost pa se konča takoj, ko ga prelistaš, saj v njem ni prispevka, ki bi dosegel vsaj nivo osnovnošolskega glasila. Vsebino sestavljajo reportaže in slike o raznih žurili in potovanjih, informacije o Zurih, kakšen intervju, reklame in seveda cel kup sa-mohvalnih pamfletov. Vse pa je napisano v nižje pogovornem jeziku ter slogu najstniške vsevednosti. (>b prvi številki, ko sem bil vesel, da je kdo na tem področju sploh kaj naredil, sem se še prepričeval, češ da je vsak začetek težak in da \xi Ze bolje ter »saj je tudi norčevanje i/ svoje nesposobnosti svojevrstna ustvarjalna zanimivost«, Ta tolažba pa ob naslednjih dveh številkah ni več zdržala. Začel sem se spraševati o smislu tovrstnega početja. Če kdo nečesa ne zna in nima talenta za opravljanje nekaterih stvari, ni to nič slaliega. Zakaj pa je potrebno svojo nes|josobnost in abotno ideje na vse pretege razglašati in biti oh tem še tako neizmerno ponosen? Ob vsem tem se v meni mešajo občutki užaljenosti, sočutja in besa. Najprej sem užaljen, ker mi pod krinko študentskega časopisa nekdo pošlje tako trivialen časopis. Nato srxiustvujem s sodelavci časopisa, saj s svojim izdelkom nezavedno razodevajo svojo duhovno bedo in vkleščenost v igro malomeščanske stvarnosti. Na kon- cu pa sem še lx-son, ker nekateri tako lahkotno razmetavajo s študentskim denarjem. Tako ali tako je najbrž edini cilj kre-atorjev njihov zaslužek. Uredništvo, ki se v samohvali razglaša za sanjave entuziaste (sicer ne vem, v čem je ta entuziazem), bi veljalo s|ximniti, da postmoderrte oblike izražanja kljub izgubi zavezujoče forme ne tavajo zgolj po smetišču govoričenja, temveč se da iz globin disharmonije / duhovnim naporom uresničiti marsikaj drugega kot le cinično stokanje. Še zlasti pa Io velja /a študentska glasila, ki so vedno slovela |X) ustvarjalnem nemiru. No pa kaj bi so razburjali, tako ali lako so vrednost časopisa označili že sami ustvarjalci z iztrebki na naslovnici, saj pona-zorujejo duha, ki veje iz revije. Član Študentske sekcije Poštenih Fantov hltpi/^vvvvvv.s-sser.lj.edus.si/jzidansk l.-m.iil: Posteni.Fantje@writeme.com ~ tvdentski klub ^Domžale HMM m. marec m« Takole je videti odlagališče ob cesti Radomlje-Kolovec. Upamo, da se je »neznani« odlagalec, ki ni čisto neznan, prepoznal! Stanovanjski sklad čjbcine Domžale - Upravni odbor objavlja na podlagi 17 člena Pravilnika o dodelitvi sredstev Stanovanjskega sklada Občine Domžale (Ur. vest-nik Občine Domžale, 5t. 6/97) RAZPIS stanovanjskih posojil Občine Domžale L NAMEN L ZA KATER f St DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine DoinZale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v Občini Domžale z: • nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim za prilagoditev spremenjenim družinskim zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja alt stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, - najemniki v stanovanju r možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali ki so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. II. VjŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 3,000.000,00 SIT. III. RAZPISNI POGOII IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo k- tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče na območju občine DomZale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju ob čine Domžale prvič NStrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 10 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - rja so lastniki ali solastniki nepn-mičnirie, za kalen > pri isiji» posojilo oz. predložijo soglasje lastnika, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo rlnigo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup dntgega ustreznega standardnega stanovanja, ■ da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, ■ i la si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanj,:i po Sla novanjskern zakonu. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna staru ivanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad III let), - izboljšajo (x iino nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj pri meme za bivaneje, zgradijo manjkajix*e sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, in-sralai ije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. (za objekte / gradbenim dovoljenjem nad 40 let). Za ustrezno standardno stanovanje se Šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov Se toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati na sled njih normativov: 1 član 44 mJ 2 člana 52 m' 3 člani 63 irr 4 člani 74 m2 5 članov 85 irr 6 članov 98 m' Za Vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna ><■ 1" m*. Posojiki, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti otane Domžale, delodajalca, Republiškega stanovanjskega sklada ali ( občine Domžale. č Isnova za izračun višine posojila je cena z.i ur' stanovanjske površine, in sicer: /a nakup stanovanja 150.000 SfT/nv - za individualno gradnjo K)0.0(X) SfT/nV - za prenovo oz. revitalizacijo 60.CXX) SI7/nr\ Najnižji znesek odobrenega posojila je 200.000 SIT. I )oba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od visine osebnega ckihodka dru Zine in višini - dodeljenega posojila. < Ibrestna nn :ra je K f 4%, l'( isojilu se vrača v me sečnih anuitetah. Visma mesečne amulete ne more hiti nižja od K)% poprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 9.119,90 SIT. Ockibreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila lx> poleg cene za m' stanovanjske površine, za posamezne namene fx>ralx- posojila in fx)vrSinskega standarda odvisna ludi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oz. jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, družine z manjšim številom zaposlenih, invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim Otrokom, v kateri nobeden od slai šev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim braniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja, mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v k,mu so najmanj trije otroci.- ■ ' :> Razširjena družina je družina, v katen živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje (,, člen Stanovanjskega zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposolx*n član rii po svoji volji oz. krivrli nezaposlen ali začasiKi nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odloi bo /.i\"ni,\ za pokojninsko iu invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem raz vojn ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od ( entra za soi ialno delo. Za daljšo delovno do!x> se šteje najmanj tretjina delovne ekibe, [x»trebne za redno upokojitev. Za daljše' bivanje v občini Domžale se šteje najmanj > lel stalnega bivanja v občini Domžale. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev si > objavljeni na i iglasni deski ()bči ne I JomZale, Ljubljanska 69/1 in v prostorih ()ddelka za prosim in v.uslvo okolja, Sav ska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobili posojilo po leni razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov m dokazil, ki jih po oblaščeneorganiza« ije potrjujejo na vlogi sami, MORAJO PROSILCI, GLEDE NA NAMEN PORABE POSO|IL, K VLOGI PRILOŽITI SE: • potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali porlna-jemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni iz-jtisek ali potrdilo o premoženjskem slanju m podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali pred|X)god!xi, sklenjeno v letu 1997 in 1998 (v primeru nakupa), - gradbeno ckivoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 10 let (v primeru gradnje), potrdile o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru pre nove ali revitalizacije), zemljiško knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastnisivo oz. soglasje lastnika, - potrelik) o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosika potrdilo o času bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enostarševski družini, potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po lem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100% telesni okvari prosika oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. VSE NAVEDENE IN V VLOGI ZAHTEVANE PRILOGE MORAJO BITI PREDLOŽENE V ORIGINALU NA VPOGLED IN V DVOJNIKU, KI JIH ZADRŽIMO IN PO IZTEKU RAZPISA NE VRAČAMO. VI. ROK IN KRA| PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa do vključno 29. 05, /99« na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba St. 1). Cena obrazca je 1.000,00 SIT. Popolne izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih OSEBNO) NA NASLOVU OBČINE DOMŽALE, ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, SAVSKA CESTA 2, DOMŽALE (Gasilski dom) - PO RAZPOREDU, OZNAČENEM NA OBRAZCU, vendar najkasneje do vključno 12. Od. 799«. Po pošti poslane vloge ter vloge, oddane na gornji naslov po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. l'o zaključku razpisa bo S članska komisija, ki jo imenuje I (pravni odbor Sklada, obravnaval.! pojiolne vloge in pripravila prednostni vtslni red Upravičencev s predhodno preveibo stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine ckxleljenih sredstev upravičencem bo Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence o rezultatih razpisa. OBČINA DOMŽALE Stanovanjski sklad Upravni odbor PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Marko VRESK, dipl. pravnik Domžale /lamnik MAJ <\ VELIKI TRAVEN I Vedno dobrodošle: prikupne SIRENE. FOTO: V. MAJHENIČ Prvi nastop - prvi uspeh - upamo, da bo takih še veliko. SPOMLADANSKA RAZSTAVA V ARBORETUMU Dan Občine Domžale Občine z območja nekdanje občine Domžale so se v Arboretumu Volčji Potok predstavljale že lansko leto, v letošnjem letu pa se je namesto Občine Mengeš občina Kamnik. Predstavitve smo skupaj poimenovali TULIPAN 9» in jo predstavili v skupni zloženki, ki je zanesljivo prispevala, da so številni obiskovalci VOLČJEGA POTOKA, ki so se radi ustavljali ob paviljonu vseh štirih občin, še bolje spoznali sodelujoče občine in se bodo morda tudi ob drugih priložnostih radi vračali med nas. Da bi nas bolje spoznali, smo prav vsak dan pripravili tudi posebno predstavitev gostinske ponudbe, kjer so obiskovalci ob degustacijah lahko spoznali, da je bogata kulinarična in gostinska ponudba tudi del turistične ponudbe vseh štirih občin. Obiskovale i pa so lahko dobili ludi prospekte občin, kupili razglednice in zemljevide ler drugo propagandno gradivo, si pogledali del kulturne in naravne dediščine. Ob občinah je svojo predstavitev pripravilo tudi Turistično društvo Radomlje. Posebej slovesno je bilo ob dnevu posameznih občin in 27 aprila 1998 popoldne se je predstavila Občina Domžale. Po uvodnih taktih DOMŽALSKE (■ODHt jx>d vodslvom Franca Kuharica je v imenu Komisije za turizem Občine Domžale, ki je pripravljala nastop občine, spregovoril Igor Kuzmič, glavni koordinator vseh aktivnosti. Zaželel je, da bi obiskovalci z glasbenimi skupinami in plesalci preživeli prijetno popoldne med ( velli cami v Arboretumu Volčji Potok. Za vse je bilo zelo prijetno presenečenje prvi nastop DOMŽALSKIH MAŽORITK, ki so v okviru Turistične- ga društva Domžale s svojimi vajami začele prerl dobrega pol leta. Njihov prvi nastop Z godbeniki je bil prisu en in obeta, da nas bodo še velikokrat razve -selile. ()bi ina Domžale, ki se v najlepšem slovenskem mestu, postavljenem v Arboretumu, predstavlja z eno izmed Znat ilnih hiš, je nato obiskovalcem I m •< Isl a vila DOMŽALSKE ROGISTE. G. Kuzmič je posebej spregovoril o turistični sedanjosti in prihodnosti ol> čine, katere pomemben del so turistična društva, ki uspešno pokrivajo posamezna območja naše občine. S svojimi dejavnostmi, povezanimi s skrbjo za lepše okolje, za kulturne in turistične prireditve, pa tudi za spodbujanje prijetnega življenja v krajih, od koder prihajajo, so pomemlx?n del življenja in dela Radomelj, Ihana, Sv. Trojice in Žej ter Domžal. Mažoretke. Turistično društvo Ihan je tako v Arboretumu predstavilo FOLKLORNO SKUPINO, ki je postala prava privlačnost, saj so mladi plesalci zaplesali tudi med tulipani privlačnosl in veliko obiskovalcev se je želelo fotografirati prav z njimi. Že lansko leto so se v Arboretumu Volčji Potok predstavile SIRENE, glasbena skupina, ki deluje v okviru Kulturnega društva jože Gostič Homec. Dekleta SO tudi lelos navdušile obi skovalce. Dan Občine Domžale je bil prijetna popestritev letošnje cvetlične razstave. V. V. »ŽEPNA ZBIRKA« IZGINJAJOČIH BIOTIPOV, SKRITO MED DOMŽALAMI IN VOLČJIM POTOKOM? Bomo vsaj delno zaščitili Mlake Mlake so H! hektarov veliko območje, kak kilometer vzhodno od centra Radomelj. Tu se stekata potok Rovščica in neimenovan jarek. Mlake so nekako ušle usodi južnejših močvirnih predelov, ki so bili v osemdesetih letih meliorirani in spremenjeni v »agrarno polpušča-vo«, se pravi v intenzivno obdelovane kmetijske površine. Ob robu območja leži več ribnikov, ob enem od njih je tudi ribiška koča. Zaradi izredne ra/parr cliranosti in poplavljanja območje ni bilo kaj prida izkoriščano in predstavlja nenavaden primer skoraj neokrnjene narave v neposredni bližini močno pozidanega in tudi drugače spremenjenega domžalskega območja. Pri obnovi gozdnogospodarskega načrta je vodja domžalsko enote Zavoda za gozdove Slovenije, Miha žabici, prišel do ideje, da bi območje razglasil za gozd s posebnim namenom ali Ptičji rezervat Mlake. Njegov gozdarski kolega, Mirko Perušek, je v enem aprilskem in enem majskem dnevu naštel 31 različnih vrst ptic. V soboto, 31. maja 1997, smo imeli javno predstavitev predloga za razgla sitev gozdnega prostora MLAKE za Arboretumsko sosedstvo V Arboretumu Volčji Potok je bila od 25. aprila do 4. maja 1998 razstava cvetja in vrtnarstva. V teh desetih dneh je razstavo obiskalo okrog sto tisoč ljubiteljev narave, rož in cvetja. To je bila velika vsakoletna naravo-turistično-komercialna prireditev. Letošnjo razstavo je dodatno krasilo in s tem vabilo obiskovalce »najlepše slovensko mesto.« Lepo in zanimivo, da je vedno kaj novega. Za tako poslovno uspešnost Arhoretum dobiva pohvale. Vendar je to le ena plat medalje, druga pa je ta, da obiskovalci iz okolice in vse Slovenije na razstavo pridejo z avtomobili. Zadnja leta so bile prav z dostopom in prometom večkrat velike težave. Zaradi zastojev na edini cesti skozi Radomlje so naslajali zastoji in ljudje so parkirali za cesto in po zelenicah ter več kilometrov prepešačili. ()ko ličani iz Volčjega Potoka in s Hudega pa zaradi enosmernega prometa v razstavnih dneh z avtomobili niso mogli proti Radomljam in naprej, pač pa daleč naokoli na Duplico. Tokrat je j)romet že bolje potekal. Zal pa jeza lako veliko prireditev zelo slabo urejen avtobusni promet. V reklamni zgibanki naj bi bil zemljevid tako za motorizirane kol ludi za pešce, ki se tja pripeljejo z avtobusi. Slednji bi na njem vit li -li, da je iz Homca in za nazaj bližnjica čez mali most. Zanjo naj hi vedeli ludi urejevalci piomela. / l jul il Jano je bilo /nemalo avtobusnih zvez, Letos pa je bila za bližnje sosede v veliko breme i irkuška »lunapark« glasita »tu-fa-lu-fa«, kije trajala po cele ure. In če vodstvo Ar-boretuma nima človeškega posluha za sosede, naj hi ga imelo vsaj za cvetje in rože, ki so i udi živa bitja. Pravi in dobri vrtnarji vedo, da so rože lahko vesi 'le ali žalostne, v okolju, v katerem jih cirkuška glas ha razburja, pa tudi trpijo. Še lole. Arhoretum hi lahko naredil lepo potezo, ko hi ža vse sosede, kol tudi /a I lujanein Radomljane ob cesti za odškodnino predvsem za duhovno hrenu' in škodo i/dal brezplačne sosedske vstopnice. Tako bi se izkazal kot soliden sosed. Tom Stiskaski Arhoretum ne pomisli, da je recimo oh 100.000 prodanih vstopnicah 100 vsi o I u ii< li■ ena tisočinka, 'i() vsli >/ n ik / >ol lisodi iki \ dt -s< •! vsli >/ >i lii pa ena desetlisočinka,ki bi se moralno ekonomsko še kako splačala. Za so-si 'de pa ž, il ni bila podarjen 11 tili i n 11vezplačna vstopnica. Mi «,-r > cehi biki lo /a v knjigo Ciuinnessovih rekordov. Kaj moremo - vsak posvoje Tudi star sfc m •' vk i / m g •< tvorpra vi: I )< >l«•; s< >scd ji • / >< iljši kol devet sliicev. France Cerar gozd s posebnim namenom. Naravoslovni fotograf I )are Fekonja in podpisani sva zastopala Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, (DOPPS). Prisotnih je bilo več gozdarjev, nekaj ljubiteljev narave1, predsednik lovskega društva, »drugih«, »ki odločajo«, pa ni bilo. Avtor predloga, Miha Zabili, je na kralko predstavil Mlake v besedi, na katastrskem načrtu in na po-snetku iz zraka, ki je na takem težko preglednem območju neprecenljiv. Sam sem na podlagi Peruškovega seznama (ki smoga po zaslugi I ),ireta I o konje ta rian dopolnili s še šestimi vrstami) povedal nekaj o gnezdenju teh ptic. Nekatere si poiščejo zavetje za jajca in mladiče na tleh ali blizu tal, druge na grmovju io drevju. ( IgroZeni sokol skrjančar, ki smo ga videli pi.iv lo jutro, si »sposodi« staro vranje gnezdo. Vrste, ki potrebujejo dupla, se v sili zadovoljijo tudi s kupom vejevja ali skalovja. Narava torej pptrebuje ludi nekaj »nereda«, v »skrbno« počiščenem okolju je manj življenja. Pomembno je tudi, da taki kompleksi i istanejo neokrnjeni. V ZDA je prišlo do izrednega upada števila ptic pevk. ža lo naj bi bilo krivo med drugim drobljenje gozdnih parcel. V majhnih krpah gozda so ptice mnogo bolj izpostavljene svojim sovražnikom, med kaleie na zalosl sodijo luili nekaleri naši hišni ljubljenčki. Tudi v Angliji se je denimo število poljskih vrabcev (ki jih spoznamo po črni lisi v lir u) zmanjšalo na desetino prejšnjega: podobni problemi pa so tudi z nekaterimi drugimi vrstami ptic pevk. Tam je po mnenju biologov vzrok predvsem intenzivno kmetovanje. Rezervat, kot so Mlake, lahko vsaj make uravnovesi posledice tovrstnega kmetovanja na bližnjih velikanskih njivskih kompleksih, ki so že na pogled izredni > enolii ni. Varovalni režim v Mlakah bi bil zelo preprost. Obiskovalci naj bi hodili le po uhojenih poteh in kolovozih. Kmetje naj bi kosili travnike od src dine navzven. S tem bi omogcx"ili mladim živalim, ki se nagonsko bojijo pri-11 na I ilanc^ da se umaknejo v grmovje na robu. (Če kosimo krožno od zunanjega roba, se živali umikajo v sredino. Kn na kom u ioI.h ijska kusilnii a z ve liko hilrosljo pripelje do preostalega Otoka trave v sredini, lahko poseka vse lam nagnetene zajčke, mlade ptice...) Morda bi včasih pustili kako ki po, v kalen gnezdijo pli< e, do naslednjič ne-pokoSeno. (irmovje bi redčili le v času, ko na njem ni listja (tO je smiselni> tudi zaradi nevarni isti klopov), v nobenem primero pa ne ud aprila do junija, ko v njem gnezdi najvet ptk. Potrebni za si ilni ukrepi bi bili torej minimalni in ob malce d >bre volje praktično nikogar ne bi prizadeli, < iozdarji tako in tako |x>-vsod po Sloveniji iščejo in celo odkupujejo velika stara drevesa z dupli; v katerih gnezdijo redke ptk e. Po predstavitvi nas je Miha Zabret peljal na kratek ogled območja. Najprej so bili na vrsti travniki, obkroženi z go zetom, nekateri bolj, drugi mani mi ikri, s t veli )i ini os, ili il 11, obi obijeni s len ti u I strugo potoka Nalo smo počasi prišli ilo bolj Zamor vu jenih predelov, pola slih s v tem času še redkim šašem. Nazadnje smo dospeli v pravi poplavni gozd, delno zasul s temnejšim silikal-nim drobirjem. Nekatera drevesa so sikni je v takem gozdu normalno sil sila, druga odganjala na iinvu. I >e|.in sko prava mala džungla. Kol so nam razložili gozdarji, suha drevesa danes niso več nobena nesreča ali znak malomarnega gospodarjenja. (Edino v. čistih smrekovih plantažah kakršnih v Mlakah ni - je včasih smiselno odstraniti in strokovno dezinsektk iratiod lu-badarja napadena debla, pa še to je težko narediti pravočasno.) SušVe so pripravne preže in gnezdišča za sove in ujede. Detli in žolne si v napol gnilem lesu mnogo laže izdolbejo luknje, ki jih pozneje uporabljajo razne živali. Malo višje ob strugi so bila miniaturna prodišča. ( eprav potok prinese tu
  • i ško kočo in občudovali belouško, ki je priplavala k bregu prav v naši bližini. Mlake bi bile, kot je napisal že avtor zaščitnega predloga, Miha Zabret, zelo primerne kot naravoslovna učna pot za bližnje in oddaljene šole. Biologi in geografi lahko tu pokažejo klasičen primer mokrišča, meandre ravninskega vodotoka in razna zelo različna življenjska okolja (l noiii| n-i. kazli ržijo lahko, da so Mlake naravna čistilna naj ira va, ob poplavah pa zadrževalnik visokih vod. Seznam tu živečih ptk bo ob dodatnem terenskem delu skoraj golo vo mogoče razširiti na večkratno dolžino dosedanjega. I iiibilelji narave bodo na vetroven dan lahko ugotovili, da tu vlada skoraj zatiije, posedeli ob ribniku ali naredili krajši sprehod ob robu območja. Poleti in jeseni so mr^Virni predeli, porasli z bujnim sašem, sem ter tja tudi z velikansko, skoraj meter visoko preslie o. Vmes so vidne številne živalske stezice. Kot rečeno, ostajajmo na kolovozih - tudi v sušnem obdobju Sam se pri fotografiranju nisem držal tega načela. Nenadoma se mi je vdrlo do kolena in lelebnil sem po lit-h. Ves blaten in moker sem le z veliko težavo potegnil svoj dragi podloženi škorenj iz blata, ki ga je že zalivalo. Tako som si hladen in umazan za vselej zapomnil, da se I ra ju pravi tudi HIATA. V Mlaki ■ pridemo iz Radomelj, ž < is- rednjega trga (z mlinom Kralj, disi ote ko Šporn...) gremo proti severovzhodu mimo cerkve v smeri proti Kuv.hn I ik pred tablo, ki označuje konet Radomelj, zavijemo desno po ozki maka damski cesti v goščo i'< i m-kaj sto me trih se lahki > obrnemo proti vzhodu ali pa gremo ik i ribiške koče pri čemel skem I lajerji i. PFTER LEGISA Mednarodna razstava cvetja na ekslibrisih v Radomljah Lastništvo knjige označimo na različne načine. Lahko se podpišemo v knjigo, vanjo vtisnemo pečat, nekaj posebnega pa so ekslibrisi ali knjižni znaki. To so listki, ki jih nalepimo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. Na ekslihrisu mora biti napis v latinščini »ex libris«, kar pomeni iz knjig, ena od mojih knjig. Poleg tega napisa morata biti na ekslibrisu ime in priimek lastnika, včasih samo začetnici. S temi podatki je označeno, čigava je knjiga. 4 f Ji Prizor z razstave exlibrisov razlaga ekslibrisov - dr. Pavlovec Posebna privlačnost ekslibrisa je umetniški motiv na njem. Starejši so imeli večkrat upodobljen grb, ali pa le ime, okrašeno s kakšnim ornamentom. Vendar je dobro, če umetnik s svojim izdelkom nekaj pove o lastniku, o njegovem domu, poklicu ali kaj drugega. Ekslibrisi so drobna grafična umetnost, zvrst mak' grafike. Če hočemo ob njih uživati, jih moramo gledati počasi in skušati ugotoviti, kaj je umetnik s kakšnim motivom Želel povedati. Na Slovenskem ima veliko ljudi svoje ekslibrise. Vseh gotovo ne poznamo, ker vi to intimni znaki, ki jih lastniki pogosto ne razkazujejo v javnosti in jih imajo le zase, za svojo knjižnico. Od leta 1967 deluje zelo aktivno Društvo Lxlibris Sloveniae s sedežem v Ljubljani. To društvo je skupaj s Turističnim društvom Radomlje pripravilo v aprilu, v razstavišču Kulturnega doma v Radomljah, enkratno mednarrxtno razstavo ekslifxisov s cvetjem, ki so vsi iz zbirke prof. dr. Rajka Pavbvca. Včasih je lastnik knjižnega znaka velik ljubitelj cvetja, včasih so rožice samo okras. Večina ekslibrisov je bila v črno-beli tehniki, nekateri tudi v barvah. Na razstavi je bila večina ekslii.irisov v izvirnem odtisu, lo se pravi, da so odtisnjeni neposredno iz lesorezne, linorezne ali kake druge grafične plošče, brez vmesnih tiskarskih postopkov. Nekaj je bilo tudi takšnih, za katere so tiskarji naredili kliše. Bili so iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Danske, Švedske, Poljske, Češke, Madžarske in celo iz japonske Motiv cvetja na ekslibrisih je narekovala že sama bližina r vetličnega parka, Arbo-retuma Volčji Potok, ki je tudi letos posadil dva milijona tulipanov, poleg ostalega cvetnega bogastva. Na otvoritvi razstave je o ekslilxisih spregovoril tajnik Društva Lxlibris Sloveniae in lastnik razstavljenih ekslibrisov, prof. dr. Rajko Pavlovec. Za popestritev sem prebrala nekaj svojih haikujev s tematiko cvetja in prebujajoče se narave, do popolnosti med toliko cvetja pa sta nas popeljali še Nina in Sonja s svojima flavtama, z neZno glasbo Chopina in Corellija. Razstava je bila na ogled dva tedna. Obiskovali i so lahko občutili nevidne nitke, ki se stkejo med knjigo, njenim lastnikom in grafično umetnostjo. Upam, da lxz-mo imeli še kdaj priložnost postaviti razstavo ekslibrisov, ali s kako dnigo tematiko, ali pa morda celo otroške. Cvetoč pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK Domžalski skavti kot magratejci Kot vedno so za začetek nujno potrebni prostor in seveda ideje, kako in kaj, šele potem se lahko pogovarjamo o organizaciji. Prostor je bil kmalu znan, tema pa tudi: župnišče na Pre-žganju bomo preuredili v enega izmed neštetih planetov /unaj naše galaksije. Vesoljci nomo, spoznali bomo, če je Življenje tam na drugi strani vesolja sploh zanimivo! Vse se je bolj resno začelo s prihodom v naš vesoljski center Izven norišnice. Po pristanku smo se odpravili na bližnji krater, kjer smo opazovali zemeljsko luno, mali in veliki voz ter druge zvezde. Sledil je rx)let s pravo vesoljsko ladjo skozi našo galaksijo. Iz radovednosti smo zavili tudi v bližnji Spiralni rokav, opazovali komete in uživali v brezzračnem prostoru. Drugi dan, ki je imel tako kot vsi drugi celih 24 ur, smo se navsezgodaj zjutraj soočili s pravo vesoljsko hrano v Restavraciji na koncu vesolja. Isti dan smo prejeli telefonski klic z domačega planeta Zemlja. Klicali so nas iz oddaje Sobotna raglja in malo |x)klepetali s tremi našimi vesoljčki. Hkrati pa so se v odseku ZZ9 plural Malfa že gradila pisana kartonasta bivališča štirih vesoljskih družin. Vsaka družina je imela svoje ime, med seboj pa so se razlikovale oo barvi ustnic in senzorčkih, ki smo jih sicer imeli prav vsi zagreti vesoljci. Seveda nam tudi nezemeljska imena niso bila tuja stvar. Vsak si je izbral svojega in kasneje smo si jih vsi napisali na čelo. Prisotne pa so bile tudi kazni tako za majhne kot za velike upornike. Najbolj odmevno in kruto je bito poslušanje Vo-ganske poezije na VVesoljskem Centru (beri WQ. Časa pa kljub temu nismo imeli na pretek. Kaj kmalu smo dobili opozorito, da mislijo naši sovesoljci uničiti naš planet z gradnjo obvoznice! A mi se nismo dali kar tako. Takoj smo šli na en doooolg lov in proti večeru tudi našli šifro, s katero smo deaktivirali računalnik in s tem je bil naš planet rešen! To pa še ni bilo vse, sledil je namreč še hud boj z nasprotniki Vogani. Ti so nam med večerjo najprej ukradli nekaj spalnih vreč, temu pa je sledilo pogumno in požrtvovalno zbiranje posameznih kosov zemljevida, katerega celota nam je kasneje tudi pokazala, kje je njihovo skrivališče. Sami pogumni borci so bili med nami, tako smo kmalu sestavili zemljevid, ujeli vse Vogane in jih zvezali. Zmaga je bila naša in končno smo šli lahko mirno spat. Zadnji dan je minil predvsem v znamenju obljub. Tako maša kot tudi obljube med njo so bile zekj lepe. Vsi smo bili srečni, da smo lahko skujiaj preživeli toliko časa. Na koncu bi se zahvalili vsem, ki so za nas žrtvovali tako svoj čas kot denar in prisostvovali k vesoljsko dobremu zinxrvanju. Lepo je videti, da le ni vsem vseeno, kaj se dogaja z našim mladim skzvenskim rodom. Se enkrat hvala! Čil lza-etevan|.e i?5>8 Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecih juliju in avgustu organiziralo 10-dnevno zdravstveno letovanje za 150 otrok v treh izmenah. I. izmena od 18. 7. do 28. 7. II. izmena od 28. 7. do 7. 8. III. izmena od 7. 8. do 17. 8. 98 Cena letovanja je 24.600,00 SIT. Možnost plačila v treh (3) obrokih. Prvi obrok ob prijavi. Prijavnice se dobijo tudi v šolah, ki jo otroci obiskujejo. Starši, izpolnite prijavnico, opravite zdravstveni pregled /zdravnik potrdi prijavnico/ in jo dostavite v pisarno Rdečega križa na Ljubljansko 34 -1. nadstropje (stari dom upokojencev v Stobu - na dvorišču radia HIT) vsako sredo od 8. - 12. ure in od 14. do 17. ure popoldan. Informacije na telefon 721 -246. /lamnik Domžale ISKRENE ČESTITKE! Zlatoporočenca Zlata in Pavel Lukan Življenje je sestavljeno iz drobnih trenutkov - veselih in žalostnih, srečnih in tudi manj srečnih dni, mesecev in let na poteh, na katerih se srečujemo. Vsak po svoje in vsi skupaj se trudimo, da bi bilo veselih in srečnih dni veliko in zanesljivo lahko rečemo, da je zlata poroka dveh zakoncev, ki sta skupaj prehodila pet desetletij življenjske poti, srečen dogodek. Srečen za njiju, za njune domače in znance, pa srečen tudi za vse tiste, ki sta jim dovolila, da smo bili ob njunem življenjskem jubileju skupaj. Zlatoporočenca sta od 4. maja 1998 tudi zakonca Pavel in Zlata Lukan z Rodice. Skupaj sta užila veliko lepega in dobrega, druži ju ljubezen, razumevanje in spoštovanje, ljubezen do njunih otrok, vnukov in pravnuka, pa tudi delo, ki je bilo njun sopotnik od mladih let. Podjetje LIRA, d. o. o., je sponzoriralo Dom Škofljica Podjetje LIRA, d. o. o., iz Kopra - grosist igrač in gospodinjskih artiklov - je v Majčevem dvoru v Jaršah pripravilo prodajno razstavo za komercialiste gorenjske regije. Na pobudo gospoda Gabriela Glavice se je vodstvo podjetja odločilo, da podari nekaj svojih artiklov Centru Dolfke Boštjančič - Dom Škofljica. Predaja podarjenih igrač, napihljivih blazin, hladilnih torb in se marsičesa je bila v sredo, 8. aprila v Majčevem dvoru. Kot je podjetje zapisalo v svoji predstavitvi, so mlad kolektiv, ki z optimizmom zre v prihodnost in veliko pozornosti posveča dobri komunikaciji s kupci. Humano noto pa so pokazali tudi z velikodušnim sponzoriranjem doma za drugačne, za kar se jim tudi zahvaljujemo. ALENKA GOLOB Spoštovani občani, preprečite bolečine v hrbtenici!! Zasebna fizioterapija Skitek Mira, ki se nahaja v Zdravstveni postaji Mengeš, Zo-ranina 3, organizira v drugi polovici maja vsak petek oh 19. uri predavan/e »BOLEČINA V HRBTENICI IN UCEN/E PRAVILNE DRŽE TELESA". Predavanja bodo potekala s teoretičnim in praktičnim prikazom omenjenega problema. Vse informacije in prijave na tel.: 738-129, ponedeljek popoldan, torek - petek dopoldne. Zlatoporočenec Pavel Lukan se je rodil 27. januarja 1921. leta v Krašnji v kmečki družini očetu janežu in materi Angeli, rojeni Kos. V družini so bili štirje sinovi, ki jih je mati po prezgodnji očetovi smrti z velikim trudom spravila h kruhu. Poleg manjše kmetije se je družina ukvarjala s prevozom lesa in oče Pavel prav rad obuja spomin na prvi tovornjak, pod katerim so kurili drva, da so lahko iz, gozda vozili les in drva. Iz zgodnjih otroških dni je tudi spomin na zgodnje vstajanje, ko je kot bosonog fantič še na pol v spanju po snegu in dežju gnal živino do klavnice. Prevozniška tradicija je ostala mlademu fantu v krvi in postal je eden izmed redkih poklicnih voznikov, ki je sprva služboval v Ljubljani, nato pa se je zaposlil pri Cestnem podjetju Ljubljana. Se prej pa je bilo znanstvo z bodočo ženo Zlato. Zlatoporočenka Katarina Zlata Lukan ima kot kraj rojstva vpisan Kali-novec pri Samoboru, kjer je rojena 15.' oktobra 1931. Njen oče Tine in mati Helena roj. Stibrič sta imela svoj dom v Trnjavi, kamor je po rojstvu prišla tudi Zlata. A ne za dolgo, saj je mati le težko skrbela za hudo poškodovanega očeta in pet majhnih otrok, zato se je Zlata vrnila na Hrvaško k teti, kjer je ostala vse do 16. leta. Spominja se prijetnih mladih dni, tudi sodelovanja v tedanjih brigadah, predvsem pa vrnitve k sestri, ki je po PO NASVET IN REŠITEV V FIZIOTERAPIJO ZRNEC Ortopedski vzglavniki: koristen pripomoček ali modni izdelek? Ljudje s težavami v vratni hrbtenici me pogosto sprašujejo, kaj menim o ortopedskih vzglavnikih: ali so koristni, zakaj so koristni, kaj lahko pričakujemo od njih, katera oblika bi bila za njih najprimernejša, kateri cenovni razred naj izberejo in končno, kako se uporabljajo. Vsa ta vprašanja so zelo na mestu, kažejo pa na vrzel med proizvajati ortopedskih vzglavnikov, ki obljubljajo rešitev težav v vratni hrbtenici, in njihovimi uporabniki, ki teh pripomočkov ne znajo ne izbrati ne uporabljati. Manjka posrednik, ki bi bolečino v vratni hrbtenici obravnaval celostno in znal tudi svetovati, kajti sam vzglavnik brez pravilnega svetovanja o izbiri in navodil o uporabi, pa brez možnosti razgovora, če vzglavnik ni ustrezen, ne zagotavlja zmanjšanja bolečine v vratni hrbtenici. Nasprotno: mnogo ljudi zaradi pomanjkanja znanja in informacij ne verjame v koristnost ortopedskih vzglavnikov, ampak so do njih celo skeptični. Da bi se laže odločili, ali potrebujete ortopedski vzglavnik, pa tudi, da vzglavniki, ki jih že imate, ne bi neuporabljeni ležali v kotu, si oglejmo njihove temeljne značilnosti. Glavna značilnost je njihova oblika, pri kateri je del blazine, ki je pod vratno hrbtenico, debelejši od ostale blazine. Pomembna je tudi sestava blazine, saj vsak material ni primeren za ta namen. Ni pa res, da le najdražji materiali in zahtevne oblike zagotavljajo dobre rezultate podlaganja vratne hrbtenice Čemu služi tako oblikovan vzglavnik? Za zdrav počitek je zelo pomembno, da vzglavnik zagotavlja naravno obliko vratne hrbtenice, pri kateri so vse strukture hrbtenice minimalno obremenjene. Posebej je to pomembno zato, ker naš nočni počitek traja kar nekaj ur. Dolgotrajna nepravilna drža glave ponoči namreč že sama po sebi lahko sproži napad (»lečine v vratni hrbtenici. Kdo izmed nas npr. še ni izkusil t. i. jutranjega »heksenšusa«, to je močne enostranske bolečine v vratu, ki nam včasih Geto potegne glavo na stran? Druga značilnost ortc^iedskih vzglavnikov je, da s svojo obliko podprejo naravno obliko vratne hrbtenice. Na ta način razbremenijo mišice vratu in jim omogočijo počitek. To je predvsem pomembno za ljudi, ki imajo na delu prisilne drže ali veliko sedijo. X PžlOtERAPIJA ZRNEC *i . Domiole uubljona Domiole D čitek njenim mehkim strukturam, - posledica pa je zmanjšana bolečina. Da bi lahko dosegli ta pričakovanja, je nujno, da znamo ortopedske vzglavnike pravilno izbrati in uporabljati. Poglejmo si štiri najpomembnejše stvari, ki jih moramo vedeti! 1. Z vzglavniki, pa najsi borb navadni ali ortopedski, si smemo podlagati le glavo in vrat, nikoli pa ne smejo biti nameščeni tudi pod rameni. 2. Debelejši del vzglavnika sme biti nameščen le |xxl vratom, nikakor pa ne pod drugimi deli hrbtenice ali celo glavo. 3. Različne dolžine vratne hrbtenice zahtevajo različne razsežnosti ortopedskih vzglavnikov: ljudje s kratkim vratom ne morejo učinkovito uporabljati vzglavnik istih dimenzij kot ljudje / dolgim vratom. 4. Na podlaganje vratne hrbtenice se je potrebno privajati postopno! Teb namreč potrebuje določen čas, da se privadi na nove pobžaje, še posebej, če trajajo več ur. Ortopedski vzglavnik je potrebno odstraniti takoj, ko začutimo nelagodje, čez čas pa ga porx3vno namestiti. Kakršno koli vztrajanje v položaju, ki povzroča nelagodje ali celo bolečino, ni zdravo. Kaj pa, če nam ortopedski vzglavniki ne nudijo olajšanja? Naj[xej je potrebno ugotoviti, zakaj telo zavrača dober, to je naraven položaj vratne hrbtenice. V fizioterapiji Zrnec rešujemo take primere celostno, in sicer takole: izvedemo fizioterapevtski pregled hrbtenice, pregledamo in popravimo držo in individualno svetujemo o uporabi ortopedskih vzglavnikov. Nato natančno določimo vaje za odpravljanje vzroka za bolečino. Tak način obravnave nam omogoča, da pri več kot 70% ljudi bolečino odpravimo, ker pa odstranimo tudi njen vzrok, zagotavlja dolgoročno rešitev težav. BARBARA ZRNEC višja Eizioterapevtka smrti staršev in bratov prevzela skrb za mlado dekle. Z bodočim možem sta se seznanila po srečnem naključju, čeprav dogodek, ki ju je združil in je pomenil začetek skupne poti, ni bil nič kaj vesel. Srečala sta se namreč ob »kropitvi« skupnega znanca v Krašnji in kar takoj ugotovila, da sta »za skupaj«. Tako kot pri številnih drugih mladih ljudeh je tudi pri njiju ljubezen pomenila, da sta se zbližala, prepoznala, da ne moreta živeti ločeno in se odločila, da drug drugega varujeta in tolažita, se spoštujeta, predvsem pa da skupaj prehodita življenjsko pot in si ustvarita trdno in trajno skupnost. Mladi par se je kljub manjši težavi, nevesta namreč še ni bila polnoletna, odločil za poroko. 4. maj 1948 je bil tako posebej za njiju velik in poseben dan. V Lukovici, kamor sta se odpeljala z za-pravljivčkom, nevesta v beli obleki, svetlo je bil oblečen tudi ženin, ju je poročil Franc Grošelj, matičar je bil Anton Perne. Ohcet so pripravili doma v Trnjavi. Sprva mladi par ni imel svojega doma, ampak z delom pri Cestnem podjetju je prišlo tudi novo stanovanje, v katerem je našla topel dom mlada družinica, saj se je zakoncema rodila prva hči Zdenka, nato sinova France in Tone, zadnja pa je bila hčerka Bibijana, ki so ji našli ime v enem izmed tedaj priljubljenih literarnih del. Oče Pavel je pri cestnem podjetju vozil tovornjake, pesek, posipal in sploh skrbel, da so bile naše ceste urejene, vse do upokojitve. Bil je vzoren voznik, brez prometne nesreče in naj ne zameri, če ga tudi danes spomnim na nagajivo govorjenje, češ: ko je Pavle na cesti, se ne vozi hitro. Oba sta skrbela za svojo družino, hkrati pa sta svojo nesebično skrb razdajala tudi številnim rejencem, katerim sta bila krušna starša. Mati Zlata tako ve povedati, da je v njunem domu našlo topel dom več kot 40 rejencev, ki se v njuno hišo na Rodici, Šolska 6 radi vračajo. Nikoli ne bo nihče pozabljen, saj je vsak vzel svoj košček lepih spominov na prijazno hišo in toplo zavetje, v katerem sta še danes dva rejenca. Zlatoporočenca Lukan najraje preživljata svojo jesen življenja med svojimi domačimi. Njun dom jima pomeni več kot zdravilišče, kamor ju vabijo otroci. Zanju ni večjega veselja, kot so njuni otroci, od katerih hči Zdenka z družino živi na Dolenjskem, družina sina Toneta je v Moravčah, sin Franci je v Mengšu, hči Bibijana z družino pa živi pri starših. Vedno dobrodošli so vnuki: Robi, Peter, Mateja, Tonček, Nina in Manca, še posebej jima je ljub pravnuk Žan. Vsi so na stara starša zelo navezani in se radi vračajo k njima. Stara starša sta jih varovala, ko so bili majhni. Sreča, otroške igre, veselje in ljube- zen so bili vedno doma pri Lukano-vih na Rodici. Zlatoporočenca tudi danes ne poznata počitka. Kljub temu da sta oba upokojena, jima dela nikoli ne zmanjka; mama Zlata si je pokojnino zaslužila z rejništvom. Ob njem si zlatoporočenka rada pogleda kakšno romantično nadaljevanko, oče Pavel pa nikoli ne zamudi dnevnika. Mama zelo rada in dobro kuha, oče pa pospravlja okoli cJoma in je vesel, da Se lahko kaj dela. Če je vse pospravljeno, kar nekaj ni v redu, ampak vedno išče še kaj, kar bi lahko naredil boljše in lepše. Svojo pet desetletij dolgo življenjsko pot sta potrdila tudi v novi poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, kjer ju je na pot proti biserni poroki z izbranimi besedami pospremil g. Jernej Lenič, najboljše želje pa je dodala tudi domžalska županja, Cveta Zalokar Ora-Zem. Življenjska pot zakoncev Pavleta in Zlate Lukan, v katero sta vtikala vse svoje delo, radost ob srečnih trenutkih, žalost ob manj srečnih, pa tudi spoštovanje, razumevanje in ljubezen do otrok plete nove niti. Naj bodo v teh prepletanjih vse niti srečne in zdrave, posebej za vaju, zlatoporočenca Pavle in Zlata Lukan, ki vama ob vajinem jubileju iskreno čestitamo! V. VOJSKA KJE JE TISTI Ruski doktor iz Črnuč Taka vprašanja se pojavljajo vse bolj pogosto na ljubljanskih ulicah in drugod. Glede na njegove uspehe zdravljenja se ljudje namreč o tem vse več pogovarjajo. Ker pa ima ta doktor tudi ime in priimek, vam v današnji številki predstavljamo razgovor z doc. Igorjem Želninom, dr. med., specialistom manualne medicine, zaposlenem v podjetju MO-GY d. o.. Dr. Želnin, zakaj ste se odločili za to specializacijo in kako ste prišli v Slovenijo? Po osnovni izobrazbi sem zdravnik -pediater. Kmalu po nastopu drla sem opazil, da ima veliko otrok skoliozo (geometrijska nepravilnost hrbtenice), zato sem se [x»vetil predvsem tej bolezni. Ena redkih možnosti zdravljenja te bolezni je manualna medicina, zato sem se specializiral še za nevrologijo, in manualno medicino. Iz lega |X)dročja sem tudi izdelal disertacijo za kandidata medicinskih znanrrsti. S problemi hrbtenice se ukvarjam že 11 let. Pred prihodom v Slovenijo sem bil zaposlen na Vsemskem Centru za Manualno Medicino v Moskvi kot terapevt - specialist in predavatelj na katedri manualne medicine. V Slovenijo sem prišel januarja lani, torej sem tu že več kot leto dni, na povahib prijetja MO-GY iz Kamnika, ki se je že pred tem ukvarjalo s to vrslo zdravljenja. Od začetka ordiniram v Ljubljani na Črnučah. Kakšen je odnos slovenske medicine do te tehnike zdravljenja? Slovenska medicina to tehniko zdravljenja pozna, delno ponekod tudi uporablja, vendar pri vas žal še ni institut ije, kjer bi se zdravniki lahko specializirali v tej smeri. Tudi sam sem imel možnost nekajkrat predavati vašim zdravnikom, izvedli smo tudi demonstracije. Rezultati so bili očitni in od teh zdravnikov prihaja k meni veliko pacientov. Upam, da ho tudi v Sloveniji kmalu organizirana specializacija zdravnikov, saj moj namen prihoda ni samo zdravljenje, svoje znanje in izkušnje bi rad prenesel tudi na sbvenske zdravnike. Dokler take specializacije v Sloveniji ni, se bomo s tem ukvarjali v glavnem žal samo tujci, yrr\ katerih pa je marsikdaj vprašljiva dejanska strokovnost in namen prihoda v Slovenijo. 1b vidim predvsem iz bombastičnih reklam in vabil, s katerimi zavajajo potencialne kliente, da lahko z manualno terapijo zdravijo bolezni, za zdravljenje katerih ni nobene znanstvene prrllage, večinoma so celo kontraindicira-ne (osteoporoza, sladkorna bolezen, celo rak.) Sicer se pa nič ne čudim, v Sloveniji je žal vse možno, saj naivnost ljudi kaže, da verjamejo celo v zdravljenje preko cxli, krislalov, na daljavo, celo po pošti in preko TV. Večinoma gre tu seveda za place-bo efekt, Ta situacija je pripeljala do prave poplave »čudodelcev«, ki nimajo nič: skupnega z. medicino, po mojem mnenju ste [X) tem med prvimi v Evropi. Stvar Sbvenske Zdravniške Zbornii e je, da te stvari uredi in kot sem seznanjen, se na tem področju že nekaj premika. Priznali so že akupunkturo, naslednji so na vrsti manualna medicina, verjetno homeopatija in kiropraktika. Kakšna pa je razlika med manualno medicino in kiropraktiko? Po prepričanju mnogih Slovencev je to isto. To seveda ni islo, je pa precej podobno, Podobni so simptomi, razlika pa je v šolanju in lehniki zdravljenja. Manualni terapevt je lahko namreč samo zdravnik s končano medicinsko fakulteto, ki se je nato specializiral za manualno medicino. Tehnika manualne medicine je poleg lega bolj mehka, manj direktna in običajno lx>lj učinkovita. Kar se kiropraktike tiče, je ta naziv v Sloveniji izgubil precej vrednosti in tudi naredil dosti škoeb natn, manualnim terapevtom. Vem namreč le za enega kiropraktika v Sloveniji, ki je končal kolidž za kiropraktiko, vsi drugi so »naziv« pridobili na kratkih nekajmesečnih tečajih, zato za zdravljenje hrbtenice nimajo dovolj osnovnega medicinskega znanja. Taki »slro-koVnjaki'« lahko večinoma naredijo pacientu več: škode kot koristi. Lo ne govorim na pamet, mnogo pacientov je že prišlo k meni po pomoč, ko so drugje opravili »terapijo«, ki jim je slanje celo poslabšala, nekateri celo s poškcxlbami. Kakšni pacienti največ prihajajo k vam in kakšni so učinki vašega zdravljenja v Sloveniji? Med ženskami je največ problemov v vratnem delu hrbtenice, ki se kažejo kot slabša gibljivost, v bolečinah v vratnem in ramensko lopatičnem delu, glavolx>lih in vrtoglavicah, med nxrškimi pa je največ pa-< ientov z bolečinami v križu in nogah. Naj poudarim, da tehnike, ki jih uporabljam, lahko pomagajo tudi pri lažjih oblikah disk hernije. To poudarjam ravno zato, ker opažam, da je pri vas preveč Opaađj hrbtenice, v mnogih primerih kirurški nož ne bi bil potreben, Rezultati zdravljenja v Sloveniji so nad pričakovanji, saj jeozdravljivosl preko 70%, za 20% več, kot smo jih imeli v Moskvi. To kaže tudi na to, da so pacienti tu lx>lj disciplinirani, držijo se mojih navodil, kar nas je skupaj pripeljalo do tako dobrih rezultatov, na koncu koncev pa je to tudi glavni razlog, da sem oslal v Sloveniji. Do zdravja brez kemije in noža Manualna medicina postaja tudi v Sloveniji vse bolj iskana oblika pomoči pri različnih težavah s hrbtenico in gibali, saj pomaga učinkovito in brez bolečin. Uradna medicina težave s hrbtenico najpogosteje odpravlja z zdravili in kirurškim posegom. Manualna medicina zdravi vzroke in ne le simptome težav. Vsak pacient-uporabnik manualne terapije pa bi se moral zavedati in biti infomiran, da lahko s takšnimi metodami in postopki uspešno in brez kvarnih posledic zdravi samo visoko usposobljen specialist manualne medicine, kakršnih pa v Slovenskem prostoru ni prav veliko. Eden izmed uspešnejših manualnih terapevtov je ruski zdravnik dr. Vladimir Borisov, specialist manualne medicine in akupunkture. V Sloveniji ima nostrificiran diplomo medicinske fakultete, v Moskvi pa je bil predstojnik rusko-ameriškega centra za rehabilitacijo in manualno terapijo. S svojimi veščimi rokami zdravi v FCT Fizio Centru Trzin, katerega glavna dejavnost je medicinska rehabilitacija. Ključ do velikega uspeha pri zdravljenju težav s hrbtenico in sklepi je kombinacija večih različnih tehnik in metod manualne medicine, vse pa so za bolnike neboleče, nenevarne in zelo fiziološke, saj se za zdravljenje izkorišča tudi bolnikovo lastno mišično silo. Bolnik s svojo močjo deluje v nasprotni smeri pritiska, ki ga izvaja zdravnik. Tako se ruski specialist uspešno spopada z zdravljenjem disfunkcije reber, kar povzroča pogosto glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine v vratu in bolečine in mravljinčenje zgornjih okončin, psevdokardialne bolečine, bolečine pri vdihu in izdihu, tudi bolečine v želodcu. Disfunkcija medenice lahko povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu, mravljinčenje spodnjih okončin, za posledico lahko ima pa tudi motnje v krvnem obtoku, ter nekatere ginekološke in urološke bolezni. Pri premaknjenih medeničnih kosteh je pri ženskah možna tudi neplodnost in pri moških impotenca. Posledica disfunkcije medenice je tudi skolioza, ki se v začetnih stadijih lahko zdravi z manualno medicino. Pred postopkom zdravljenja se opravi temeljit pregled in pogovor z bolni kom, po potrebi mora bolnik opraviti tudi rentgensko slikanje prizadetega dela, da se izključijo morebitne kontraindikacije za izvajanje manualne terapije. Kontraindikacije so zelo redke, mednje pa sodijo na primer rakasta obolenja, težka osteoporoza, vnetja, nestabilna vretenca in še nekatere druge bolezni. V teh primerih zdravnik predlaga zdravljenje s klasično fizioterapijo. Paciente s težavami s hrbtenico pregledajo v F(T Fizio Centru Irzin brezplačno in svetujejo najustreznejši način zdravljenja. Domžale /lomnih 15 Moj odnos do lastnih in tujih likovnih del Tako smo poimenovali projekt, ki smo ga v aprilu izvedli v Me-tuljčkovi skupini. Pobudo so dali otroci, ker smo ugotovili, da premalo cenijo likovna dela vrstnikov. Temo smo vsebinsko razčlenili, pripravili načrt dela, ki smo ga predstavili slikovno in pisno na plakatu, ter se lotili izvajanja. V projektno delo smo vključili otroke iz vseh skupin v vrtcu Urša, prav tako tudi vse zaposlene; sodelovali smo s knjižnico in likovnim razstaviščem. Še posebej pa smo hvaležni gospe Veri Trstenjak, ki nas je z odprtimi rokami sprejela v svoj atelje ter nas preprosto, a zelo nazorno [x)peljala v svet umetnosti. Vsak otrok se je trudil in skušal svojo nalogo čim bolje opraviti. Včasih je bilo naporno, vendar uspešno in otroci so ob tem uživali. Pridobili so veliko novih izkušenj, ki jim bodo prišle prav tudi kasneje. Kot vedno, so nam tudi tokrat bili starši v veliko oporo. Poleg drugih nalog, ki so jih opravljali skupaj z otroci, so se nam pridružili v vrtcu na slikarski delavnici ter nam pomagali pripraviti razstavo, s katero smo naš projekt tudi zaključili. Celotno delo smo skupaj pregledali in ocenili. Ugotovili smo, da je pobuda otrok dosegla svoj namen, saj se je njihov odnos do otroških in umetniških likovnih del spremenil. Seveda pa zaključek projekta ne pomeni zaključka del na tem področju, saj bomo z njim nadaljevali preko drugih nepro-jektnih aktivnosti. MARTA GOSTIČ UMETNIK GREGOR OTMAR RETTINGER Razstava ikon v Lekovi galeriji V aprilu je v Lekovi galeriji Poslovno -informacijski ga centra v Ljubljani ikone razstavljal g. Gregor Otman Rettinger, Domžalčan, najbrž bolj znan kot eden najbolj zaslužnih za odlično igranje Domžalskih rogistov. To je bila njegova druga razstava, saj je svoje ikone že razstavil v Galeriji Menažerija v Mengšu. Na odprtju razstave je v kulturnem programu pel Komorni moški zbor Lek pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka. Pojem in pomen ikone izhaja iz grške besede ekikon, kar pomeni podoba. Gre za tabelno sliko, ki je značilna predvsem za pravoslavje. Najpogostejši motivi so podobe Kristusa in Marije, pozneje se pojavijo še podobe angelov, prerokov, svetnikov in alegorični prizori. Slikanje ikon se je najbolj razvilo v bizantinski umetnosti Carigrada in Soluna, nato še v Makedoniji in Srbiji ter Rusiji. Pri slikarstvu ikon gre za abstraktne, tipizirane, običajno frontalno postavljene like. Slikali so jih večinoma menihi in se pri tem strogo držali tradicionalnega kanona. Slikarstvo ikon izhaja iz poznoan-tične portretne umetnosti v tehniki en-kavstike, mozaika, emajla, žlahtne kovine in vezenine. Slikanje ikon zahteva določen pristop in znanje. Že priprava lesene table zahteva čas in temeljito obdelavo. Sledijo Strogo predpisani postopki od prenašanja risbe, poslikav, modeliranja pa vse do pozlate in slikanja napisov. Vse te postopke dobro prizna umetnik (.11 v< >r Otmar Rettinger, rojen novembra 1939 v Celju, po poklicu strojni tehnik. Ljubiteljsko se s slikarstvom, grafiko in slikanjem ikon ukvarja že cilje časa. Svoje znanje v slikanju ikon si nabira v slikarski delavnici v Tinjah. Tokratna razstava, ki jo je z razmišljanjem o zgodovini velikonočnih praznikov obogatil umetnostni zgodovinar Davor Poljanšek, je za vse obiskovalce pomenila novost, predvsemm pa seznanitev z enim od delčkov verske in umetnostne zgodovine. V. G. Gregor Otmar Rettinger ob odprtju razstave njegovih ikon v Lekovi galeriji. Umetniška skupina REZ Mestni park sam po sebi: stekališče nedeljskih figur, lastnikov dolgodlakih in kratkonogih mešancev ter kuštravih otrok, skratka, hišnih ljubljenčkov. Slednjim je skupno to, da jih vzgajajo. Vzgajajo jih Nevzgojeni, ki so meščani in katerih v parku stoji njihov malik. Imenujejo ga vodomet, a nam pomeni več. Pomeni nam simbol, zmožni pa smo ga razumeti samo tisti, ki nismo zaslepljeni z njega kamnitim leskom. »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata...« Vaše zlato tele uteleša tisto, kar imate najrajši (£). Mi smo vam s svojo gesto samo skušali preprečiti zasleplje-vanje in sprenevedanje. Zatorej: na naslednjem romanju skozi park se poklonite svojemu maliku! Umetniška skupina REZ LETNI KONCERT UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV Pesem naša • v • • naj živi Tretje življenjsko obdobje je enako lepo kot vsa ostala obdobja življenja, če ga ljudje znamo živeti in v njem z izkušnjami, ki smo si jih pridobili, najti poti do zadovoljstva, prijetnih dni in osebne sreče. Da to znajo, vedno znova dokazujejo pevci upokojenskih pevskih zborov Društva upokojencev Domžale, ki so tudi letos z letnim koncertom dokazali, da ima vsak zbor svoj zven, svoj glas, svojo dušo, da pa jim je skupno veselje do glasbe, do druženja, do lepe slovenske pesmi, predvsem pa želja, da s svojimi nastopi polepšajo ne le svojo jesen življenja, pač pa dneve vseh, ki jim radi prisluhnemo. In teh, kot smo se lahko prepričali 25. aprila 1998 v Osnovni šoli Domžale, ni malo. To pa dokazuje tudi njihov dirigent prof. Stane Habe, častni Občan Občine Domžale, ki že več kot 30 let pomembno vpliva na kulturno in glasbeno življenje naše občine. Moški pevski zbor »Janez Cerar« Pevci Moškega pevskega zbora »janež Cerar« so se našli v pesmi. Dvakrat na teden hodijo k vajam in si tako krajšajo svoj prosti čas. Vsi so navezani na našo slovensko narodno in umetno pesem in na prizadevnega zborovodjo prof. Staneta Habeta,ki jih vodi že 34. leto. Svoj nastop so pričel z Mihelčičevo Zdravico, zapeli skladbo Dom je nekje skladatelja in glasbenika prof. Tomaža Habeta, ki je vse pevce tudi sprem- ljal na klavirju, slišali smo Slovenc Slovenca vabi in Furmansko. V drugem delu so zapeli še štiri pesmi: Kam, pastirček, Saj lepše rožce nima svet in Vinsko. Ženski pevski zbor »Stane Habe« Na enem številnih izletov društva upokojencev Domžale je že pred skoraj 20 leti vzniknila ideja o ustanovitvi ženskega pevskega zbora, katerega rojstni dan je 8. november 1979. Danes v zboru, ki je združil tako delavke, ki so pokojnino dočakale v tovarnah ob strojih, kot pevke iz prosvete in upravnih služb, poje 33 pevk, ki nikoli ne zamudijo vaj in rade sodelujejo na različnih koncertih in prireditvah, saj - kdor poje rad, ostaja mlad. Tudi ta zbor od njegovega začetka vodi prof. Stane Habe, ko repetitorka pa je Marika Haler. Na koncertu smo slišali naslednje skladbe: Dekle in lilija, Da bi jaz znala, Glejte, že sonce zahaja, Lovska, Venček narodnih (solistka Regina Škufca), poslovile pa so se z Gorenjsko zdravico. Solist Tone Ježek Stalen gost koncertov upokojenskih pevskih zborov je solist Tone ježek, ki je tudi član moškega pevskega zbora. Ob klavirski spremljavi Tomaža Habeta je imenitno zapel dve večno zeleni melodiji Tam, kjer sem doma ter Gledal tvoje sem oči sanjave in bil deležen glasnega aplavza. Vokalni koncert KATRI NAS Kakor pomladno cvetje so letni koncert polepšale članice vokalnega terceta KATRINAS. Barbara Zupančič, Katarina Habe in Marija Trampuž-Pirnat so se najprej z vlakom odpeljale v daljavo do zvončkov in trobentic in nato predstavile še dve starejši, vendar vedno rado slišani slovenski skladbi: Ko boš prišla na Bled in Ne čakaj na maj. Tudi njim so poslušalci namenili glasen aplavz. Mešani pevski zbor Podobno kot vse dosedanje letne koncerte je tudi letošnjega zaključil Mešani pevski zbor. Ta je najprej zapel skladbo Slavka Mihelčiča Stoji, stoji Ljub-Ijanca, nato Franca Venturinija Pohorjeva travca, slišali pa smo še dve skladbi Tomaža Habeta: Zemlja in pa znano Upokojensko, ki je postala himna slovenskih upokojencev. Kot solista sta sodelovala Rudi Mole in Andrej Zalokar. Koncert je vodila ga. Draga jeretina Anžin, pevce je pozdravil tudi novi predsednik Društva upokojencev Domžale, g. Vinko Pecelj, čestitke pa so jim izrekli še: Vera Vojska v imenu domžalske županje Cvete Zalokar Oražem, častni član rjevskega zbora Ivan Kopač in dober prijatelj pevcev Ivan Kepk. Letošnji letni koncert je bil lepo in prijetno darilo vseh treh pevskih zborov Društva upokojencev Občini Domžale ob njenem prazniku, zlasti pa prijeten večer za vse prijatelje slo venske pesmi. V. V. JATA REJA d. d. LJUBLJANA 1 išče delavca za delo v Valilnici piščancev v Studi. Pogoji za zaposlitev so naslednji: - - dokončana osnovna šola - vsaj šest mesecev delovne prakse. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: • da imajo smisel za delo z živalmi • da imajo smisel za razumevanje osnov delovanja strojev in naprav • da so pripravljeni delati tudi v dela prostih dnevih in izven rednega delovnega časa • da imajo opravljen vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo • da imajo doma telefon. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas enega leta in z enomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite na naš naslov: JATA REJA d.d. LJUBLJANA, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 1260 Ljubljana Polje v 10 dneh od dneva objave. Fotografija s predstavitve pesniške zbirke MODRINA SKRIVNOSTNEGA NEBA: ga. Draga jeretina Anžin v pogovoru s pesnico Marjano Lavrič-Grujič, slikar Dušan Lamberšek in flavtistka Adela Ramovž. FOTO: V. MAJHENIČ RAZSTAVA MAJDE OCRINC Čas je del nas »Vzemi si čas in poglej, kaj ti nudi motiv, ki je tvoj jaz,« si je kot moto svoje razstave, že pete po vrsti, izbrala ga. Majda Ogrinc, ki z unikatnim oblikovanjem lesa nadaljuje svojo umetniško pot. Stalno razstavo si lahko ogledate v Galeriji Piramida v Trzinu. V. NAPREDEK oil 14* OS* do 28* 05* ,^3. 6207- Kajžarska klobasa, _ CENEJE CENEJE: Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 17 Zmagovalec turnirja DINU PESCARIU roj. 12. aprila 1974 živi v Romuniji, igra z desno roko, profesionalec je postal 1991 vilnc Ijubilclje sprehodov, take in drugačne š|x>rtne zanesenjake v svojo sredo. Beli lepotec sredi travnikov oživi. Vsakdo, ki zaide vanj, najde svoj prostor v tišini, ki jo nudijo travniki, prisluhne petju ptfc, na osrednjem stadionu, ki mu v teniškem jeziku rečejo tudi »centralec«, pa se slišijo udarci, izdihi igralcev in šelestenje teniških žogic, kar je poselx>n Car turnirja Renault Slovenian 0|x>n, letos Ze devetega |x> vrsti. Bolj ko se bližajo zadnji dnevi v teniškem tednu, lx>lj na|x>to postaja za igralce, vedno lx>lj zanimivo za gledalce, tudi za tehnk np služ.lx> |x>d vodstvom g. Janeza Prelovška so zadnji dnevi turnirja svojevrsten izziv. Domžale so kar naenkrat v Evropi, prav je tako, naj nas ta tako opevana Evropa vidi, kaj zmoremo, kaj znamo, kako smo domiselni, kako iznajdljivi, prepričani v svoje znanje in sposobnosti. Ko se iz vseh začetnih iger izločijo najboljši igralci, je včasih sonce tisto, ki ugasne luč in pravi: »Fantje, nadaljevali bomo jutri!« In jutri se igrali i zopet ne dajo tako hitro, tako da tudi gledalci dobimo lep del sončnih žarkov, ki nas vsakega po svoje obarvajo. Igralci finalnih tekem letošnjega turnirja se kar niso da li, dokazovali so si, da je leinajboljši lahko zmagovalec na turnirju v Domžalah, kajti zgodovina turnirjev je taka, da igralci, ki so zmagovalci na tej tekmi, kvalitetno napredujejo in zmagujejo tudi na drugih zahtevnih turnirjih širom po svetu. Domžale so, po analogiji sodeč, kar dobra »valilnica« teniških igralcev. Igrati tenis za nagrade je trd kruh, igrati tenis za svoje veselje naj bo pa vabilo mladim, ki naj vse vrste športa spoznajo, izberejo pa tistega, v katerem uživajo; in če je Teniški teden v Ten-tenu Letošnji maj nas je vse prijetno presenetil, sonce je pokazalo vso svojo moč. Deževni oblaki so le nekaj ur spuščali vodo iz svojih nederij, kar pa je bilo za dogajanje v TEN-TENU kar prav; teniška igrišča so se naravno namočila, igralci in organizatorji pa so našli čas, da so lahko med seboj vsaj malo poklepetali, si povedali zanimivosti, se opazovali in si delali načrte za nadaljnje tekme na teniških igriščih. Vedno znova g. Aleksander I ur u s svojim bratom Vladimirom v začetku maja vznemiri s|x>kojne Domžale in I )omžal< ane. Na teniška igrišča sredi zelenih travnikov teniška zanesenjaka pripeljeta dvajsetletne fante, ki imajo tenis zapisan v krvi. Med mladimi v Domžalah završi. Kar naenkrat imajo kam iti, se o čem |x>g<>-varjati, primerjati svoje znanje s tem, kar vidijo na teniških igriščih, |xwe lati z zanimivimi ljudmi, jih gledati lxrlj od daleč ali pa zelo blizu, kakor je kilo pogumen in iznajdljiv. V času pred pričetkom turnirja najraje od dalei opazujem dogajanje v okolici Ten-tena. Kako se vse spremeni. Iz zanemarjene okolice in nasmetenega parkirišč a v nekaj dneh nastane pTOStOT, ki privabi sle »žoga moja droga«, nam je staršem s tem prihranjena marsikatera skrb, ki nam jo v (Sašu odraščanja otrcxi naložijo na naša ramena. MICA KAVKA Foto: Rok Majhenič Drugi na turnirju ADRIAN VOINEA roj. 6. avgusta 1974, živi v Italiji, igra z desno roko, profesionalec je postal 1993 PISMO G. JANEZA VASLETA Specialna olimpiada v Atenah (>. aprila je bila na prizorist u poletnih olimpijskih iger leta 2(104 v Atenah otvoritev posebnih iger, ki se uradno imenujejo Special Olvmpics - Mediterranean Games Athens 98! Gre za srečanje športnikov, ki jih je usoda prikrajšala za možnost sodelovanja na drugih tekmovanjih. Med njimi je precej takih, za katere so ob rojstvu menili, da ne bodo mogli sami niti hoditi. Ljubezen in skrb njihovih najbližjih s pomočjo predanih vzgojiteljev in učiteljev ter požrtovalnih prostovoljcev pa omogoča, da jim ljubezen in skrb vračajo z uspehi na športnih tekmovanjih, tudi mednarodnih. Special Olvmpics je namreč gibanje, ki že 30 let omogoča duševno manj razvitim, da se lahko redno ukvarjajo s športom in seveda tudi tekmujejo. Ustanovila ga je Eunice Ken-nedv Shriver, sestra nepozabnega predsednika ZDA Johna F. Kennedvja in trenutno združuje skoraj 150 držav. Ustanovljeno je bilo z namenom, da tudi duševno manj zmožni, ljudje s posebnimi potrebami s posebnimi spodbudami in metodami treninga v sporiu uživajo in s pomočjo treninga in tekmovanj celostno napredujejo. Ves trud se bogato obrestuje z večjo samozavestjo, boljšo socialno integracijo in ne nazadnje z boljšim zdravjem teh prisrčnih š|x>rtnikov. Vsi lahko sodelujejo, vsakita pač po svojih močeh, omejitev je le starost, vsaj osem let morajo biti stari. Več kot en milijon se jih redno ukvarja s športom; trenutno jih 500.000 sodeluje v 50 nacionalnih programih. V Special Olvmpics sodeluje več-kot 1,5 milijona prostovoljcev, bodisi kot trenerji, vodje ekip, spremljevalci športnikov, kot zbirali i sredstev ali organizatorji tekmovanj in drugih prireditev, ki jih je |x> svetu vsako leto okrog 15.000. Športniki se lahko merijo v 24 panogah na lokalni, nacionalni in kontinentalni ravni. Dejavnosti dosežejo svoj višek vsako drugo leto s svetovnimi igrami. Gibanju posvečajo veliko pozornost najvišji predstavniki posameznih držav in združenj, med njimi tudi M( )K (mednarodni olimpijski komite), ki si je 1988 štel v čast, da je gibanju kot edinemu |x>delil pravico uporabljati pri svoji promociji simbole modernih ()limpijskih iger. Gibanje si od vsega začetka prizadeva, da tekmovanja potekajo primerno zmožnostim udeležencev v Koga motijo konji? Konjeniško društvo JEŽA PRI JEŽU, Preserje pri Radomljah s svojimi uspehi zelo moti enega naših najbolj oddaljenih sosedov. Svoje tegobe skuša že od julija lanskega leta reševati s petardami, zračno puško in dvema kombijema in končno z motorno žago in sekiro. ()il julija lani nas obmetava s |x't,ir-ilaini, se hrupno vozi ob meji s kombijem in se tako Irudi splašiti naše konje. Temu |xx'etju se ne odreče, čeprav ga je |xilii ija vsakokrat rjpozori-la, da lahko |xjvzrix'i smrtno nesrečo. Sklenil je < elo popestril i svoj lepeil. > al in se nas je dne 18. .'. lotil z zi.k no puško. Ko je ugotovil, da ga pri merjenju moti naša živa meja iz dvajset let starih smrek, jo je dne 3.4. z naje tim delavcem poŽagaL Sprašujemo se, v kakšne razsežnosti bo šla ta nepremišljena hudobija, kajli |x)licija za svoji1 ukrepanje |x>tre-buje Iruplo. Prilagamo fotografijo razdejanja in prosimo za objavo v 4. številki glasila. I ep pi izdrav, Olga Šare Obnova in širitev ceste Dragomelj-Pšata Prvi del Dragomelj - OŠ je bil že končan. Pri drugem delu naprej od OŠ proti Pšati pa kaže, da je vse narobe. Samo nekaj stvari: pločnik za pešce je na levi strani. Gesta gre v blagem desnem zavoju proti Pšati: torej visi asfalt v desno in tako tudi voda prosto izteka v desno na travnik. Zakaj so potem v rob- nike vgrajevali jaške za odvodnjavanje' Ali zaradi načrta ali višje cene projekta. Ali pa zato se danes po dveh letih dela niso zaključena. Asfalt se »štuka« |x> italžini in širini kot \)ri ciganih. Naredijo 50 m dodatnega traku, pa s|x't zmanjka asfalta in volje. V ovinku pred nalivom pa ob dežju zalije cel ovinek. Ali je to predpranje avtomobilov za lxilj oddaljeno farmo v Ihanu. Im.inK) pa še eno veliko mlako v Dragomlju pri Podboršku. Spodaj so položene cevi (od Medveda) zgoraj pa deževno jezero. Vemo, da ima vsaka država nerazviti jug, mora biti tako tudi v občini Domžale? MIRO AVBELJ lezero v Dragomlju pri »Sajuc«. Pod asfaltom pa cevi vzdrževalcem v posmeh (slika zgoraj) V Domžalah še vedno nimamo javnega stranišča. Zato sta bili pred časom postavljeni ti dve prenosni stranišči poleg blagovnice Vele v centru Domžal, vendar ni-sla nikoli mogli služili svojemu namenu, kajti vandali so ju uničili. Zakaj ustrezne službe ne odstranijo leh dveh prenosnih stranišč, ki kazita center Domžal? (slika levo) Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ varni-m in spodbujajočem tekmovalnem okolju. To jim omogoča poseljen sistem kategorij in kvalifikai ij, ki te-kmovake razvršča po njihovi zmogljivosti, |x> s|xjIu in starosti, Od pravil se mi zdi posrečeno in koristno pravilo 19%. To dok>ča, da posamezen rezul tat ne sme odstopati za več kot 1.5% navzgor ali navzdol, kar omogoča, da se posanx.'znik ali ekipa uvrsti v najprimernejšo skupino. Vse to sem prebiral, ko smo čakali na pričetek otvoritvene slovesnosti. Vmes sem mata pogledoval na prizorišče, kjer so usklajevali Se zadnje podrobnosti scenarija. Opaziti je bilo prti ej treme, kar pa je razumljivo, saj so tudi ta veliki dogodek pripravili prostovoljci. Precej se nas je zbralo v velikanski košarkarski dvorani. Nenadoma se je prizorišče spraznita in v tišino, ki je ob tem nastopila, je udaril »virbel«. Skozi enega od vhodov je vkorakala atenska godba na pihala, ki jo tu imenujeta občinski filharmonič-ni orkester, oblečena v rdeče uniforme. Za njimi se je začel mimohod zastav in reprezentanc iz 24 držav, tudi naše. Zastavonoše in nosači tabel z imeni držav so ostali na igrišču, drugi pa so posedli po zanje rezerviranih tribunah. 1500 jih je bilej. Kot običajno so se začeli pozdravni govejri. Pozdra- vili so jih visoki predstavniki oblasti, |X)litii'nih strank, grške G-rkve, atenski Zupan in predsedniki organizai ijske-ga odbora ter grške m mednarodne S|x'( lal Olvmpics. Igre je nato otvoril grški minister za SfX)rt. Vse je spremilo navdušeno ploskanje in vzkliki, ki se je še stopnjevalo, ko sta s prci ejš-njo zamudo vkorakali reprezentanci Avstrije in Jordanijo. Godba je hitro reagirala in turli ri|ib [X>spremila s |xj-skL)it niški svet - pa so prava načrtna kolišča zla, s|x)dbu|ajoia ravno brez čutnost in cinizem. Mar ni zrak |jre-pojen z miselnostjo, da se je treba izkazali za vsako < eno Ali ni poral> ništvo tisti vzgon, ki nas peha k vsesplošni hlastavosti za rtabrina mi? Ali ni uživaštvo tista vaba, ob kateri pozabimo na sočtaveka in vidimo samo Se sebe? Mar ni geslo I IIIRHE, MOČNEJE, NAPADALNI |E usmerjeno proti ljubezni do so-brala? Ali niso lokave filmske in TV Storije od nekaterih risank do nadaljevank nazoren pouk, kako je treba prelisičiti lisjaka in se v vsakem položaju izkazati kot superman? Mar ni tako imenovana zaščita človekovega dostojanstva puhla fraza ob najrazličnejših grozodejstvih -od usmrtitve nerojenega življenja do nemoči prijaznega zaščitnika, ki n>e menda ne sme braniti tako, da bi bil kakorkoli [irizack-t moj napadalci ? Ali ni nenehno sklicevanje na pravile spretno s|ieljana voda na mlin neupoštevanja dulZflOftff Tu je potreben vsaj bežen pogled daleč n,iz,i| Navedene in mnoge druge skaženosti dosegajo v naši stvarnosti zaskrbljujočo razsežnost. Toda spomnimo se Prešerna: sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovoril. Ljubezen zvesto najti, kratke sanje. Modrost, pravičnost, učenost - device brez dot Zalvati videl sem samu e To videt, grje videti napake... Ali pa, če prisluhnemo njegovemu sodobniku in prijatelju Antonu Martinu Slomšku. Za svojo pokončnost in oznanilo bratovske sloge, ki ji je tuja vsaka brezčutnost, si je prislužil o|)ljuvano, še svežo gomilo. Nič tako zeta novega pod son cem, če si zdaj časnikar privošči breznx_'jni cinizem na račun Cerkve in njenih osebnosti, tudi m. Terezi je, in se skeč v TV oddaji v brk kulturnemu prazniku i inično note 11|<■ iz Prešerna oz. Nezakonske matere. Ne vem pa, zakaj sicer ugledni piser v solx>tni prilogi Dela 17 2 '«'.) brez |XJtrelx" namiguje, kot da je Krst pri Savici nekakšiHi |X'snikovo podrepništvo Cerkvi. Da ne onte-njamo rrx kovske plošče / i laskjvni co in beseditam Bite h r raft kot zgled vrhunskega cinizma, že prave blasfemije. Sket pa, j«; rečeno, je treba poslušali samo Radio Studeni, pa nas Iro ta rešil in rjsvolx) dil vsakega smisla. Razlika rrx'd ne kfjč in danes je le v tem, da je bita kdaj prej vseh vrst izrojenosti vsaj količinsko manj, utjoštevanje pozitivnih vrednot pa še uveljavljena praksa. Ob globalizar iji sveta in očitnem Zavračanju ix'lxxji|ihtreba krščanskih vrednot pa se moralna razpuščenost razpreda kot kužno tkivo. Trije družbeni sistemi: tm i zem, komunizem in samojjašni li-beralizem soonx»gor ili na etičnem področju silovito rast |)k'vel,i Plevel pa je, pravi lanez Menart, živa, strašna moč, ki golta klasje polj, ki ga zatiraš oU'ro<, a raste bolj in bolj. Nacizem je gojil iitajo nailčta veškega (Ubermensch). Za navadnega človeka ob njem ni mesta. Brezčutnost in cinizem brez primere. I Jdejanjal se je v kor k entrar i| skib taboriščih Komunizem je ubral drugačno pot in je malemu zatiranemu človeku obljubil raj na zemlji. Koliko 13a je uresničil, je znano. Kakšna nebesa so bili gulagi. Brezčutnost in cinizem Ijrez pAJIM-re. Nebrzdano, samojjašno obliko c inizma vdihavamo; [jljuska tudi k nam. Ne manjka nam vitdmirx/v t*.' za mačje !*• za človeško leta, pred-vsem pa je duhovni jedilnik oboga ten z Ijrezmejno izbiro por em me nujev. Naj se branimo iz rumenega tiska ali iz resnega časopisja, |xiv sod je poskrbljeno, da se ob lakih in drugačnih škandalih krepi moralni relativizem. Kraja, [xxx'vi'rtje, prilaščanje, obrekovanje, |x>dtikarije so |xjstali Ze navaden šlager dneva irt samodejna reakcija nanj je nenadno razsvet ljenje: če vsi goljufata, zakaj |ja naj bi bil jaz |xjšten? Se en miselni vzorec, ki rahlja tla za brez čutnost in cinizem in trobenta " rk mokratičnosti, ne jx>skdii pa, da Se t,i ne bi sprevračala v anarhijo. Kot da bi bili že tu »hudi časi |xjslednjih dni«, ko boeta ljudje jx> besedah a|xistola Pavla »sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni, brezbrižni, trdosrčni, nespravljivi, nhtekljivi, razuzdani, divji, lxez ita-brotljivosti, izdajalski, |>redrzni in ii.ipiilinjeni" (21 itn U-5). Petnajst izrazov za eno samo hrezčiitnusl. Daleč od sjxjdbude .|>r,itje, vse, kar je resnično, kar je pk'nx-mto, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljul*' znivo, kar je častm kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imej te v mislih« (Flp 4,89). 18 /bmnik Lukovica 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejet proračun Zadnji proračun Občine Lukovica v prvem mandatu novonastale občine je sprejet. Z veliko truda, potrpežljivosti in preudarnosti. Pa tudi z mnogo slabe volje, očitki in hude krvi. Ta točka dnevnega reda 33. seje občinskega sveta, ki je bila H. aprila, je namreč zapolnila kar polovico časa seje. Kljub temu, da sta župan g. Anastazij Živ-ko Burja in predsednik odbora za pripravo planov, proračuna in finance g. Viktor Serša poudarila težak položaj glede priprave taksnega proračuna, ki bi zadovoljil vse potrebe in želje proračunskih porabnikov, je bila razprava dolga in burna. Že v času 20-dnevne javne razprave od sprejema proračuna in Odloka o proračunu v prvi obravnavi, pa do druge obravnave, ko je bil proračun sprejet, je bito vloženih 19 pripomb proračunskih porabnikov, na sami seji v drugi obravnavi pa so člani sveta vložili se 6 amandmajev. Z njimi so bile postavljene zahteve za dodelitev več sredstev krajevnim skupnostim, saj se nekatere čutijo zelo prikrajšane (zlasti KS Prevoje), pa tu- di za izobraževanje športnih vaditeljev in za Extempore v Krašnji: na koncu je bil proračun sprejet v visini 419 mio tolarjev. Kot je poudaril župan, je priprava proračuna in tudi njegovo izvrševanje ena najtežjih nalog župana v občini kot je naša. Tisoč problemov, resničnih potreb in želja ter skromen proračun. Zavedati se moramo, da je tudi takšna oličina dolžna zagotavljati vse javne potrebe in v enaki meri kot večje in bogatejše občine skrbeti za zadovoljevanje vseh dejavnosti in interesov. Procentualno gledano Oličina Lukovica zagotavlja vsem porabnikom enak odstotek sredstev kot nekdanja občina, seveda pa je na žalost »vreča«, iz katere jemljemo, mnogo manjša kot prej. Poleg proračuna je občinski svet sprejel se naslednje sklepe: - od Komunalno stanovanjskega |xidjetja Domžale je zahteval odgovore (glede dogovorjenega »tolarja« za sanacijo kamnoloma Lukovica, plačevanja rente zanj, glede plačila taks za vodo, smeti in kanalizacijo itd....), OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo dne 15. 5.1998 in 16. 5. 1998 odvoz posebnih odpadkov organiziran v občini Lukovica. akcija bo potekala po naslednjem terminu in zbirnih mestih, kjer l*> čakala delovna skupina s premičnim zbiralnikom: Trojane pred objektom KS 15. S. 1998, 14.-16, ure Blagovica precl objektom KS 15. 5. 1998, 16.-19. ure Krašnja parkirišče trgovine 16. 5. 1998, 11.-13. ure Lukovica pred kmetijsko zadrugo 16. 5 . 1998, 14.-16. ure Šentvid parkirišče precl cerkvijo 16. 5. 1998, 16.-19. ure Posebne odpadke je potrebno sortirati že doma in jih hraniti do prihoda komunalnih delavcev. PckI posebne odpadke spadajo akumulatorji, baterije, pesticidi, zdravila, barve, laki, kozmetika, svetila idr. Za čistejšo okolico in za ohranitev zdrave narave za nase prih(xlnje rcxlove, je naša dolžnost počistiti za seboj. Občinska uprava Oddelek za komunalo LUKOVICA Z BRDOM Ureditev novega občinskega središča V želji, da bi izboljšali videz in možnosti bivanja v novem občinskem središču Lukovica z Brdom, smo 3. 3. 1998 pričeli s predavanji v sklopu programa CR-POV (celotni razvoj podeželja in obnova vasi). Na prvem srečanju, 3. 3. 1998, smo bili seznanjeni s programom CRPOV. Predstavil nam ga je dr. Stanko Pele in nakazal usmeritev razvoja našega kraja. Razložil nam je teme za predavanja. Prvo predavanje je mišljeno kot uvod, nato sledi kulturni prostor, družbeni prostor, naselitveni prostor, delovni prostor, na koncu pa uskladitveni sestanek. Velika udeležba je pokazala, da smo na pravi poti pri reševanju problematike občinskega središča Lukovica z Brdom. Ob podpori g. župana, Anastasija Živka Burja, in svetnikov občine Lukovica bomo uresničili vse zastavljene cilje. Drugo srečanje je bilo 10. 1 1998. Udeležba je bila nekoliko slabša, vendar še vedno zadovoljiva. Ga. Klopčar in ga. Pamič sta nas seznanili s kulturno preteklostjo našega kraja. Veliko novega smo izvedeli, veliko povedanega nam je že dobro znano, Kulturno življenje skušamo tudi danes ohranjati in poživiti. Prikazani so bili diapozitivi o sanaciji stare pošte. Iz tekstualnega dela smo izvedeli, koliko dela in truda je potrebno, da se kulturna dediščina ohrani. Tako kot staro pošto bo potrebno še nekaj spomenikov obnoviti ali pa vsaj zaščititi, da se ustavi propadanje. Na tretjem srečanju, 24. 3, 1998, smo obravnavali družbeni prostor Lukovica z Brdom. G. dr. Pele je organiziral in popestril predava- nje z delavnicami. Zanimivo je bilo točkovanje nakazanih problemov oz. potreb v Luko vici z Brdom. Presenetljivi so bili rezultati. Večina udeležencev je temo razumela in točkovala najbolj pereče probleme. Na podlagi teh rezultatov smo izluščili Še nekaj nerešenih zadev in jih točkovali. Tudi to točkovanje je bilo zelo enotno. Življenjski prostor smo obravnavali na četrtem srečanju, 7. 4. 1998. Tudi tokrat nas je g. dr. Pele s spodbujanjem pripravil, da smo živahno sodelovali v debati in delavnici o življenjskem prostoru. Ni nam bilo težko izbrati teme za delavnico. Bile so komunalna ureditev, promet, odpadki in gospodarstvo. Ker se je naše delo pomaknilo daleč v noč, smo rezultate naših delavnic preložili na peto srečanje. Na petem srečanju, ki je bilo 21. 4. 1998, smo postopoma obdelali vse teme iz delavnic preteklega srečanja. G. Miklavc nam je prebral ugotovitve skupine, ki je obravnavala Komunalno ureditev našega kraja. Poudarek je bil na ureditvi primarne in sekundarne kanalizacijske mreže, strogo ločevanje meteornih voda od fekalij, priključek vseh hiš in šole na novo kanalizacijo. Obenem je bil nakazan tudi finančni plan za izvedbo teh nalog. Krajani so s svijimi pripombami dopolnili že prikazane potrebe po komunalni ureditvi. Ga. Ana Zaje nam je posredovala ugotovitve skupine, ki je obravnavala problematiko odpadkov. Ugotovljeno je bilo, da se odpadki ne razvrščajo po vsebini. Treba je postaviti več ločenih kontejnerjev za steklo, papir, plastiko i. t. d. Odlaganje na divjih odlagališčih je tre- šele [X)tem bo ol)činski svet lahko sprejel poročilo o poslovanju podjetja za leto 1997 - verificiral je stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja kamnoloma Lukovica - po hitrem postopku je iprejel (»mo dj ne znamo več predstavljati, če jih omenim po vrstnem redu z začetkom na Prevojah, je to gostilna Gašper, gostilna Skarja, gostilna Rus, gostilna Bevc, gostišče Furman in pa naš stalni sponzor, Gostinsko podjetje Trojane. Predstavila se je tudi naša edin,) turistična kmetija Pri Vrhačevih, ki si z lastnim trudom utira težko pot, do za htevnega slovenske!;,! gosta. Udarni dan Občine Lukovica, ki je potekal v nedeljo, 3. maja, pa je tudi letos izzvenel zelo profesionalno in kar je še pomembneje, vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem. lorej bilo je zelo lepo, edino kar nas je motilo, je bila stiska s prostorom, kar bo, upam, dobra šola z.i pri hodnjič. FRANCI BERNOT Prvi pregled dela GZ Lukovica V soboto, 7. 3. 1998, smo gasilci imeli občni zbor GZ Lukovica in lahko rečem, da smo uspešno upihnili prvo svečko. Ker GZ Lukovica in PGD opravljajo javno lokalno gasilsko službo v Občini Lukovica, je prav, da tudi širšo javnost seznanimo z uspehi in plani v bodoče. < )bčnega zbora so se udeležili delegati društev in člani predsedstva, prisotni pa so bili tudi župan g. A. Živko Burja, delegat GZS g. Jože Brleč in predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Podana so bila poročila predsednika, poveljnika in blagajnika, v katerih je bila skupna ugotovitev, da smo navkljub manjšim težavam le ujeli pravi tok delovanja in se lahko pohvalimo z dobršno mero dejavnosti na vseli področjih.' )poraliv-ne enote so sodelovale pri 32 različnih intervencijah in je bilo opravljeno preko 700 intervencijskih ur članstva; v to pa niso vštete strojne ure. Us|x>sabljali so < lanstvo, vzdrževali in nakupili novo opremo. Organizirali so gasilsko tekmovanje in sodelovali na državnem tekmovanju Društev Mladi gasilec:. Z majhnimi sredstvi smo gospodarili dobro in go-spodarno, natančno blagajniško poročilo pa je bilo predloženo tudi občini. Vzporedno so potekale tudi druge; manjše in večje dejavnosti predvsem na organizacijskem področju. Gasilci smo svoje preteklo delo pregledali in ocenili, prav pa je, da tudi predstavimo plan del za leto 98. Ciasil-stvo ima ckjlgo tradicijo in od osnovnih načel delovanja ne odstopamo. Program je izredno ambiciozen s poudarkom na izobraževanju in sledenju novim tehnikam in pristopom do gašenja in reševanja. Kakovost v izvedbi progra in.i pa je predvsem odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Prepričani smo, da bo občina razumela naš finančni plan, saj ni samo želja, ampak minimalen strošek za nemoteno delovanje in zagotavljanje požarne varnosti vseh petih društev in zveze. Na koncu bi rad še enkrat poudaril, da požarna varnost ni odvisna samo od nas, gasilcev, ampak od vseh krajanov. NA POMOČ MATJAŽ MARKOVŠEK predsednik GZ Lukovica Srečanje gasilk pod naslovom »Spoznajmo se med seboj« Pod okriljem GZ Lukovica oz. komisije za delo članic so se prvič srečale članice prostovoljnih gasilskih društev naše občine. Srečanje je bilo zasnovano po delovnem, kulturnem in zabavnem programu, vendar pojdimo lepo po vrsti. Osnova je bila povabiti vse članice društev, organizacijo je prevzela ga. Minka Gales s pomočjo PGD Kraš-nja. Srečale so se 28. marca 1998 v prostorih PGD Krašnja. Po sprejemu so se OBVESTILO Zaradi priključitve na novo telefonsko centralo je nastala sprememba telefonske Številke PGD BLAGOVICA 734-044 napotile v ()S, kjer je potekal drugi del. Ca. ( kiles je orisala kratek razvoj in vlogo Žensk v gasilski organizaciji. Strinjale so se, da je premalo, da so samo v vlogi tajnk društva, Prepričane so, da lahko opravljajo tudi druge funkcije in opravila, vendar ugotavljajo, da so včasih premalo vztrajne, predvsem pa je poleg drugih obveznosti problematičen prosti čas. Prav tu pa pričakujejo od vodilnih ve< razumevanja in fleksibilnosti pri izobraževanju ženskega kadra. Program dela članic je velik in zanimiv za vso populacijo žensk. Nujno je potrebno, da se pri vseh društvih ugotovi stanje aktivnosti in pridobi odgovorno osebo, ki bo delovala v komisiji članic pri (.Z lukovica. V nadaljevanju je spregovorila ga. Vlatka Bucevei, pred stavnica članic: regije pri GZ Slovenije. Potrdila je Ze spregovorjeno in predstavila delo pri (IZ Slovenije. Prisotne je po/dravil tudi predsednik GZ Lukovica in jim čestital ob minulem prazniku dnevu /ena in materinskem dnevu. Pomembno je, da se tudi na tem podrtKJu organiziramo in izvajamo program, ki ga sprejmejo članice same. /,i sprosiiiev so u< ene i ()s Krašnja pripravili prijetno igrico, v kateri ni manjkalo smeha. Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski je pripravilo razstavo slik priznanih slikarjev in makete kozolcev ki so jih izdelali učene i ()Š Krašnja. Tretji del srečanja je prevzelo ŠD Krašnja. Voditelj je pripravil zanimive igre in ob prijetnih zvokih harmonikašic e in hrane, ki so jo pripravile gasilke, je |x>-govor potekal do poznih ur. V imenu gasilk gre iskrena zahvala vsem, ki vi srec anje pripravili in ga vzorno izpeljali. Vsi skupaj so obljubili, naj taka oblika povezovanja poslane tradicionalna z željo, da se srečanja udeležijo tudi članice, ki jih na tem ni bilo. NA POMOČ M. M. PGD Lukovica, ki letos praznuje 110. letnico ustanovitve, napoveduje: 18. 6.1998 slavnostna seja ob jubileju in blagoslov obnovljenega gasilskega doma; 19. 6.1998 dnevi odprtih vrat; 20. 6.1998 veselica na ploščadi pred tovarno Mojca. Podrobnosti bodo navedene v prihodnji številki Slamnika. Gorjača graja Že več kot stoletje sem služil našim občanom in jih združil, da smo se skupaj borili proti rdečemu petelinu. Še vedno stojim tu na Makfenovcu. Sedaj me z južne strani pred tujci skriva sramotna goščava. Z severa pa mi domači grozijo z grmado. »NA POMOČ Sv. Florjan« Gorjačo prislužili: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Občina Lukovica Gasilska zveza Lukovica PGD Lukovica PGD Prevoje Jur Gasilski dom na Maklenovcu Lukovica Kamnik FOTOGRAFSKI UTRINKI Sejem bil je živ... Natančno ob napovedani, 13. uri je od trgovine proti trgu v Lukovici krenila nadvse pestra povorka, ki jo je na vrancu vodil v narodno nošo oblečen zastavonoša, takoj za njim godba z mažoretkami, narodne noše, rokovnjači, lovci, gasilci, vozovi, na katerih so prikazovali razna kmečka opravila, čebelarji in še in še... V Lukovici sta bila že v prejšnjih časih dva velika sejma. Od blizu in daleč so prišli prodajalci in kupci in ponujali izdelke domačih obrtnikov, pa tudi živine in drobnice ni manjkalo. Lectovi srčki pa so bili namenjeni vsem mladim, ki so se tukaj srečevali in spoznavali. kovica, ki tudi tako želi povezovati dejavnost turističnih društev v občini in poživiti družabni, kulturni in gospodarski utrip naše doline. Sodelovale so narodne noše, gasilci, konjeniško društvo, moravska godba z mažoretkami, lovci, aktiv kmečkih žena z domačimi dobrotami, tekmovali so ljudski gock i, harmonikarji, ludi čebelarji so so predstavili s svojimi izdelki, mladi pa so se preizkusili v rolanju, rolkanju in metanju žoge na koš. Spomin na stare čase so obudili rokovnjači. Hvalevredna prireditev kulturnih in turističnih zagnancev, ki bocio s svojim domiselnim delom privabili k nam obiskovalce od drugod in nakazali možen razvoj domače obrti. Začetki so obetavni, vzpodbudni. Preveč bi bilo že takoj pričakovati dobiček, marsikdo je komaj kril stroške. Z optimizmom pa pričakujemo kvalitetno in kvantitet no širitev dveh sejmov, saj bosta vsako leto privabljala vedno več prodajalcev in obiskovalcev in Lukovici prinosi, i pečat živega kraja ter nove priložnosti. M. K. Živinski sejmi so počasi izgubljali pomen in so že dolga leta opuščeni. Z novo občino je oživela tudi sejmarska dejavnost na Peregrinovem ' in Lukovem sejmu. Organizator letošnjega IV regrinovega sejma, ki je bil 2. maja, je bila Turistična zveza Občine Lu- V povorki so vrli gasilci prikazali prastaro hrizgalno, eden od njih je neutrudno tudi trobil, tako kot se je v starih časih spodobilo, saj siren takrat menda še ni bilo. Slikovito etnološko bogato povorko je s simpatijami spremljalo mlado in staro. Vsi so bili enotni, da takega sejma, kljub stoletni tradiciji v Lukovici in daleč na okoli, še ni bilo. Le poglejte, enega od Gregovih sotrpinov. Tako nasmejanega rokov-njača, lahko srečate le na Peregri-novem sejmu v Lukovici. Tudi ljudski godci - harmonikarji, ki jih je bilo okoli trideset, so » VŽCA -Ll«, kar potrjuje številna zadovoljna publika. Če na sejmu ne bi bilo lepih narodnih noš, hi brez dvoma nekaj manjkalo. Po končani povorki in ogledu nadvse bogate sejemske ponudbe so rokovnjači kaj kmalu mimo najnovejšega golfa izginili - menda v eno od lukovških prijaznih gostišč, ki so tega dne, kot se spodobi, delali s polno paro. I I H Peregrinov sejem je popestrilo tudi tekmovanje mladih. Pomerili so se v rolkanju, rolanju in metanju »TRIC« na koš. Prvih pet v vsaki disciplini je prejelo posebna priznanja, ki jih je prxlelil podžupan g. Matej Kotnik. Trije najboljši so prejeli še nagrade gostišč: RCU in BEVC iz Lukovice ter PICERIJE KA-PRA iz Doba in gostišča Jože Kovač iz Količevega. Kako bi ocenili letošnji Peregrinov sejem v Lukovici, smo vprašali ministra, našega župana in gospo Marijo, tik preden smo pritisnili na sprožilec fotoaparata. mm Godba Lukovica je ustanovljena! Po predhodnih pripravah smo se 17 4. 1998 zbrali bodoči člani in simpatizerji godbe v občinskih prostorih na ustanovitvenem zboru. Zborovanje je potekalo ob številni udeležbi in ob prisotnosti župana v zelo prijetnem vzdušju. Po imenovanju delovnega predsedstva, so bila podana poročila o dosedanjem delu, sledil je pozdrav župana, izvolitev organov godbe, sprejem statuta ter finančni in gospodarski program. V vodstvu godbe lukovica so bili lako izvoljeni pobudniki inic i.itivneg.i odlx>ra za ustanovitev godbe, predsednik je Kamilo I )omilrovič, tajnik je Malej Kotnik, blagajnik je Tamara Kosmatin, gospodar pa je poslal Bo/o Slupi< a. l/voljen je bil ludi upravni odix>r, nadzorni odbor in časi no razsodišče. Na najpomembnejše meso strokovnega vodja godbe I ukovica, t. j. mesto kapelnika, smo izvolili Jureta Močilnikarja i/ Moravč. Med drugim smo zaradi ustanovitve novega društva pri notarju overili tudi K) podpisnikov, kol tO zahteva zakon, izbrali pa smo tudi znak godbe, Vsi se zavedamo, predvsem pravkar potrjeno vodstvo, da ho pol do prvih nastopov in s lem ludi uspehov še zelo Irnjeva. Kljub temu smo prepričani v us|X-h, saj Ze Irdo delamo pod strokovnim vodstvom prof. I eskovi a, g. Pirnala in g. Močilnikarja ter mnogih drugih, ki nam lako ali drugače pomagajo. Lukovšk.i godba je tato uradno ustanovljena. Srečno in veselo na pot! Kamilo Domitrovič jubilantki iz Šentvida Sestri Matilda in Jožefa, rojeni Osredkar z Vrha nad Krašnjo, praznujeta visoki jubilej. Matilda, poročena Korošec, je praznovala 90 let 30. marca letos. Še vedno se dobro drži, čeprav je mati štirih otrok in že dolgo vdova, tako da je morala sama skrbeti za otroke. Sin Peter je že umrl. Gospa Matilda sedaj živi s hčerko Slavko v svoji hiši v Šentvidu. ložefa, porot ena Novak, je 27. aprila praznovala 9S lel. )e mali šeslili olrok, pelini sinovom in eni hčeri, s katero sedaj živi v Šentvidu. Moža |e izgubila kmalu povojni, prav lako pa je ostala že brez šlirih sinov. I loditi ne more vec, la ko da je vezana na invalidski voziček. V ( >siedk. ujevi družini je bilo 9 lice ra in 2 sinova, od teh v Ameriki Živi še seslr.i Angela, ki je slara 99 let. Mlajša, Koza, pa je bila med vojno izseljena, sedal pa Živi v Domu upokojencev v I )olll/,ll.lll. < ibema jubilantkama iskreno čestita' mo in želimno še mnogo zdravih let. Krajani KS Prevoje Drugo ocenjevanje salam v Trnovčah pri Zlatem polju Po lanskem uspešnem prvem organiziranju ocenjevanja domačih salam se je gostitelj, JANEZ POGAČAR iz Trnovč, tudi letos odločil, da povabi vaščane na družabni večer. Zbrali smo se sobotnega večera, in to še v večjem številu kot lansko leto. Z ženo Brigito sta poskrbela za udobje povabljenih sosedov in prijateljev, za obloženo mizo pa smo se ob domačih dobrinah prijetno zabavah. Svoje delo je morala opraviti ocenjevalna komisija, to so sestavljali: Tatjana in Alojz Slabe s Prevoj, domačini Igor Stražar, Franc Šuštar, Marko Vrankar ter Tomaž Cerar i/ Imovic o in Stane jemec iz I ukovico. Ob lepo pripravljeni dekoraciji salam je komisija pridno vpisovala na svoje ocenjevalne |x>le točke, ki so se nanašale na zunanji videz, okus, vonj, notranji videz in zrelost salam. Po končnem seštevku števila točk je komisija dodelila prvo mesto Marku Vran-karju izObrš, drugouvrščeni je bil Janez Hribar iz Trnovč, tretje mesto pa je pri padlo Brigiti Pogačat iz Trnovč. Vsi trije so prejeli skromne praktične nagrade, pohvalne besede pa so bile izražene prav vsem, kalen sc > se udeležili tega ocenjevanja, zato je komisija izrekla dobro oceno prav za vsako salamo. Prijeten večer se je prehitro prevesil v jutranje ure, ko je nastopil čas slovesa in zahvala gostitelju, T. HABJANIČ Dekoracija salam pred ocenjevanjem ŠD KRAŠNJA 2. Šraufov spominski pohod ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA, 1225 LUKOVICA DATUM: SOBOTA, 16. MAJA 1998 KRAJ: KRAŠNIA (start in cilj pri Gasilskem domu) PRIJAVE: NA DAN POHODA • za daljši pohod od 5.30 - 730 ure • za krajši pohod od 730 - 8.30 ure PR1JAVNINA: SIKI,(X) Sil ČAS HOJE: daljši pohod 7 ur (z organiziranimi odmori 8.30 ure) krajši pohod 4.30 ure (z organiziranimi odmori 5.30 ure) OSTALE INFORMACIJE: • pohodna trasa ni označena, zato bodo posamezne pohodne skupine vodili vodniki organizatorja in člani CB RADIO KLUBA »VRTINEC« Domžale; •med pohodom so predvideni trije postanki po 15 minut in en posta nek 30 minut; VSAK UDELEŽENEC POHODA HODI NA LASTNO ODGOVOR NOST IN IZKLJUČNO PO NAVODILIH VODNIKOV POHODA! Organizator bo vse pohodnike nagradil s spominskim obeskom, z brezplačno ponudbo na sadno-čajnih okrepčevalnicah, z golažem na cilju pohoda ter krajšim koncertom Petra Lovšina. 30 minutni odmor za lastno malico je predviden v Gostišču Kekec. KUD »Fran Maselj-Podlimbarski« iz Krašnje pa vas po končanem pohodu vabi v avlo OS Krašnja na ogled razstave umetniških del akademskih slikarjev: Vinka Tuška, Nejča Slapraja, Bonija Čeha, Tomaža Pera, Dušana Premrla in Janeza Hafnerja. Vsa dela so nastala na spominskem srečanju slikarjev v Gozdu Martuljku od 2.-5. aprila 1998. VSE UDELEŽENCE POHODA NAPROŠAMO, DA VARUJEJO NARAVNO OKOLJE IN ČUVAJO GOZDOVE PRED POŽARI! PRAV VSEM PA ŽELIMO TUDI VARNO HOJO IN VELIKO LEPIH TRENUTKOV V NARAVI! 20 MA) VELIKI TRAVEN /lamnik oravce i c _ L v E RAVSKE DOLINE O li C 1 N A M O R A V C E S SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski praznik izbran Nadaljevanje s prve strani Predlog Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole Jurija Vege je bil v 30 dneni javni obravnavi. V tem času ni bila posredovana niti ena pripomba s strani občanov ali svetnikov. Na seji pa so svetniki dobili na mizo pisno zahtevo predsednika KS Zalog-Kokošnje, g. Vinka Kepica, v kateri je zahteval spremembo 9. člena, ki se nanaša na šolski okoliš. Zahteval je izločitev krajev Kokošnje in Zalog iz naselij šolskega okoliša. Svetniki so predlog zavrnili, saj bi bilo njihovo soglašanje v nasprotju s predpisi, ki določajo, da sodijo v šolski okoliš vsa naselja v občini ustanoviteljici, in to sta še vedno tudi naselji Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje. PD Moravče se že nekaj časa prizadeva za postavitev planinskega doma na Uštah (Dešen). Seveda bo gradnja mogoCa le v primeru zazidljivosti par- cele, sicer pa jo bodo koristili za postavitve planinskih taborov. Ker je omenjena parcela v lasti ene izmed oskrbovank v Domu upokojencev Domžale, kateri del oskrbovalnine plac uje Občina Moravče, in se z odprodajo parcele strinja, so svetniki morali sprejeti sklep, da OS soglaša, da se sklene kupoprodajna pogodba med PD Moravče in lastnico omenjene parcele. Svetniki niso sprejeli sklepa o ukinitvi javne poti v Veliki vasi in zamenjavi le-te zaradi pomanjkljivih podatkov, ki jih je zainteresirani morebitni investitor gostinsko turističnega objekta posredoval Občinskemu svetu in občinski upravi. V aprilu je 78 delavk obrata Rašica izvedelo, da je njihov žiro račun blokiran in morajo zato najprej koristiti svoj dopust, potem pa se bo o njihovi usodi še odločalo. Le petim delavkam so omogočili premestitev v obrat v Gameljne. Ostalih 73 delavk, ki so večinoma matere s šoloobveznimi otroki, lahko le nemočno čaka, kako se bo vodstvo po(ljel|,i od k k ilo. < )bčin-ska uprava je v zvezi z nastalim problemom poskušala pridobiti pisna po jasnila za nastalo sitna« Ijo, vendar vodstvo Rašice do seje Sveta odgovora ni posredovalo. OS je te informacije sprejel resno in odgovorno ter predlagal, da se predstavnike podjetja povabi na naslednjo sejo OS ter spodbudi sindikat, naj vednar pristopi k reševanju težkega socialnega problema, ki bo nastal v primeru ukinitve obrata v Moravčah. Kljub temu, da v Sloveniji gospodarstvo propada na vseh področjih, v težkem |xiloZju je /lasti tekstilna industrija, vsekakor ne gre vreči puške v koruzo in križem rok čakati na kar bo pa bo. Svetniki so bili tudi tokrat konstruktivni pri pobudah, predlogih in vprašanjih. Večinoma so se nanašale na komunalno in infrastrukturno področje za posamezna naselja. Odmevna in umestna je bila (Kibuda svetnika Avb-Ija, da bi se znova uvedla avtobusna proga Moravče-Peče-Mošenik-Mo-ravče, ki bi znatno zmanjšala tudi problem prevoza šoloobveznih otrok. Občinska uprava je o tem obvestila KAMBUS, ki pa je v odgovoru posredoval zahtevo po enosmernem prometu v času avtobusne vožnje. To pa ni nepremostljiv problem, zato je realno pričakovati, da bodo prebivalci tega dela občine kmalu imeli rešen problem avtobusnih prevozov. Sejo sem za bralce Slamnika spremljala BERNARDA MAL Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 in 21/93, 21/94, 23/96), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem, Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18/92, 73/95, 31/96) ter določil Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik št. 1/95) objavlja OBČINA MORAVČE |AVNI RAZPIS za oddajo socialnih stanovanj v najem 1. Upravičenci za pridobitev socialnih stanovanj: Do pridobitve socialnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj Občine Moravče in si iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti dohodka na družinskega člana (ni! nezaposlen po lastni krivdi ali volji). Predmet razpisa sta dve enosobni stanovanji v Moravčah na Trgu svobode 4. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za dodelitev socialnega stanovanja: a) da mesečni dohodek na druž. člana ne doseže višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od vsakokratne povprečne plače v državi - za otroke od 7 do dopolnjenega 14. leta starosti 34% od vsakokratne fx>vpr. plače v državi - za otroke od 15. leta do zaključka rednega šolanja 42% od vsakokratne povpr. plače v državi - za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače v državi. (V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je prosilec ali njegov dolžinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka po določbah Zakona o socialnem varstvu.) b) da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja, oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; c) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premic nine, ki obsega 25% vrednosti primernega stanovanja; d) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počit, stanovanja oz. druge nepremičnine; e) da prosilec ali njegovi ožji družinski člani, za katere« se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, in jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so stanovanje odtujili; f) da je prosilec državljan Republike Slovenije; g) da ima prosilec stalno prebivališče v občini Moravče in na naslovu tudi dejansko prebiva. 2. Zahtevani podatki v vlogi in potrebna dokumentacija: a) Vloga naj vsebuje podatke o družinskih, stano- vanjskih, zdravstvenih in socialnih razmerah z rojstnimi datumi prosilca in družinskih članov; b) Potrebna dokumentacija: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo O stalnem bivališču prosilca (z navedbo od kdaj) in družinskih članov oz. članov gospodinjstva - potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega premoženja, na območju občine Moravče ali kjerkoli drugje - najemno oz. podnajemno pogodbo - potrdHo o zaposlitvi in dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov - potrdilo o prijavi na Uradu za rJelo Domžale, z navedbo od kdaj je iskalec zaposlitve (za nezaposlene) - kopijo sklepa delodajalca z navedbo razlogov za prenehanje delovnega razmerja (za nezaposlene) - odločbo o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (za nezaposlene) - potrdilo o prejemanju denarne pomoči od Urada za delo Domžale - potrdilo o nezaposljivosti prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpisih o zaposlovanju - potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let - potrdilo o prejemanju preživinine - potrdilo o prejemanju drugih denarnih dodatkov - izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (kadar se dokazuje za prosile a oz. njegove družinske člane i rajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami) - odločbo Centra za socialno deloo razvrstitvi otroka (kadar gre za družino, ki živi / otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo) ■ odločbo ZPIZ. o stopnji invalidnosti oz. potrebi po tuji negi in pomoči 3. Razpisni rok Vloge z vso zahtevano dokumentacijo je potrebno priporočeno poslati ali oddati osebno na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče do VKLJUČNO 20. IUNIJA 1998. Nepravočasno prispelih vlog ne bomo upoštevali. Prednostna lista bo objavljena na c igjasni deski Občine Moravče, prosilci bodo o uvrstitvi nanjo obveščeni s sklepom. Ta razpis bo objavljen v Slamniku in na oglasni deski Občine Moravče. Uprava Občine Moravče OBČINA SE PREDSTAVI Oddelek za finance in računovodstvo Tako kot povsod drugje, je uspešno delo občine odvisno v veliki meri tudi od višine občinskega proračuna. Ta se zagotavlja iz 3()7o dohodnine občanov, finančne izravnave, ki jo zagotavlja država, davkov od premoženja, taks (komunalnih, upravnih, požarnih), dohodkov iz naslova premoženja občine, sofinanciranj krajanov (samoprispevki, prispevki); iz prispevkov za komunalno urejenost zemljišča, nadomestil stavbnega zemljišča, stavbnega zemljišča, davka od prodaje nepremičnin in drugih prihodkov. Vobčinskem odloku je oddelek /,i finance in računovodstvo oz. naloge na tem področju opredeljen takole: - Proračun in izvrševanje proračuna: strokovna služba v skladu z zakonodajo pripravi strokovne podlago za pripravo proračuna (prihodke in odhodke), ki ga na predlog župana sprejme Občinski svet. Služba skrbi z.i nemotene; financiranje vseh prorac unskih porabnikov) ki so vsako leto določeni v sprejetem proračunu v obliki dvanajst in. Investicijski del proračuna se koristi na podlagi javnih razpisov in podpisanih pogodb s posameznimi izvajalci. Služba skupaj / drugimi oddelki pripravlja el.iboiale /,i prijavo na javne razpise, ki jih objavlja država za sofinanciranje posameznih investicij na področju lokalnih skupnosti. - Finančno-materialno poslovanje obsega |xislovanje z Agencijo za plačilni promet, davčno službo, dobavitelji, kupci, izvajalci investicij in drugimi proračunskimi porabniki. - Blagajniško poslovanje obsega gotovinska plac ila o/, i/plac ila obča nom (npr. sofinanciranje Izgradnje komunalne infrastrukture itd.). - Računovodstvo, knjigovodstvo je najobsežnejši ek'l nalog, ki jih opravlja služba, saj obsega evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, od knjiže nja vseh vrst prihodkov občine, faktur, plačil, osnovnih sredstev, vodenja financ no-knjigovodskega poslovanja za vse krajevne skupnosti in (iasilske zveze Moravče ter Kulturnega doma. Služba vodi tudi evidenc o vseh vpla čil in izplac il občanov (izgradnja telefonov, cest, kanalizacije, obračun najemnine za pokopališči in najemnin ostalega občinskega premoženja, ol> račun pogrebnih storitev); sestava periodičnih in zaključnih računov. - Obračun plač in drugih nadomestil obsega obračun plač zaposlenim v občinski upravi, režijskem obratu in kulturnem cbmu, obračun sejnin članom občinskega sveta in komisij ter odborov, obračun |X>godb o delu (ko-operantom za zimsko službo, predavateljem za izobraževanje kmetov itd.). - Priprava analiz in poročil za občinski svet in republiške organe: meri te naloge sodi izdelava mesečnih |x>r(x'il o realizaciji proračuna občine, izdelava mesec nlh poročil o finančnem poslovanju ()bc ine za Ministrstvo za finance, mesečnih statističnih poro« il, poroc il c; planih in porabi sredstev na različnih področjih za resorna ministrstva. Služba pripravlja tudi odloke s svojega rlelovnega pod-ročja, gradivo in poročila za nadzorni svet, pripravlja pravilnike in razpise za dodeljevanje kreditov na različnih |xxlr«x'jih (kmetijstvo, obrt, |xxljelništ-vo). Prav tako pripravlja poročila o zbranih sredstvih za posamezne gradbene odbore, krajevne skupnosti, Gasilsko zvezo Moravče. Sem sodijo ludi fx>r(x'ila za Agencijo za plačilni promet, davi no službo, /avocl za pokoj ninsko in invalidsko zavarovanje in za Na podlagi Pravilnika o štipendiranju OBČINA MORAVČE razpisuje štipendije za šol. leto 1997/98 Razpisujemo po eno štipendijo za študij na: - Pravni fakulteti - Filozofski fakulteti - študijski program angl.-nem. - Fakulteti za matematiko in fiziko - študijski progr. mat.-fiz. Prijavi na razpis je treba priložiti: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik fakultete - potrdilo o državljanstvu R Slovenije - dokazilo o stalnem bivališču na območju občine Moravče - življenjepis - dokazilo o dohodkih oz. prejemkih na družinskega člana. Rok za prijavo je 15. junij 1998. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov: ()lx':ina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Ne-popolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo upoštevali. Prosil« i lx>-do o izbiri obveščeni v 30 dneh |xi izbiri. strokovne služtx' republiških upravnih organov. - Druge naloge: sem sodijo števil ne naloge, ki jih mora strokovna služba pripraviti za realizacijo nalog na drugih delovnih |xxlrlovi< o delovnega časa Opravlja tudi naloge pri sprejemu, |>ro-giedu, vpisu in odpravi vsakodnevne poste, ki je na ' )he ini prav tako ne manjka. S. v. Novičke iz Moravč Nov bankomat v Moravčah je vsekakor |x>mcmbna priebbitev za občane naše občine1, kol tudi za tiste", ki jih |X)t vexli skozi Moravče, saj je nameščen v agenciji I.B Banke Domžal«' v Moravčah, ki je v ne|x>sredni bližini regionalne e esle Zeloelnik - Izlake, torej je na voljo tudi tistim, ki potujejo skozi Me irave'e. Pobuda občinskega sveta je lorej ob sodelovanju občinske uprave in Ljubljanske banke, Banke I Jomžale naletela na razumevanje. Ločujemo, da ohranjamo! I'od tem geslom se je lotilo Komunal no stanovanjsko |xxljelje Domžale ob sodelovanju vs«'h Štirih občin ake i je /bi ranja posebnih odpadkov v gospodinjstvih. Akcija v olx"ini Moravče bo potekala 13. in 14. maja lelos. (los|X)dinjstva so bila Že obveščena o ak< iji, ki naj bi priponlogl.i k prizadevanjem, da bi po sebej odlagali odpadke, kot so: akumulatorji, baterije, zdravila, |X-slie icli, barve, laki, kozmetika in svi-tila. Pričakujemo, 11,i si ■ bodo obe .ini i ie l/v,ili vabilu in sle dili navexlilom o načinu /hiranja odpari-kov, ki so nevarni vsem nam, posebno pa še rodovom, ki pribijajo za nami. Si« er pa |e /,i nami kar nekaj čistilnih ake ij, v katerih je sodelovalo večje število članov raznih društev in Učenci osnovne šole. ()d|X'ljanih je bilo kar pre-i ej kamionov kosovnih odpadkov v okviru rednega OdVOZa, nekaj kamionov pa je bilo nabranih odpadkov v goz«k>-vih, ob |xileh in |x>tokih. Akcija čiščenja okolja ni zaključena, ampak se i/vaja preko e elega leta. Pospravljanje odpadkov za neznanimi kršitelji ne lxj mogla bili stalna pra ksa, ampak bo potrebno V bodoče strogo kaznovati tiste, ki ne s|x)štujejo občinskega odloka in osnovnih norm reklnega obnašanja (k) lastnikov Ijišč. Kanalizacija v Moravčah je v zaključni fazi. Zgrajenih lx> okoli ,'()()() metrov kanalov, dve črpališči in večje število priključkov. Izvajalec del in občinska uprava se skupaj z nadzorom Imeli, el.i bodo dela potekala kar najmanj moleče, kar pa nam vedno ne us |X'va predvsem zaradi le'Zkega terena, pa tudi slabega vremena, ki je zavrlo hitio napredovanje del. Milan Brodar e stro-jo ob-m ko-' zem- Javni razpis za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak v občini Moravče 1. Predmet razpisa Predmet razpisa so sredstva zagotovljena v proračunu občine Moravče za izdelavo gozdnih vlak na območju občine Moravče? v k'tu 1998. Sredstva se bodo dodeljevala /a naslednja dela pri izdelavi gozdnih vlak: a. ) strojna dela za novozgrajene gozdne vlake, b. ) strojna elela pri razširitvi gozdnih vlak. Višina podpore za namene a in b znaša do 70% priznanih in orkibrenih strojnih ur. 11. Pogoji Skupna višina sredstev namenjena po tem razpisu je 1,100.000 SIT. 1. ) Upravičene i «k> sredstev so fizične oselx', ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno prebivališče in gozdne površine na območju občine Moravče. 2. ) Upravičenci, ki so v zadnjih petih letih že pridobili sredstva /,i sofin.inc ir,ni|e i/elelave gozdnih vlak, ne morejo kandidirati na tem javnem razpisu. 3. ) Kot priznana osnova od katere se sofinancira vlaganj«-, se upošteva vrsta stroja in vrsta (kila. ()rienl,ie ijske e ene strojnih ur po vrstah stroja: - bager z zajemalno žlico 4.000 SIT - bager s kladivom 4.500 SIT - rovokop.u' / zajemalno zlieet 1.000 Sli - rovokopač s kladivom 3.500 SIT 4. ) Prednost pri sofinanciranju bodo imele vlake: - pri katerih morajo lastniki izvajati sanitarno sečnjo, - pri katerih bo z izdelavo vlake zajeta možnost spravila lesa s čimvečje površine gospodarskega gozda, - lesna zaloga, - lastniki gozda, ki se ukvarjajo k- s kmetijsko (dejavnostjo. 5. ) Zahtevek z vsemi zahtevanimi prilogami je treba dostaviti najkasneje do 18. b. 1998, do 12. ure na Občino Moravče, s pripisom: Za razpis - »Sofinanciranje gozdnih vlak«. Informacije v zvezi z razpisom do- bile pri Antonu Petrie u, tel. I It,I 7 II -040, vsak lorek od zlil, ure ali pri Janezu (/čepku, tel.061731-2 J6, vsak (lan od 7-9. ure. (>.) Upravičenci, ki jim lxxk) (kideljena sredstva, lxxk> sklenili z ()lx'ino Moravče |x>god!x> o črpanju sredstev. III. Vsebina zahtevka /,i sotin.inc ir.inje sredstev |x> tem razpisu mora bili zahtevek vloZe-n kot sledi: 1. ) Vse vloge močijo biti ode I,me na predpisanem obra zcu: »Vloga za sofinanciranje gozdnih vlak«. ( >bra/ei se ekibi na Občini Moravče, 2. ) Vsi upravičene i morajo vlogi priložili tudi: obrazec 2 »Izjava vlagatelja«, - mapna kopija (v merilu 1:2880 ali 1:5000, mapno kopijo dobite na Geodetski upravi i tomžale) / vrisom vlake, zemljiškoknjižni izpiski in pisna soglasja vseh lastnikov zeinl]išc' i i.i zgornji in spodnji strani vlake skozi katere |x> teka vlaka. IV. Posebni pogoji razpisa 1. ) Vlagatelji bodo o rezultatih javnega razpisa obveše eni v 30 dneh |x> zaključku razpisa. 2. ) Zoper sklep Komisije z.i kmetijstvo je dovoljena pritožba na f Ibeino Mor, i ve'e l Irac j Zupana v roku lri elni |k> vročitvi sklepa, 3. ) Komisija bo izvedla terenski ogled predvidenih tras ali popravil gozdnih vlak. 4. ) V primeru |xevelikega števila popolnih vlog lxxio pri dodeljevanju upoštevani objavljeni prednostni kriteriji če bi višina razpisanih sredstev obe inskega proračuna ne za-eloš.tl.i za 40% delež < ločine pri soiinan« iranju odobrenega števila Strojnih ur, lx>do vloge kol prednostne prenesene v prorac in z.i leto r999 in lxxlo obravnavane po takrat do ločenih prednostnih kriterijih. OBČINA MORAVČE Moravče /lamnik Takole je bilo na našem predstavitvenem prostoru zjutraj, ko še ni bilo obiskovalcev in je dežurna Jana razstavila medene dobrote. Foto: M. Brodar Moravče med cvetjem Tudi letos se je naša občina priključila še trem drugim (Domžale, Lukovica, Kamnik) in se predstavila na spomladanski razstavi cvetja v Arboretumu. Od 24. aprila do 4. maja smo na razstavnem prostoru predstavili delček Moravč, in sicer dejavnost čebelarjev. Veliko pogledov je bil deležen manjši s slamo krit čebelnjak, maketa čebelnjaka, panjske končnice in izdelki iz medu. Šolarji so sledili zgledu starejših in na svoj način narisali lepe panjske končnice. Člani Turističnega društva Moravče so poskrbeli za izgled razstavnega prostora, kjer so skupaj s predstavniki kmečkega turizma, Planinskega društva Moravče, Društva krajanov ZG. in Sp. Tu-štanja, občinske uprave, Društva podeželskih žena, Društva podeželske mladine, Kulturnega izobraževalnega društva I imb.ir. Športno kulturnega društva Peče in Čebelarskega društva Moravče posredovali obiskovalcem informacije o naši občini in ponudili predstavitveni material. Na »naš dan« - 2f>. aprila - je vodja Kulturnega doma poskrbel /a prije ten program, ki SO ga izvajali morav ška godba na pihala, dekliški pevski zbor, i iti.ii Rado Kokalj in ansambel Svetlin. Največ obiskovalcev je bilo ta dan tudi ob razstavnem prostoru, kjer je gostilna Soklič ponudila okusnega odojka, kmetija odprtih vrat Lukati pa je poskrbela za ckibro kapljico. Sicer so »dežurne informatorje« in obiskovalce založile z domačimi dobrotami kmečke žene in mladinci, krajani Tu-štanja, čebelarji, Merelatovi in Kocjan-čičevi, gostilna Frfrav, športniki in kulturniki s Peč in KID Limbar. Da pa ni bilo prehude žeje, je poskrbela tudi gostilna Kjvka, barTravnar, Lea bar in Detelca, ki je priložila še cbbre domače piškote^. Razstavni prostor je bil olepšan s cvetjem domače cvetličarne Klavdija. Razveseljivo je, da se je letos povabilu odzvalo več »sponzorjev«, ki so svojo dejavnost tudi predstavili s promocijskim materialom. Ugoden odziv je bil tudi med mediji, prav tako pa med obiskovali i, ki so radi segali po gradivu, ki predstavlja življenje naše občine. Razstava v Arboretumu je še en dokaz, da je v Moravčah kar nekaj entuziastov, ki so brezplačno pripravljeni delati in pomagati pri promociji 11, isi ■ i )lx*ine. Upamo, da bomo z maj-nimi koraki in skupnimi močmi naredili velik korak naprej. » S. V. Anže je med »sončki« Anže koraka v peto leto. |e razigran l.illlll , lepo po|e, lise, je sli.islen li.ivi jač Primoža Peterke. Njegova mamica in očka, kot kliče rejnika Haševa z (iori( e, lepo skrbila zanj ze ml prvih mesec ev njegi iveg.i rojstva. Ko sla ga dobila, je bil ves nebogljen in presti a šen. Anže ima namreč od rojstva cerebralno paralizo in rejnika sta skupaj z zdravniki in strokovnjaki z Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani naredila ogromno za njegov razvoj. Vsak dan uporablja posel x>j zanj izdelan in Zahvala Naš fant Anže, olrc >k s posebnimi potrebami, je iz družine prestopil v svet ljudi. Zanj je to velik korak. Vsem, ki so mu pomagali pri sprejemu v otroški vr tec, ppsebno ga. Sonji, ravnateljici šole ga. K.ii.iziji, soi ialnimdelavkam centra I )omžale, Krškega in ZZRI »Soča« ler osebju otroškega vrl ca za prijazen sprejem, se najlepše zahvaljujemo. družina Baš Za trajen spomin je nastala »gasilska fotografija«, kjer je Anže prvi dan med vrstniki skupaj z mamico in Katjo, vzgojiteljico in ravnateljico vrtca. Foto: S. V. t )rack)in za delo v Domžalah je kom no le uspelo Anžetu zagotoviti vse |X)trebno, da je od marca naprej član »Sončkov«, skupine otrok, starih od dveh let in pol do štirih let, nad kale lo beclil.i skrbni vzgojiteljic a Molka in varuhinja Nina. Pa še na Katjo ne smem pozabiti. Brez nje ne bi šlo. Kal ja je namreč študentka, ki je trenutno vključena v javna dela in vsak dan štiri ure preživi z Anžetom v vrtcu, ker leta potrebuje pomoč. Oba sta navdušena drug nad drugim. Ker so ga ludi i itioc i lepo sprejeli medse (prvi dan so mu za dobrodošlic 0 zapeli lepo pe Miii< o), Anže lepo napiecluje in se v vrti u dobro počuti. S. V. i irilagojen stolček, ki muomogot a, da sodi in ustvarja z lokami. Ker je deček |x>trelx>val družlx> sebi enakih vrstnikov, ga je mamica želela vključili v njihove vrste. Kljub togim zakonskim določilom se je v An-žetovem primeru pokazalo, da se da marsikaj naredili, c e se ljudje zavzamejo za reševanje pioblemov. Občinska strokovna služba je bila nosilec akcije za vključitev dečka v vrtec in zagotovitev plac ila dodatnega stolčka, ki ga je potreboval v varstvu. Po številnih telefonskih dogovorih in skupnih sestankih med rejnk o, Si >d p, Ob čino in G'ntrom za soi lalno dek i Ki ško, Centrom za socialno delo Domžale, ravnateljico vrtca v Moravčah in 8. MAJ - DAN RDEČEGA KRIŽA Dejavnost Rdečega križa nekoč in danes Dobrodelne organizacije so tradicija vseh držav v Evropi in RK je le ena izmed njih. Društvo RK Jugoslavije, ustanovljeno leta 1921, je imelo med dobrodelnimi organizacijami poseben status in je opravljalo posebno socialno - varstveno dejavnost. V prvih letih po vojni se je vključevalo predvsem v odpravljanje posledic vojne in zagotavljanje najnujnejše pomoči ljudem, ki jih je prizadela vojna, pozneje pa je organiziralo pomoč ob elementarnih nesrečah. Izrednega pomena je vzgojno - izobraževalna dejavnost RK (za prvo pomoč, nego in higieno). RK je ustanavljal tudi okrevališča za turbekulozne otroke in organiziral letovanja zanje. Društvo RK je pomagalo tudi ogroženim posameznikom, in sicer v obliki hrane, obleke, obutve, kurjave ali nastanitve. Nekaj časa je društvo RK opravljalo tudi del nalog iz pristojnosti ministrstva za socialno politiko. Skrb za državljane je počasi prevzela v svoje roke država in profesionalizirala socialno delo (kar še vedno počne) ter nekatere organizacije vzela kot svoje (Karitas). RK pa je ostal v lokalnih skupnostih sam sebi in ljudem, ki so bili v teh društvih. Tudi na Vrhpoljah je društvo RK ostalo kot tradicija tistega, kar je nekoč že živelo. Sedaj so časi, ko ni več toliko revnih ljudi, a društvo Se delu je, čeprav dostikrat sploh ne vemo, kaj se dogaja. V letu 1998 - ki ga je preteklo že četrt - je 16 ljudi v okviru krvodajalske akcije darovalo 64 I krvi, oziroma približno 4 dl vsak. Približno en teden so tudi zbirali oblačila, ki jih je bilo za cel kombi in so jih kasneje odpeljali v Domžale. Seveda tudi zadnji mesec ni minil brez pečata društva RK. Ob materinskem dnevu je bila pripravljena prireditev in ob koncu so bile vse mame pogoščene. Ob nastopanju otrok in sploh čudovitem vzdušju si ne bi mogli zamisliti lepšega zaključka meseca marca, ki je nasplošno namenjen našim mamam. Kaj bo v naslednjem četrtletju ali pa letu - ne vem, a verjamem v tradicijo, v dobre ljudi, ki imajo dobre namene in so pripravljeni za »akcijo«. NATALIJA BRODAR Dobrote slovenskih kmetij Na Ptuju so v letošnjem letu že devetič odprli vrata dobrotam s slovenskih kmetij. To prireditev pripravlja Kmetijska svetovalna služba Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Uprava republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, Mestna občina Ptuj in Kme- tijska svetovalna služba pri Obdravskem zavodu za veterino in živinorejo Ptuj. Za sodelovanje na razstavi se odločajo v veliki meri turistične kmetije, ki skušajo uporabiti pridobljena priznanja za promocijo svoje dejavnosti. V letošnjem letu 10 ot enjevati tudi sušeno sadje in vina poleg žitnih, mesnih in mlečnih izdelkov. Ocenjevali so tudi kise in olja. Vsi, ki smo si ogledali letošnjo razstavo, smo lahko videli, da znamo na sbvenskem podeželju pripraviti čudovite izdelke. Tudi ž območja občine Moravče, so sodelovale kmetice, ki so zastopale svoje kmetije in sicer: IVANKA KCX:|ANČIČ iz KATARIIE je spekla krompirjev kruh, v ocenjevanje pa je dala tudi žganje iz sliv. MARIJA LUKATI; IMENJE je sodelovala s krofi brez nadeva in SONJA JANČAR, DEŠEN je sodelovala z žganjem iz hrušk dišečk. V letošnjem letu je prav gospa JANČAR prejela bronasto priznanje za žganje iz hrušk dišečk, ki je bilo hkrati tudi edino priznanje na našem območju. Kot sem že omenila na začetku, je predvsem pomembne;, da sodelujejo na ocenjevanju tiste kmetije, ki želijo svoje pridelke in izdelke tudi tržiti. Pred vami je eno leto časa, da se odločite in sodelujete na jul>ik-j-ni deseti razstavi Dc/brote skjvenskih kmetij. Kmetijska svetovalka LIJANA LOVŠF DRUŠTVO KRAJANOV ZGORNJEGA IN SPODNJEGA TUŠTANJA JE ORGANIZIRALO Prvomajsko srečanje Prvega maja na praznik dela so prizadevni krajani Tuštanja že petič zapored organizirali prvomajsko srečanje na dvorišču gradu Tuštanj. Že ves teden pred tem so srečanje skrbno pripravljali. Poskrbeli so za ureditev prizorišča in oglaševanje. Tradicija in posebnost tega srečanja sta znova narekovala speči vola na ražnju, goste po-streči s kruhom iz kmečke krušne peči, ki so ga tuštanjske gospodinje z veseljem pripravile. Tudi tisti, ki prisegajo na če-vapčiče (mesne svaljke), so si jih lahko privoščili, pa odojka... Ponudba hrane je bila res pestra in okusna. Nemalokdo se je v Tuštanj odpravil z namenom, da si ogleda 41 jeklenih konjičev, ki kljub starosti kljubujejo času in se ob takšnih priložnostih nesramežljivo pokažejo v vsem svojem blišču. Kajti kolona starih motorjev (17) in avtomobilov (24), ki se je od gostilne Soklič po današnjih merilih zelo počasi vozila proti Moravčam in svoj obvoz končala v Tuštanju, kjer so vsi lastniki starih vozil ck>bili priznanje z,i udeležbo, je vendarle bila prehitra, da bi si najlepša in najzanimivejša vozila natančneje ogledali. Posebnost med njimi je bil prav za to priložnost v Tuštanju skonstruirani avtomobil, ki ga je izdelal Peter Svetlin. Ko se je prah okoli oldtimerjev nekoliko polegel, so se okoli 16.00 ure v Tuštanj vrnili planinci, ki so ta dan v desetih urah prehodili cca 50 km dolgo Morav ško planinsko pot. Srečanja se je tokrat udeležilo največ obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko mladih, ki so se lahko zabavali ob glasbi Korada in Brendija. Zvečer so obiskovake razveseljevali z ubrano glasbo domači Svetlinovi fantje s pevci. Veselo rajanje se je zavleklo vse do naslednjega dne. Kakorkoli gledamo na srečanje, ga moramo oceniti za uspešno. Iz kupiček od prireditve lxxio krajani kot prejšnja leta porabili za nadaljevanje komunalne ureditve kraja. Krajani seobtejprikzžnosliz.ib valjujejo (x>krovitelju podjetju ler mit iz Moravč in vsem sponzorjem, ki so prireditev finančno podprli. Ker je velik obisk pokazal, da bodo krajani s predsednikom Pavlom Barličem, ki je duša prireditve, tudi v prihodnje znali složno priprav-Ijati tradicionalna prvomajska srečanja. MAL VPIS V MALO SOLO ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 Vpis v malo šolo bo v prostorih osnovne šole Jurija Vega, Vegova 38, Moravče v petek, 5. 6.1998, od 8. do 12. ure, in v soboto, 6. 6.1998, od 8. do 12. ure. OBVEZNO prijavite vse otroke, rojene med 1. 3.1992 in 28. 2.1993. Pogojno, neobvezno pa lahko prijavite otroke, rojene med 1.3. 1993 in 31. 8.1993. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knijge rojstev in potrdilo o cepljenjih. Otroka pripeljite s seboj! Oš JURIJA VEGE MORAVČE VAL3I vse ljubitelje ubranega otroškega petja, da se pridružite otroškemu in mlajšemu mladinskemu zboru z zborovod ki njo Mojco Malovrh na koncertu, ki bo 2/3. maja 1993, v gradu Tuštanj. AMD Moravče Trg svobode 5 Mi iravče ORGANIZIRA TEČAJ CPP (A in B. kat.), ki bo dne 18. 5. 1998, ob 19. uri v prostorih AMD Moravče. Tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Pridobitev "F" kategorije (izpit za traktor), pod pogojem, da ima kandidat že opravljen izpit "B" kat Pričetek tečaja dne 25. 5. 1998, ob 18. uri, v prostorih AMD Moravče. Prijave: AMD Moravče, vsak torek od IZ do 18. ure ali na GSM 041/697 971. Vljudno vabljeni! Komu v prid mila zima? Veseli oh pričakovanju, da ho kmalu /a/vonil telefon v naših domovih, smo vsi zainteresirani ohCani občine Moravče vendarle podpisali pogodbe 0 sofinanciranju telefonskega omrežja Z 31. 12. 1997 naj bi po pogodbi dobili Ze te/ko pričakovane telefonske priključke. Zbralo se je kar pret ejsen kup sredstev, ki so namenjena za izgradnjo telefonskega omrežja v Moravčah in okolici. Kljub težavam pri pridobivanju soglasij pri nekaterih lastnikih parcel, (to bi se moralo predvidevati) da dela niso potekala po planu - kontinuirano, se lahko vpraiam, komu je bila naklonjena zima, ki je omogočala delo skozi vse zimske mesec e. Ker izvajalec del zamuja z izgradnjo omrežja že za štiri (4) mesece in pričakujem, da se ho zavleklo Se za nekaj mesecev, se lahko vpraiam, zakaj nas občane oz. davkoplačevalce vsaka zadeva udari prve. Vsi smo nasedli nesmiselni pogodbi, ki ne daje nobenih pravi i nam podpisnikom. Mi lahko samo mirno čakamo, da nam bo »le-tekom* pozvonil nekje junija (dmladek v društvu. Prav zato so Sabina Knebtl, Dejan Urankar, Franc K(xierman ter Branko in Ivan Peterka poskrtx>li, da so učenci lahko spoznali delo čebelarja. Zgodaj zjutraj so v eni izmed učilnic pripravili razstavo starih predmetov, ki so jih čebelarji u|xjrabljali pri svojem delu ne- ŠPORT NK Spartak Telekom v Moravčah Dne, 4. 4. 1998 so se na morav-škem nogometnem igrišču pomerili nogometaši NK Termit Moravče in NK SPARTAK TELEKOM. Gostje so prišli iz ruskega kraja blizu mesta Ivanova na trening priprave. Igrajo v II. ruski nogometni ligi, kar pomeni, da za njih nogomet ne pomeni rekreativno dejavnost, pač pa profesionalno. Kljub temu, da je bilo to prijateljsko srečanje, so slabe vremenske razmere, dež in mraz, (gostom pomeni 1 do 2 stop. C topb ozračje, kajti vajeni so resnično nizkih temperatur), povzročile večjo utrujenost kot sicer. Rezultat je bil v prid gostom 6:1, za naše fante pa je tekma pomenila dober trening in tudi dodatne izkušnje. Tekmo si je ogledalo kar lepo število gledalcev, tudi vzdušje je bilo temu primerno. Dež in mraz nista pokvarila razpoloženja navijačev. Po tekmi so igralci preživeli prijeten in nepozaben družabni večer. Gorjup koč, in predmetov, ki danes lajšajo njihovo delo. Tu so svoj prostor našle tudi čisto prave čebele z matico, cvetni prah in matični mleček ter različne vrste medu, ki so ga lahko otroci poskusili. Ob pripovedovanju, ogledu diapozitivov in razstavljenih predmetih, je zelo pomembna kmetijska panoga v očeh mladih radovednežev zaživela. Poleg čebelarjevega dela so spoznali še zgodovino čebelarstva, organizacijo dela v čebeljem panju, čebelo kot živalico in nenazadnje tudi pomen čebelarstva za našo malo dr- žavo in še manjšo občino, katere vizija je prav razvoj kmetijstva in malega gospodarstva. Česar jim čebelarji niso povedali, pa so jih nadebudneži sami povprašali. Posebej so se razveselili tisti otroci, katerih risbice, ki so jih pred obiskom naslikali, so bile nagrajene. Otrokom je ta šolski dan minil lepše kot drugi, saj so na poseben način spoznavali nekaj zanimivega. Tudi prijave za ta krožek so v naslednjih dneh kar deževale. Vprašanje pa je, koliko navdušencev bo vztrajno nabiralo znanje, da se bodo kot odrasli znali spopasti s tem čudovitim delom sozvočja narave in človeka. Vsekakor velja zahvala čebelarjem, da so si vzeli čas in začeli graditi svoj podmladek tam, kjer je še smiselno. Pri najmlajših. MAL Čebelar Ivan je mladim znal povedati veliko zanimivega. Bojan Kos in duatlon Že v mesecu aprilu je bil Bojan Kos zelo aktiven v duatlonu, tekmovanju, ki je sestavljeno iz dveh panog: teka in kolesarjenja. Obe panogi sam izvaja. Prvo tekmovanje je bilo v Gorici, kjer je kljub slabim vremenskim razmeram zasedel odlično 7 mesto. Te-knx>valo je 100 tekmovalcev. Dež, toča in mraz so ga sicer zelo ovirali, po glavi in ekstremitetah je celo čutil zba-dajočo bolečino, ki mu jo je povzročala toča. Toda zbranost, trda volja in dobra pripravljenost so pripomogle k dobremu razultatu, ki je pomenil vbodna vrata v svetovno prvenstvo v duatlonu v Ramadellu v Italiji. Žal so svetovno prvenstvo 26. 4.1998 odpove-(lali, zato se je Bojan udeležil duatlo-na v Gorssenfordu v Avstriji, kjer je prav tako dosegel 7 mesto. Najprej je moral preteči 5 km, nato 20 km kolesarjenja in na koncu še 2,5 km teka. Tretjič po Moravski planinski poti Tretji tradicionalni prvomajski pohod po Moravski pl. poti uspel Na prvega maja se je pred tuštanj-skim gradom zbrala večja skupina planincev, ki se je namenila na že tradicionalni prvomajski pohod po Moravski planinski poti. Hitro so bile končane začetne formalnosti in že je odšla na pot 41 članska skupina mladih pa tudi mab manj mladih pohodvnikov na cca 50 km dolgo pot. Baterijske svetilke so vijugale po ovinkastih stezah proti Javor-šici, na vrh Murovice. Tipajoč za markacijami so se tudi poti vajeni kdaj pa kdaj zgubili, pa vendar končno našli pravo pot naprej. Žigosanje kontrolnih kartončkov na vrhu za vpis v knjigo že ni bilo časa in že so odhiteli naprej proti Ciciju, Sv. Miklavžu, Slivni. Od tu jih je pot vodila navzdol proti Trati, kjer je bil krajši počitek in skodelica dobrega čaja v bifeju pri Spini. Nadaljevali so proti Vrhu nad Mlin-šami; kartonček z žigi se je hitro polnil, Tlačnica, Kal, Limbarska gora. Zopet malo počitka, kaj za osvežitev, pa naprej v Negstm, Vinje. Strmo so se povzpeli k Sv. Mohorju, cxj tu pa skozi Prikernico na Imenje k Sv. Andreju ter od tu nazaj v Tuštanj. Dolga pot je bila za njimi, končan je bil tretji tradicionalni pohod po naši planinski poti. Pečeni vol je že pričakoval lačne pla- nince, tudi žejo so pogasili. Udeleženci so prejeli lična pisna priznanja o udeležbi na pohodu, ki so jih pripravili krajani, spominska značka PD Moravče pa jih lx> tudi spominjala na prehojeno pot. Ugotavljamo, da je pohod po Moravski planinski poti tudi letos uspel kljub temu, da nam vreme ni bilo naj-lx)lj naklonjeno, saj je pohodnike kar nekajkrat močil rahel dežek. Tudi neugodna napoved vremena je lahko marsikoga odvrnila od udeležbe na pohodu, pa vendar se je zbralo na startu več kot še enkrat toliko poho-dnikov, kot v preteklem letu in tega smo moravski planinci lahko veseli! Povem naj še to, da so se pohoda udeležili tudi planinci iz nekaterih drugih PD, tako iz IMP Domžal, Jesenic, Litije, Satumusa. Ne bi bili hvaležni, če se ob tej priliki ne bi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo pohod uspešno izpeljali, še posebej pa smo dolžni zahvalo Kocjaniče-vim iz Sv. Miklavža, Slavki iz Grmač, Biffeju Spina na Trati in Pergarjevim (Lukovim) za prijaznost in pogostitev! Iskrena HVALA! Za PD Moravče MARIJAN GRIL Zmagal je avstrijski tekmovalec iz Gradca Domnik, priznan in uspešen tekmovalec v duatlonu. 1. maj - praznični dan, letos nekoliko hladen, oblačen, občasno pa je padal tudi dež, dan ki je primeren za lenobno posedanje in preobilno uživanje hrane. Bojanu pa je dan nudil nove možnosti za dober rezultat. V Pliberku na Koroškem je pretekel 5 km, 20 km kolesarjenja in na koncu še 3 km teka. V mesecu maju sledijo še številna tekmovanja: 9. 5. odprto prvenstvo Hrvaške (10 km teka, 40 km kolesarjenja, 10 km teka), 17 5. tekmovanje v Straži na Dolenjskem in še številna druga. Torej čaka Bojana težka in tudi dolga sezona preizkušenj, toda prepričani smo, da bo to njegova jeklena volja premagala in tudi pripomogla k čimboljšim rezultatom. GORJUP r PABREZZAMERE »av * Na vsakem vogalu v Moravčah kos/a smeti stoji, pa vendar še marsikak papirček zraven leži. Da pa koši ne bodo sami sebi v namen, želimo, da po Moravčah sedaj smeti bo vse manj. «k—- Krlorkoli si bil, ki si W mi steklo razbil, sem sicer le telefonska govorilnica mala, pa vendar bi vsaj nekaj časa s celim steklom rada ostala. Veliko se jih je trudi-r>«45 lo, da avtobusno postajo v Moravčah lepo je uredilo. Pa najde se nebodi gatreba, ki v noči eni ves trud izniči. Vsakdo ve, da luknjica pri luknjici -»«5' ' je sito. Kaj pa je luknja pri uknji? Saj se ve, MORAVSKA MAGISTRA LKA. Kako dolgo odgovorni vozili |X) njej se še bodo »MIŽE«;1 Očiščevalna akcija Tako kot vsako leto smo imeli vrhpoijski učenci tudi očiščevalno akcijo. V sredo, 1!>. 4. 98, smo v Solo prišli s torbo. Vendar se nismo učili, imeli smo očiščevalno akcijo. Dobili smo posebne rokavice, črne vreče in vedro. Učenci 3, in 4. razreda so pobrali smeti po Selu, Stegnah in po delu Vrhpolj. Pobirali so jih ob cesti. Nabrali so dve vreči in pol. Učenci 1. in 2. razreda pa smo pobrali smeti po Vrhpolju in Tuštanju. Nekaj učencev je pobiralo smeti okoli šole. S travnika so morali /nositi kamne. Pobirali smo jih tudi okoli zupnišča, cerkve, trgovine in spomenika. Nabrali smo veliko papirčkov, fxjlivinilastih vročk, kosti, pločevink, cigaretnih škatlic, ei&iret, orodja, krp m plakatov. Na Vrhpolj.ih smo nabrali dva /ahoja /a smeti in dve veliki vreči. Polom smo se odpravili v Tuštanj. Tam ni bilo toliko smeti. Nabrali smo ločno črno vrečo. Na rokah smo imeli rokavico. Ko smo prišli nazaj, smo si umili roke. Sku|wj smo nal>rali pet črnih vreč in pol in se dva zalx))nika za smeti. Želim, tla bi v naši okolici bilo manj srni red in čistočo, pfjselx'j še šolarje. bi vse ljudi, če pazijo DAVID, MIHA, NIVES OŠ Vrhpolje 2 r. Spomladanska čistilna akcija v Moravčah V zadnjem glasilu Slamnika je TD Moravče povabilo na spomladansko Čistilno akcijo vse člane društev in oslale občane, Na dan akcije - 18. 4. *tii se je pri kulturnem domu zbralo kar veliko število udeležencev. Sodelovali so člani Turističnega društva, taborniki, ribiči in Društvo podeželske mladine i/ Moravč. Odločili so se, da se bodo lotili čiščenja divjih odlagališč v Hribe ah, Opremljeni z vrečami, rokavicami, dobro obuti in primerno napravljeni, saj je rahlo deževalo, so se odpravili na delo. Ob cesti, v gozdu in na travnikih so nabrali c"cz 70 vreč odpadkov in kosovnega materiala. Ves zbran material so zlagali ob cesti Moravče - VVhpolje, kjer jih bodo z vozili odpeljali na urejeno javno odlagališče. Čistilno akcijo so zaključili v gostilni Kavka, kjer jim je prijazna lastnica Marija Peterka brezplačno postregla s čajem. Predsednic ,i II) se je- ob zaključku Čistilne akc ije /a lc|X> in urejeno Slovenijo ter ob dnevu zrm[|e 22. 4. vsem udeležencem zahvalila za sodelovanje z Zeljo, da bi bilo v prihodnje čim manj divjih odlagališč: in odvrženih odpadkov, /a to pa mora rx>skrlx'ti vsak fx)s,iiiieznik, ki se mora zavedali, da bo le urejen domači kraj prijazen za krajane in obiskovalce. BOIANA DORIČ KID LIMBAR V ljubezni do domače zemlje se ne damo prekašati Morda zveni samohvalno. Celo predrzno. A dejstvo je, da bo le takšna drža do lastne domovine v poplavi tujih vplivov ohranila samobitno kulturo (zlasti manjših) narodov. To načelo naj hi bilo vraščeno v slehernega Slovenca, še posebno tiste, ki živijo na tujem. Po srečanju KID Limbar z našimi rojaki, ki živijo v Miinchnu, z veseljem lahko trdimo, da ljubezen do Slovenije tu živi. Krepi se tudi s tovrstnimi obiski iz domovine. Ettal-VVies-Linderhof-Neusch-ivaustei-l lobensc hvvangau-Miin-chen-Nvmphenburg. Telegrafsko naštete postaje potovanja so članom Komornega zbora in dramske skupine KID Limbar odslej simboli za prijetna doživetja nakopičena v zadnjih aprilskih dneh. Po nočni vožnji nas je prebudil jutranji bavarski hlad ob ogledu cerkve v Et-talu, ki je zgrajena v slogu cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Sledil je posl.i-nek v VViesu. Tamkajšnja cerkev Kristu sa v vezeh velja za najbolj akustično na Bavarskem in petje v takem ambientu je v resnici balzam za dušo. S prihodom na dvorec Linderhof smo vstopili v svet Ludvika IL, nesrečnega Limbar (star izraz za lilijo) med kaktusi munchnskega botaničnega vrta. »pravljičnega kralja«, ki je 19. stoletju z gradnjo razkošnih graetav vztrajno praznil svojo in državno blagajno. »Nego spodarno« trošenje denarja je bilo naj brž tudi |x)vcxl za njegovo skrivnostno smrt. Učinkovitost investicije se (svojevrsten paradoks) kaže danes, po slo lelih, ko bavarski gradovi prinašajo Nemčiji velik dele/ dohodkov od turizma (izgi nuli turistični potenciali »doline gradov«!). Neskončna domišljija (in domišljavost) Ludvika II. je osupljiva in včasih meji že na neuravnovešenost (npr. umetna jama Venus (irotto). (irark>vi so vsekakor vredni ogleda, Ze kot potrditev resničnosti reka, da lx)gastvone osen i vzoru francoskega Versaillesa. Ob pol pelili popoldne smo se še zadnjič srečali s Slovenci pri sveti maši, ki jo je v mogočni cerkvi svetega Duha daroval slovenski duhovnik Marjan Bečan. Na orglah je naše petje spremljala Marija KlopČiČ, ki se ji olx'-nom zahvaljujemo za vso |x>mcx pri or ganizac iji samega |x>tovanja. Od prijatelja se težko posloviš. Tudi mi smo se dolgo poslavljali, Moravče so jim najbrž ostale v lepem spominu, saj velja že |X)vabilo za naš naslednji obisk v Miinchnu. Mislim, da se mu lx>nio |x> sedanjih prijetnih doživetjih, z veseljem ocl/v.ili. Barbara Kunavar DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Bogatimo in lepšamo si jesen življenja V nedeljo, 26. aprila 1998 dopoldan so se člani DU Moravče zbrali na letnem občnem zboru, da bi pregledali in kritično ocenili delo društva za obdobje dveh let. Občnega zbora se je udeležilo 1.50 članov iz vseh krajevnih skupnosti občine in predstavniki sosednjih društev upokojencev, s katerimi sodeluje naše društvo že več let. Zbor je potekal v prostorih gostilne »Kavka« v Moravčah. V uvodnem delu je nastopil mešani pevski zbor DU, ki ga vodi Lojze Štefan. Zbor je lepo in ubrano za[x>l tri pesmi in s svojim nastopom navdušil vse prisotne, c) delu društva, finančnem poslovanju in dejavnosti komisije za šport in rekreacijo so poročali: predsednik Franc: Novak, tajnica Vlasta Vresk, blagajnik I )anie ,i Polen., pred. komisije lože No vak in predsednica MPZ Ani Korošec. Navzoči so poročila dobro sprejeli in |X)hvalili delovanje društva n.i vseh |xxl ročjih. V društvu je včlanjenih trenutno $76 članov. Ugotovili so, da je še nekaj upokojencev, ki niso včlanjeni v društvo I JresniCene so bile vse društvene na loge. Precl novim letom smo obiskali ler skromno obdarili člane, doma in v domovih u|X)k. Domžale in Mengeš. Na področju informiranja so bile iz|x,lnjene naloge, ki zadevajo neposredno obveščanje članstva, manj pa je bilo informacij v sredstvih javnega obveščanja po radiu in televiziji. Pomembne rezultate so dosegli poverjeniki na terenu pri prido bivanju novih čl, i nov. lemu primerno je bilo ludi finančno poslovanje, kajti do hoclek od skromne- c lanarine in dolac i je ()lx'ine je zadoščal za pokrivanje programiranih nalog ler stroškov poslovanja društva. Mislimo, da društvo s svojimi sekcijami deluje uspešno, kljub li■mu je še veliko upokojencev, ki niso včlanjeni vanj, Čeprav je tO njihovo društvo. Vi.i 1.1 so odprla z.i vsakogar. Ker se vec ji del članov ukvarja s kmetijstvom, si poseli nih krožkov rekreae ijskega dela ne moremo privoščili. Na zboru je bila podeljena posmrtna plaketa /ve/e društev upok. Slovenije dolgoletni tajnic i Mari Seguli. Plaketo je sprejela njena hčerka Vrinda Ditrk h iz rok predstavnika Zveze Staneta SIMŠION in Ane Štefan, Prejemnica se je zahvalila za izkazano časi ob poclelilvi zlate plakete, katero bo skrbno čuvala, in še večkrat prišla med moravske upokojence. V razpravi, v kateri sta soclelova la tudi Stane SIMŠIČ, član predsedstva ZPIS, in predsednik ()bc inske zveze (koordinator) za vseh šesl društev, Ivan lit )l IIAK, je bilo i/ro ('enih precej kritičnih ugotovitev in pripon ib. le so se nanašale na novo pokoj-ninsko reformo. U|x>kojenc i so izr.izili tudi svoje ogročenje, ker parlament se ni sprejel ustreznega novega zakona v /a dovoljstvo vseh upokojencev in še aktivnih delavcev. Na /boru so bili prisotni predstavniki občine, krajevnih skupnosti, planinskega društva in ZB Moravče ter vabljeni gostje iz I )U Zagorje ob Savi, Domžale, Mengeš, Bukovica- Sinkov lurn, Komenda in Kamnik. Vsi so pohvalili ()l Ktii zlx>r in delo društva, za katero pravijo, da je zgled ostalim društvom (X) Sloveniji. Po uradnem delu zlxira, ki ga je vodil Vladislav OCEPEK, je bilo »srečanje« ob topli malici, tako je tudi prav, kajti upokojenci smo sestavni del se vedno ustvarjalne populacije. Ob koncu je vse prisotne spravila v dobro vol|o in smeh-rec ilalorka I rane ka K( )NMA( s svojimi novejšimi zgodbic a Zapisal in foto: upok. JOŽE NOVAK Domžale /lamnik Redni občni zbor D U Domžale Dvorana Doma upokojencev Domžale je bila v četrtek, 23. aprila 1998, kar premajhna za vse člane Društva upokojencev Domžale, ki so se udeležili občinskega zbora. Najprej sta vsem prisotnim nekaj pesmi zapela oba pevska zbora društva, ki pod vodstvom prof. Staneta Habeta že več desetletij lepšata življenje upokojencev pa tudi drugih ljudi. Na predlog dosedanjega predsedni ka g. Janeza G-rarja, ki je pozdravil vse prisolne, je bil sprejet dnevni red in izvoljeno delovno predsedstvo (g. Jernej Lenič, predsednik), (lani so najprej s|>ie jeli spremembo Pravil DU, ki spreminja število članov Upravnega odbora od 9-IS na 9-12, hkrati pa določa, da v slučaju prenehanja DU preostanek premoženja po poravnavi obveznosti prenese na dom upokojencev Domžale, v Pravila pa je vključenih tudi 12 novih progi,mi skih ciljev. O dosedanjem delu društva so na kratko poročali: g. Janez Cerar, predsednik, ga. Stanka I liršman tajnica in bla-gajničarka ter g. Andrej /alokar, predsednik nadzornega odbora. V bogati razpravi so bile poudatjene naslednje zadeve: stanovsko interesni in humanitarni ter (k)brodelni interes združenja upoko- jene ev ter uspešno delo in poslovanje društva. Pripomb na delo društva ni imel niti nadzorni odbor, zato so prisotni razrešili dosedanje vodstvo ter izvolili novo. V upravni odbor so bili izvoljeni: g. Bolhar Ivan, g. Cerar Janez, g. Drvarič Žoltan, ga. Gostič Nada, g. Gostinčar Franc, g. I iregorin |,me/, ga. Ftiršman Stanka, g. I lalie Slane, ga. luliant Slavka, g. Lenič Jernej, g. Novljan lanez, g. Mu-har Lojze, g. Peeelj Vinko, g. Pavlin Anton, ga. Robida Marija, g. Starin Nande, ga. Starin Marija, g. Savarin Valerij, g. Stupica lože, ga. Zupanek Metka, g. Zaje Božidar. Nadzorni odbor: člani -g. Zalokar Andrej, ga. Cedilnik Fanika, ga. Robida Marija; namestniki - ga, Šare llonka, g. Mizarit Albert, g. Modic Albert. Častno sodišče: člani - g. Gostincu Franc, ga. Gostič Nada, ga. I laler Mari-ka; namestniki g. Brinšek Miha, ga. Zavrl Valerija, g. < iregorin lanez. Za predsednika DLJ Domžale je bil izvoljen g. Pecelj Vinko. Za podpredsednika DU Domžale je bil izvoljen g. Sta rin Nande. Za tajnico in blagajničarko DU Domžale je bila izvoljena ga. Stanka Hiršman. Program dela je predstavil novi pred- Udeleženci občnega zbora poslušajo poročilo g. Cerar Janeza o dejavnostih DU Domžale v minulem obdobju. sednik, sprejel je bil tudi finančni načrt, prisotni i ki so potrdili tudi sklepe glede prostorov Za klubsko dejavnost Z obči no Domžale, sprejeli pa tudi zadolžitev, da se bolj poskrbi za pravočasno obveščenost članstva. Ob koncu pa so občni zbor pozdravili tudi predstavniki društev upokojencev sosednjih občin, predstavnik ZB NOV in predsednik DeSUS Domžale. Novi predsednik Društva upokojen cev se je zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje, zlasti dosedanjemu vodstvu za Opravljeno delo, pa tudi organom občine Domžale z željo, da bodo tudi v prihodnje pomagali društvu. Posebej je pozdravil ga. Merharjevo, najstarejšo upokojenko med udeleženci, ki še vedno aktivno dela v klubu. Iskreno se je zahvalil tudi gostileljem Domu upokojeni ev I )omžale in mu zaželel, da bi do leta 2000 dobil načrtovani prizidek. Vse upokojence domžalske občine, ki še niso člani Društva upokojencev Domžale vabimo, da se včlanijo v našo društveno dejavnost. Občni zbor je bil končan z mislijo: »Več nas bo skupaj, lažje bomo premagovali težave in močnejši bomo v upanju in dejanjih za lep si in siee nejsi jutrišnji dan.« R V. Društvo gojiteljev malih živali Kamnik - Domžale-Mengeš Domžalski gojilelji malih živali smo se konec preteklega leta skupaj z gojilelji iz kamniške in mengeške obči ne združili v skupno društvo gojiteljev malih živali Kamnik - Domžale -Mengeš. V društvu naši člani gojijo različne pasme kuncev, gospodarske perutnine, golobov, okrasne in vodne perutnine ter drugih malih živali. I Ispe-h c e loletnega truda pri vzreji malih živali prikažemo vsako leto na društvenih, n iec le lu tštvenih, državnih in mednarodnih razstavah malih živali. Poleg cilja vzrediti čimbolj kakovostne živali pa je poglavitna skrb namenjena predvsem zdravstveni zaščiti živali. Društvo v dokaj ugodnih pogojih za svoje člane redno dvakrat letno organizira cepljenje kuncev proti epidemiji nevarnih kunčjih bolezni, katerih posledica je običajno pogin vseh živali pri gojiteljih, in cepljenje proti kokošji kugi. Pri neorganiziranih rejcih pa žal živali navadno niso zaščitene proti tem boleznim, zato ne samo množično poginjajo živali, temveč preti trajna ne -varnost, da se širijo razne epidemije bolezni živali. Zahvala Društva VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave Ob uspešni izvedbi tretjega dobrodelnega koncerta Društva VITA v Kulturnem domu Mengeš, dne 14. 4. 1998, se v imenu vseh članov Društva VITA, še posebej v imenu poškodovanih, in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljujem vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju v korist Društva VITA za izvajanje rednih dejavnosti za poškodovane po nezgodni poškodbi glave. Nastopili so: ansambel STOPAR, Adi SMOLAR, pevski zbor SIRENE, ansambel VITA, duet KORADO in BRENDI, Agata ŠUMNIK-Zgonec, Marjan ZGONC, Natalija VERBOTEN, Ivan HUDNIK in moderator Marjan ŠNEBERGER z lepim veznim besedilom. Nastopajoč i so nam s svojo žlahtno umetnostjo podarili vedrino in nadvse prijeten let nepc i/.ibe-n večer. / odzivom na naš klic so s človeško toplino pokazali razumevanje za nase stiske, - za stiske ljudi, ki so zaradi enega samega trenutka nepazljivosti nekoga največ krat na c esli postali drugac ni in zaradi te drugac nosti od rinjeni iz običajnega življenja, Posebna /.liival.i vsem našim pO krovileljem. letos so bili: soproga preiIs«-cinika iIržavegiispa Štefka KUČAN, župan (»bcine MENGEŠ, go spod lanez II R, ob sopokrovileljslvu županov naslednjih občin Ml i )V<) DE, D( )M/Al I, M( >RAV( I, k A MNIK, PREDI )V( )R, V( )l)l( I, II IKt ) VICA, CERKLJE, Združenje NA/AS ter varuh človekovih pravic g. Ivan BI Z|AK in prof. dr. Rajko ŠUGMAN, ki so pokazali razumevanje in skrb za ljudi z drugačnimi potrebami. Za objavo naših oglasov, člankov in intervjujev se zahvaljujemo javnim medijem: Radio < Jgnjišče, TV Sloveni-ja-Teletext, TELE-TV TV Impulz, Radio Kranj, Radio Sora, Radio HIT, NEDELO, Slovenske novice, Mengšan, Go-renjski glas, Kamniški občan, Slamnik... Zahvala velja tudi vsem donator-jem in sponzorjem za materialno in finančno pomoč: Avtoservis Gregorc, lloklroSKt X"A|, Gostinstvo Jožo PIK, Tiskarna CTO Košir, Rainer-Design, Peter Krušnik, Vrtnarski center »AV-RA« M-KŽK, Cvetličarna MAK, Mi .mligo, Franc Jerič, Ivan Petrovič, Pečarstvo Pirnai, Renault Auto< ar, ligo vina Gaja, Brumec-Ručigaj d. 0. 0., k. m u losi-sivo Makove-c, Zupan l Javo rin s. p., Jani Habjan s. p, Mojc a ( >i<-šnik s. p., Medic Cannon, lanez Mušič, Servis Trzin d. o. o., Hram Rožice, Frizerstvo Kosec , I rane Močnik, Marko I koval, I ii/c-rslvo Mela, Marko le sten, Marjan Testen, Zupan I larme mi ka d. 0.0., I lelena luhanl, Vojko Kapš, 11aiu l agoja, Matjaž Anžbvar, Matjaž Piui.ii, l ine Musii, Menjaln« a Rob son, ligovina limola, lanez Udovč, Mizarstvo šavi, Brane Burgar, Irgovi na Naomi, Agapito d. it. o. in vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali pri pripravah in izvedbi našega dobrodelnega kom erta, lep pozdrav in n.isvidenje- drugo leto' Predsednik: JANEZ SIRK Društvo Kamnik - Domžale - Mengeš zalo vabi vse gojilelji- in ljubitelje malih živali, ki še niso člani katerega izmed društev za gojenje malih živali, da se nam pridružijo. Poleg organizirane zdravstvene zaščite živali društvo organizira tudi strokovna predavanja o gojenju malih živali, obiske strokovnih ekskurzij doma in v tujini, na rednih srečanjih pa si gojilelji izmenjujemo izkušnje, ki smo'jih pridobili pri gojenju malih živali. V mesecu februarju je društvo imelo občni zbor, na njem smo razpravljali o delu društva v preteklem letu, pode4ili priznanja in pokale ter sprejeli program dela in finančni plan za leto 1998, V letošnjem letu bodo naši člani razstavljali svoje živali poleg društvenih razstav, tudi na mednarodni razstavi Ireh dežel Alpe-Adria v Gslovcu v mesecu oktobru in na evropski raz stavi malih živali v mesecu novembru v Brnu na Češkem. Še enkrat vabimo vse gojitelje in ljubitelje malih živali, da se nam pridružijo. Informacije v zvezi s članstvom dobite na tel.: 841-042 (predsednik društva) ali tel.: 739-248 (tajnik društva). BRANKO NOVAK INDUPLATI JARŠE Obisk s Finske Na povabilo direktorja Indupla-ti Jarše, g. Janeza Režuna, sta sredi aprila 1998 Induplati obiskala gospa Eeva Ahtisaari, žena predsednika Finske republike, in g. Mika Peltonen, osebni sekretar predsednika Finske, podjetje sta obiskala v spremstvu g. Ignaca Goloba, dolgoletnega slovenskega diplomata v zunanji politiki. Vodstvo podjetja je gostom predstavilo proizvodni program, posebej pa jih je zanimal njihov Irgovski center. Prva dama Finske je bila najbolj navdušena ob pestri ponudbi trgovskega centra, zlasti jo je zanimala notranja oprema, g. Mika Petonen pa se je posebej zanimal za specialne šotore, namenjene vojaškemu usposablja nju in njihovi uporabnosti. Visokima gostoma s Finske je g. |a nez Režun, direkten Induplati, pred slavil tudi delček Slovenije. Obisk je lepo uspel in gosta sta s številnimi pri jetnimi vtisi odhajala na daljno Finsko. V, FOTO: V. MAJHENIČ 50. LET PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE Nova plezalna stena Planinsko društvo Domžale v letošnjem letu praznuje petdesetletnico uspešnega dela. Sredi aprila je pripravilo krajšo slovesnost, na kateri so namenu predali novo umetno plezalno steno, ki je trenutno ena najmodernejših in največjih v Sloveniji. Postavljena je v okviru Osnovne šole Rodica, omogoča pa tako klasični način plezanja - varovanje z vrvjo kot tudi t. i. »boulder« trening za športne plezalce. Na svojih 140 kv. m... površine in možnostjo 6000 oprimkov nudi velike možnosti za aktiven trening alpinistom in športnim plezalcem. Za postavitev nove plezalne stene so se člani PD Domžale odločili, ker je njihova plezalna stena v hali Komunalnega centra v Domžalah praktično nedostopna, saj je dvorana namenjena skoraj izključno košarkarjem. V iskanju nadomestne rešitve so se povezali z Osnovno šolo Rodica in se z njimi dogovorili za dvajsetletni najem polovice deponije proga. Se pred enim letom je bil ta objekt le salonitna streha na šestih betonskih stebrih ob vzhodni steni telovadnice. V obstoječih gabaritih so planinci zgradili objekt kot zaprto plezališče. Gradbena in instalacijska dela (sanitarije, ogrevanje, elektrika itd.) je izvedla Kooperacija Napredka. Notranje in zunanje barvanje so izvedli alpinisti sami. Pod vodstvom znanega alpinista Silva Kara, ki je napravil zasnovo izrabe prostora, pa so napravili tudi celotno leseno konstrukcijo in montirali plošče. Vrednost del znaša blizu 4 mio SIT, v tem znesku pa ni ovrednoteno prostovoljno delo alpinistov. Zal je del opravljenega dela še nepokrit, zato planinci pričakujejo, da bo Občina Domžale, ki je že doslej zagoto- vila del finančnih sredstev, manjkajoči del zagotovila v letošnjem proračunu. Komu je namenjeno plezališče, smo povprašali g. Petra Primožiča, predsednika Planinskega društva Domžale. »Plezališče je namenjeno vsem, ki se želijo izuriti in izpopolniti v prostem plezanju, predvsem pa je namenjeno mladim in to predšolski, osnovnošolski in srednješolski mladini iz občine Domžale, pa tudi iz bližnjih krajev. V Planinskem društvu Domžale smo se te naloge lotili v prepričanju, da s tem uresničujemo del svojega poslanstva. Veseli me, da to pridobitev izročamo namenu v letu, ko naše društvo praznuje 50-letnico,« Svetovno znani alpinist Silvo Karo in predsednik Planinskega društva Domžale Peter Primožič si želita, da bi bilo novo plezališče vedno polno mladih. je povedal g. Peter Primožič. Na otvoritveni slovesnosti pa je spregovoril tu di alpinist Silvo Karo, izrazil je prepričanje, da bo nova umetna plezalna stena, na kateri je že urejenih več kot 1500 oprimkov, omogočila novemu rodu plezalcev in alpinistov iz PD Domžale, da bodo dosedanjo uspešno športno pot svetovno uveljavljenih plezalcev in alpinistov iz Planinskega društva Domžale nadaljevali. Vse ljubitelje plezanja Planinsko društvo Domžale vabi, da se jim pridružite na novem plezališču. V Jubilejnih 25 let Nič ni boljšega, kakor, da se človek veseli svojih del, ker je to njegov deleZ. Poleg tistih, ki so četrt stoletja ustvarjali likovna dela, se njihovih dosežkov lahko veselimo vsi, ki redno ali občasno spremljamo raznolikost motivov posameznih članov Likovnega društva Peter Loboda. Petindvajset let je dolga doba za prostovoljno ljubiteljsko delo. V tem času so nastali čudoviti motivi v akvarelu, akrilu in oljni tehniki. Kdo ve, koliko pokrajin, tihožitij, portretov in drugih motivov so ustvarile pridne roke. Vsak likovnik ima svoj stil, svoja videnja in svoje čutenje. V katalogu, ki je izšel ob jubileju, so s fotografijami predstavljena dela članov društva. Omenjeni so tudi preminuli člani društva. Z naslovnice nas pozdravlja posnetek ustvarjalcev med delom. Nadaljuje se s komentarjem akademika Danijela Fug-gerja, ki istočasno praznuje tudi 25-let-nico mentorstva in likovnega usmerjanja. Kako pomembna je akademska usmeritev, pričajo uspehi članov društva. Mnogo jih je že prejelo priznanje za umetniško vrednost in priznanja za li- kovno delo. Mentorjeva prisotnost in pripadnost društvu se čuti tudi v mnenjih, ki jih je zaslediti v uvodni besedi. Nihče ne more očitali diletantizma ali samorastniškega samozadovoljstva. V vseh teh letih so bili predsedniki društva: Dolfe Pen, Matjaž Mavsar, lanez Praprotnik, Danijel Fugger in Anita Sefer. Sedaj je predsednik Likovnega društva Peter Loboda g. lože Vajda, ki se na razstavi, ki je trenutno v Likovnem razstavišču Domžale, predstavlja z obdelanim kamnom in oblikovano glino. V četrtek, 23.4.1998 je bila slavnostna otvoritev razstave vseh umetniških ustvarjalcev društva. Podeljena so bila priznanja najzaslužnejšim, ki so skupaj s kulturnim programom popestrili večer tistih, ki ljubijo lepo ustvarjanje. Njihova najboljša dela si se lahko ogledamo in s tem izrazimo priznanje za (k)lgoletno delo. Naj ob koncu končam kot sem začela. Svetopisemska modrost pravi: Nihče ne deluje na skrivnem, če hoče biti znan. Če delaš take reči, se pokaži svetu. In prav je tako. Čestitke in še veliko umetniških navdihov. DARINKA GRUM Že osmi Rokovnjaški pohod V soboto, 30. maja in v nedeljo, 31. maja, pripravlja Organizacijski odbor Kamniško Bistriškega in Ljub- V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIK A v/l IIIV/i Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h Ijanskega območja vsakoletni Rokovnjaški pohod. Start pohoda bo 30. maja ob 20.30 na Trojanah in s ciljem 31. maja na Črnivcu, tja bodo |X)hodniki prišli v jutranjih urah. Irasa pohoda je ekdga skoraj 50 km, zato naj se te zahtevne akc ije udeležijo planinci in drugi z dobro kondie ijsko pripravljenostjo. Organizacijski odbor bo zagotovil strokovno vcx1stvo, /dravstveno zaščito, informativno služlxi in zveze ter seveda prehrano in tople napitke. Vsako leto se pohodi udek-ži več sle; |X)hodnikov, veliko tudi iz širšega domžalskega Območja, zato vodstvo cxjlto da prosi, da se vsi, ki se lxxk) pohoda udeležili, pravcx"asno prijavijo na Planinsko Zvezo Slovenije lani Racman tel. 154-30-22, lahko pa se prijavijo tudi na sam dan pohoda od 18. ure dalje v prostorih gostišča Konjšek na Irojanah. Vse pohodnike lxxlo vpisali v evidenc o, do bili pa bexk) ludi vsa potrebna navodila in vplačali prispevek za kriilje vseh stroškov pohoda, ()b zaključku pohoda bodo udeležene i prejeli |x)se-bno diplomo. Za vse pohcxlnike je zagotovljen prevoz z avtobusom iz Črnivca do Kamnika v nedeljo 31. maja. STANE SIMSTf 24 MA) VELIKI TRAVEN /bmnik Domžale prejeli smo Radomljam niso Radomeljčani Končno smo se napraznovali. Vsi. Saj so se prazniki kar vrstili, za ene in za druge, po idejnem prepričanju. Mene so prazniki zmedli, da sem napravil neumnost, napako, ki sicer sodi k človeškim lastnostim, pa vendar se čutim krivega. Na Žejah pod Sveto Trojico smo praznovali »Dan upora proti okupatorju,« pa je naneslo, da sem prireditev vodil. Nisem Šolan govornik in ne jezikoslovec, čeprav si domišljam in celo zatrjujem, da imam rad lepo slovenščino in pravilno izgovarjavo. Pa me je tokrat neodpustljivo »neslo«. Namesto Radomljam sem rekel - Radomeljčani, kar je neko gospo iz Radomelj tako prizadelo, pa morda se koga, da me je takoj |xr prireditvi na ta greh opozorila. Opravičujem se vsem, ki sem jih v Žejah prizadel. V bistvu pa Radomljanom iskrena čestitka za lepo prepevanje, posebno ker so praznik počastili tudi s partizanskimi pesmimi kljub hudemu nasprotovanju temu prazniku. Če pa analiziram Radomlje, Radom-Ijane, Radomeljčane s Številnimi kraji v Sloveniji, kot so: DomZalčani, Ljubljančani in leseničani in še sto drugih krajev, ki se končujejo z »čani«, morda moj greh le ni veliki, ampak mali. Pa se s tem ne opravičujem. Kriv sem. Morda pa je kaj'na tem, da je v Radomljah doma velik jezikolog, ki nas preko medijev uči leporečja in Življenje bogati s »čudovitimi« aforizmi. Ce moje ime napiše Zajec, je narobe, ker sem Zaje, brez e, ampak to ima drug pomen, kot bi bilo narobe, če bi kdo napisal Onemi namesto ("erar (mislim na Marjana Cerarja, ki mu je napoti Kučan, da mu ni uspelo priti Da vrh drŽave). Zanimivo, dd tudi |. S. reformalor in preoblikova-lec sveta krSi pravopisna pravila. Tudi on zapiše »Zajec« z določenim namenom, lasno, da z obema, ki se poigravata z mojim imenom, nismo |>asli skupaj krav, pasel sem jih sam. Zato bom ostal se naprej Zaje. Za Radomeljski moški |X'vski zlxx, ki se mu še enkrat C/pravičujem, pa navijam z vsem srcem. ANDRE) ZAjC Prizadeti Domžalčani II.! Spoštovana g. Ilič Vidergar, na moj članek, z dne 13. 3. 1998, odgovarjate kot anonimni osebi, zato naj vas spomnim, da sem se pod članek podpisala s polnim imenom in priimkom. Ker v odgovoru stoji kup neresnic, te pa posredujete širši javnosti, se oglašam drugič in zadnjič. Zakaj naglašam besedo drugič/ V glasilu Slamnik, izšel je 13. 3. 1998, je to moj prvi članek, odkar I a obstaja, vi pa kot da mi po tej poti, ne vem katerič, razlagate, kako iorektno se SOB Domžale obnaša do mene (nas) v postopku denacionalizacije. Ker ne lažem, ne želim, da bi me kdo postavil na laž. Zato bom trditve v tem članku v nasprotju z vami podkrepila z datumi in imeni. Preden je našo zadevo o denacionalizaciji prevzel g. Petrovič, je to zadevo vodila ga. Alenka Kovačič, odgovorna za reševanje denacionalizacije SOB Domžale. Razen zadeve As-Domžale, kjer je bil prvotni interes lastninjenje, se stvar ni premaknila z mrtve točke. Ko sem gospo Kovačič vprašala, zakaj ni zemlje, ki je predmet denacionalizacije, zaščitila v ZK, je odgovorila, da to ni njena dolžnost. Kajti ona naš postopek le vodi, zastopa pa občino. Če že ni zastopala nas, tudi občine ne bi smela, morala pa bi (po dolžnosti) pošteno zastopati zakon o denacionalizaciji. V drugi |x>lovici leta 1997 |xjslušam poročila radia Ljubljana in zvem, da bodo za potrebe regionalne ceste M-10 ponovne razlastitve. Zastavlja se mi vprašanje, kako nas lahko razlastite, če nam še vrnjeno ni bilo, kar smo zahtevali v denacionalizacijskem zahtevku? Obrnem se na DDC Slovenije, ker me zanima, če so bili za pridobitev zemljišč za |X)trebe ceste na pogovore vključeni denacionalizarijski upravičenci. Odgovor je pritrdilen. Seveda pa v našem primeru ni bilo tako. Od DDC izvem, da je našo parcelo 1196 prodala občina, pogodlx) pa je |X>dpisala županja, ga. Cveta Zalokar-Oražem. Iz naslova te rx>godbe me je marsikaj zanimalo, zato sem jo od DDC poskušala dobiti. Rečeno mi je bilo, da kol upravičenka v |X)stopku denac ionaliza-cije pogodbo lahko dobim na SOB Domžale. Da bom imela s pridobitvijo pogodbe takšne težave, mi še mar ni bila Kljub vsem naporom mi pogodlx' še do danes ni uspelo dobiti, tako kot mi niti pri g. Habatu ni us|x>lo dobiti [X)vsem nekega drugega dokumenta, ki me je zanimal. Se mi pa na SOB zastavlja vprašanje, če sem sploh upravičena brskati |X) zadevah Flcrin. Za dokaz verodostojnosti zastopanja dobim rojstne liste ostalih upravičencev in jih z dopisom pošljem na nastednje naslove: županja, ga. Cveta Zalokar-Oražem, podžupan, g. Simon Mavsar, načelnik UE, g. Brane He-ferle, predsednik IS, g. Miha Brejc, in Stanovanjskemu skladu g. Marku Ha-Uitu. Ob toliko obveščenih ljudeh hkrati se zadeva ni mogla več prikrivati. 29. 9. 1997 iščem pogodbo pri g. Mavsarju. Pove mi, da |X)godbe pri njem ni, da je verjetno pri ga. Ilič-Vider-gar ali v uradu Županje. Hkrati me na vrat na nos hoče spraviti na DDC, kjer naj bi sklenila novo Iriparlilno pogodbo. Povem mu, da nisem edina upravičenka in da se moram z oslalimi posvetovati. Nadalje h. 10.1997 iščem pogod-bo pri ga. Ilic'-Viclergar, tudi lam je ni, zato stopim se v urad županje, konkretno h ga. Veri Vojska. Tudi tam pogodbe ni. 11. 10. 1997 se telefonsko pogovarjam z g. Mavsarjem. Pove mi, da ix>- godbe ne morem videti, ker so zadevo vrnili na DI3C v ponovno obravnavo. 13. 3. 1998 mi tajnica g. Vavsarja da is-li podatek. Ta dan pa na DDC ne vedo nic o tem, da bi se karkoli i/ S( )B Domžale vrnilo k njim v ponovno obravnavo. Na tem mestu bom, ga. Ilič-Vidergar, prešla ne na enega od sestankov, kot trdite vi, pač pa na edini sestanek, ki se je zgodil po vsem tem. Trdili, da se je sestanek sklical na mojo zahtevo, je milo rečeno hecno. Na moremo si predstavljati, da bi imela kakršen koli vpliv na sklic sestankov, ki so na SOB. 04. 12. 1997 me ga. županja pokliče po telefonu in mi sporoči, da se sestanek o spornih zadevah z vsemi udeleženimi v njih sklicuje za 9.12.1997 ob 9. uri. Zanimivo, da me ga. /upanja O tem obvešča telefonsko. Verjel no s< i ti s ga sestanka sploh ne bi udeležila, če ne bi v ponedeljek 8.12.1997 dobila pisno obvestilo o sestanku, ki je bil prestavljen za en dan, torej 10. 12. 1997 ob 10. uri. Na sestanku v uvodu ga. županja seznani vse prisotne, zakaj ga sklicuje. Medtem ko vi v odgovoru navajale vseskozi le eno sporno parcelo, se je na sestanku govorilo o Ireh spornih pare o-lah. Za eno od teh parcel je ga. županja pooblastila g. Marka Habata, da v roku enega tedna pridobi Ustrezne dokumente in poda strokovno stališče glede možnosti vrnitve. Po petih mesecih in po raznih urgencah hašega zastopnika g. Petroviča se ni zgodilo nič: drugega kot to, da smo dobili dva osnutka pogodbe, enega od SOB, drugega od /IL inženiringa Ljubljana. Dogovorjeno je bilo, da nadalje vsi pogovori naprej potekajo preko vas in v primeru ceste M-10 tudi preko ga. Pachole. Ko se vse manjkajoče zadeve pridobijo, naj bi se ponovno sklical sestanek vseh navzix"ih z dne 10. 12. 1997 Tedaj naj bi se določite nadaljnje- PRESENEČENJE IZ DOM Novi salon vozil KIA G. Lado Kušar iz Doba, ki smo ga doslej poznali predvsem kot dobrega serviserja avtomobilov, nas je v aprilu presenetil z odprtjem novega salona vozil KIA, ki ga skoraj ne morete zgrešiti, saj ob magistralni cesti v Dobu nanj opozarja velika tabla z novo vznemirljivo drugačno SEPHIO. AVTOMEHANIKA KUŠAR servis (za vsa vozila) in prodaja vozil KIA je v občini in bližnji okolici edini pooblaščeni prodajalec in serviser vozil KIA, ki so zaradi vrste odličnih lastnosti in tudi primerne cene vse-bolj priljubljena tudi med našimi vozniki. Novi salon vozil KIA (Dob, Erjavčeva f>) je odprt vsak dan od 9. do 12. in 13. do 18. ure, ob sobotah od 8. ck) 12. ure. V njem si lahko ogledate in kupite ter se skoraj lakoj ludi odvijete vsa vozila znamke KIA: PRIDE, SEPHIA, CLARLJS (popolnoma nov model pričakujejo konec mesec a), SIV )k lACiE (terensko vozilo) in PREGIO (kombi vo/iloi, dogovorile se /a do datno opremo in način plačila. Najboljši smučarski skakalec Primož Peterka, g. Marjan Smolnikar (obrtna zbornica Domžale), g. Domen Habič, direktor KAI MOTORS Ljubljana in g. Lado Kušar ob odprtju novega salona KIA v DOBU. (Jelprljo novega salona KIA v I )obu je bil ludi prijeten kulti lini m družabni dogodek, saj je številne obiskovali e s svo jim |X'tjem razveselila Jožica Kališnik, posebne pozornosti pa je bil deležen skakalni junak Primož Peterka. aktivnosii. Zato prosim, ne govorite o sestankih, kajti bil je res en sam, učinek od njega pa skoraj ničen. Čudite se, kako morem bili tako prizadela, da me ne pomiri noben pogovor in dogovor. Kar naravnost vam lxxn povedala, kje so vzroki za to. Po sestanku 10. 12. 1997 sem iz mapne kopije Trzina, konkretno iz mapne kopije IOC Trzin, ugotovila se X razpolaganj z zemljo g. I udvika I lerina, in tO v času moratorija na zemljišča. Spoštovani gosrx' in gospodje, zakoni veljajo za vse, tudi za vas, ki z njimi upravljate, Sklic evanje na to, da je bila zemlja prodana, ker v ZK ni bilo zaznamka, da se z njo ne sme razpolagati, je iz trte zvito. Koliko pa je imela SOB Domžale lastne zemlje, preden je to leta 1948 kmetom nasilno pobrala. Zato je vaša dol/nosi prej, ko se spustite V prodajo Zemlje, da preverile, če je zanjo vložen denac ionalizai ijski posto- V Domžalah je 1. aprila 1998 odprla prvo prodajalno firma 3dva d. o. o. Nevenka Draga r iz Ihana. Poslujejo po novem, kar v praksi pomeni, da bivše zaposlene v Tobačni prevzemajo prodajalne in delajo za svojo hčerinsko firmo 3dva d. o. o. v njihovem imenu in za njihov račun. Praktično opravljajo storitev posredovanja v prodaji za bivšo firmo. Na Ljubljanski 80 v SPB-ju (med turistično agere ijo c iolfturtsl in LOTOM) je prodajalno prevzela dolgoletna prodajalka v Tobačni in izkušena, mlada, ambiciozna prodajalka Nevenka; ta vas tudi vabi, da jo obiščete. Po novem je prodajalna odprl,) od 6.30 db lo.oo (vmes zaprto od 11. do 14. ure) in tudi ob sobotah dO 12, ure. Nudijo pa vam vse izdelke Tobačne Ljubljana, časopise, revije, kozmetiko, sladkarije, srečke, Dobim podarim, .3x3, igrače, galanterijo, sodne in upravne kolke in seveda, ne pozabite, prijazno boste postreženi in mol da imeli še srečo pri srečkah. VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Obvestilo Na podlagi 114 čl. zakona o veterinarstvu se po odredbi označujejo in registrirajo psi takole: Psi se označijo s kovinsko značko, ki je trajna in spremlja žival od vpisa v register ob njene smrti. Psi morajo biti označeni najpozneje ob vakcinaciji proti steklini. Ce |jes izgubi značko, mora lastnik v roku 8 dni to s|Xjročiti veterinarski organizaciji, ki vodi register psov na območju stalnega prebivališča lastnika in zaprositi za izdajo nove značke. Lastniku (»a izdajo tudi identifikacijski dokument v obliki knjižice, tega mora pokazati ob vsakem posegu v veterinarski organizaciji. Ta dokument spremlja psa ck) njegove smrti. Vzrejališča psov morajo prijaviti vsako novo leglo pristojni veterinarski organizaciji. Stroške prijave1, označevanja in vpisa v register krije lastnik [»a. Izvajanje le odredbe nadzira veterinarska inšpekcija. Na podlagi zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrerx>v zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998, se bo vršila splošna vak-cinacija psov proli steklini po sledečem razporedu v občinah Domžale, Lukovica, Moravče. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI DNE: 16. 05. M 08.00-11.00 Domžale, Veterinarski ck>m Domžale, C talcev 10 11.iO-12.30 Studa, pri Leo|X)ldu Kosu, Šludljanska 12 1 1IX)-14.30 Trzin, pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 1445-15.30 Novi Trzin, pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4 DNE: 18. 05 •Hi 08.10-09.00 Dragomelj, pri Lukan, Dragomelj 09.30-10.00 Pšata, pri Luku Mivšku, Pšata 2.5 054045 Selo p. Ihanu, pri Mihaeli Flerin, Salo 11.iO-12.30 Ihan, pri Gasilskem ckxnu 12.30-13.30 Prelog pri Franc u Bitencu, Prelog 4 DNE: 19.05. 'in 08.30-09.10 Trojane, pri Smrkolj, Trojane 14 09.35-10.00 Ožbolt, pri Cirilu Smrkolju, Ožbolt 1 ter pri kasarni Zg. 1'etelinjek 10J5-11.00 Blagovica, pri janežu Cerarju, Blagovica 32 1115-11.30 Češnjice pri Leopoldu Šinkovcu nad Blagovico, 12.00-12.30 Zg. Loke, pri Ivanu Trdinu, Zg, Loke 7 1245-1315 Kranje Brdo, pri Francu Novaku, Kranje brdo 11 n.m-i4.30 Krašnja, pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31 DNE: 20. 05. M Čeplje, 08. 10-0845 |)ri križišču 084.5-0915 Tmovče, pri Antonu Oražmu, Tmovče 6 09.iO-10.iO Lukovica, pri Kmetijski zadrugi 045-11.30 Šentvid, pri Andrejki 12.00-12.30 Rafolče, pri Janezu Igliču, Rafolče 18 11.00-14.00 Rova, pri Gasilskem domu 1415-15.00 Depala vas, pri Pavovcu, Depala vas 1(> DNE: 21. 05. 98 08.(X)-0845 Nožice, pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 08.10-09.30 Homec, pri Gasilskem domu 1(I.(X)-11.00 Preserje, pri Alojzu Černivcu, Kamniška i(> 1115-1215 Radomlje, pri Krajevni skupnosti 12.30-14.30 Jarše, pri Gasilskem domu DNE: 22. 05. 98 08.10-10.00 Vir, pri Krajevni skupnosti 101.5-11.00 Količevo, pri (centru požarne varnosti 1115-1145 Češenik, pri Janezu Gibršku, Češenik I2.(X)-13.30 Dob, pri Krajevni skupnosti 1145-14.15 Zeje-Sv, trojica, pn (iasHskem domu DNE: 23.05. 98 08.00-09.1K) Krtina, pri Francu Simonu, Krtina .37 0915-10.00 Zalog pod Trojico, pri Kepcu, Zalog 5 1015-11.00 Vrhpolje, pli 1 tominiku Lene ku, VrhfX)lje 18 11.30-12.30 Krašce, pri Gasilskem domu 11.00-14.00 Moravče, |xi KZ Emona 14.00-14.30 Negastrn, pri Martinu Kovačiču, Negaslrn DNE: 25. 05. 98 08.10-()9.(X) Kalarija, pri Srenjščku, Kalarija 11 0915-09.30 Sp. Prekar, pri Krajevni skupnosti 0945-1015 Dešen, |)ri Rilx"u, Dešen 6 10. i0-1045 Gora p. Peča h, na križišču za Peče 11.00-11.30 Gora p. Pečah, pri Dolinarju št. 1 114.5-1215 Peče, pri Malu, Peče 3 11.(X)-11..30 I Jrtfja, pri Mrčunu, Drtija 14 134.5-1415 Oaberjo pod Limbarsko goro pri Urankarju Cepljenje psov za zamudnike ja na naslednjih krajih ter na mestih v rednem cepljenju DNE: 26. 05. 98 0815 Nožic e, 09.10 Homec, 09.30 Rova, 10.00 Radomlje, 10.10 Jarše, 11.15 Domžale, 12.30 Trzin, 13.00 Novi Trzin DNE: 27. 05. 98 08.30 Peče, 09.00 Moravče, K). K) Krtina, 11. II) Prelog p. Ihanu, 1200 Ihan, 12.10 Selo p. Ihanu, 13.00 Pšata, 13.10 Dragomelj DNE: 28. 05. 98 0845 Frojane, 09. ožbolt, 09.10 Blagovica,l(),(X) Krašnja, 10.30 Lukovica, 11.00 ŠenMd, lUO Rafolče, 12.1X1 Dob, 1245 Količevo Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak dan od 0700 11.00 in od 1700 18.00, ler v sobotah od 700 9.00. pek. lo ne velja samo za nas, pae" pa za vse razlaščence. Med drugim sem članica odbora Drušlva razlaščencev Domžale in ugotavljam, da je primerov, kol je naš, ali podobnih kar nekaj. Ni tudi težko ugotovili, da je domžalska obe ina ena li stih, ki bi odvzelo premoženje najraje obdržala zase in ga za svoje potrebe tudi razprodala. V njej ni dovolj politične volje, da bi popravila krivice iz prete klosli. 50 let so nas pitali z geslom, ki pa je zaradi svoje vsebine šele v demokrac i-|i dobil pravo težo: »TU|EGA NOGI MO, SVOJEGA NL DAMO.« Ravno zaradi lega gesla in sedme božje zapo-vedi »NE KRADI!« nimam nič proli lemu, da je državni zbor izglasoval revizije na poslopke o denacionalizaciji. Seveda morajo lurli revizije bili poštene. Kdoi se pOštetlO zavzema, da SS miu vrne le premoženje, ki mu pripada rx> prednikih, se mu revizij ni treba bali. Ko bodo revizije trčile ob nepošteno delo slovenske birokracije, se lx> kaj hitro pokazalo, zakaj so v Sloveniji najprej dobili vrnjeno premoženje grofi in veleposestniki, pri katerih nastopajo razni dejavniki (državljanstvo, itd.). Nolx'n razlaščenec ne more sam sebi vrniti odvzetega premoŽenja. Tu poleg uradnih zastopnikov denaci-onalizac ijskih upravičencev nastopajo še uradniki občin in upravnih enot. Zato so revizije potrebne. Seveda pa vseh uradnikov ne mečem v isti koš. Tudi v domžalski olx"ini so svetle izjeme, kar lahko trdim tudi iz lastnih izkušenj. Svoj odgovor končujem, javnost, ISKRENA HVALA! Ob nesreči, ki se nam je /godila 11. man a I998, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali: gasilskim društvom, posebno Gasilskemu društvu |arše, sosedom, prijateljem, Krajevni skupnosti larše, Občini Domžale, g. KOŠČAKU, g. MARINKO VICU in vsem, ki sle nam kakorkoli pomagali in nam slali ob strani. VRENJAKOVI predvsem pa razlaščenci n.ij presodijo, ali imam ob vsem povedanem pravico bili celo malo nestrpna. ANA ŽIBERT Eho, da je kaj ali demokracija na izpitu-javno mnenje na strani pisma bralcev Razlog več, da se ponovno pregleda marčevska 1. številka Slamniki in ugolo vi, da je bilo v mojih prispevkih le ugo-lavljanje dejstev, na katera nisem zahteval odgovore ali opravičevanje in zato tudi polemike niso potrebne, Saj se že iz odziva lahko razbere sila nizek nivo in primitiven odnos, ki izklju čuje polemiko. Stranke, ki imajo opravili s takimi, bodo lahko same ugotovi le ta »s|X)šlljivi« odnos in čas lxi princ Krajevna skupnost Radomlje Občinska organizacija ZZB Domžale Krajevna organizacija ZZB Radomlje Turistično društvo Radomlje v okviru fUreditev ob PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLJE vabijo na spominsko svečanost in odprtje obnovljene Lukove bolnice - Bolnice Triglav, ki bo v soboto, 23. maja 1998, ob 10. uri pri Lukovi bolnici na Kolovcu. V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje Mešani pevski zbor Svežina KUD Mlin učenci OŠ Preserje pri Radomljah Po svečanosti bo družabno srečanje. DOBRODOŠLI! DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE obvešča, da je letošnja centralna proslava DNEVA IZGNANCEV v soboto, 6. junija 1998, ob 11. uri v Kamniku - GRAD ZAPRICE. Prihod udeleženi ev v Kamnik je. meci 9. in 10.30. Društvo izgnancev Domžale bo organiziralo avtobusni prevoz, če ho najmanj 40 prijavljenih, ta dan pa bo v Kamnik peljal tudi |X)sebni vlak, na katerega bo mogoče vstopil i v Domžalah. Predvidena c ena pri-voza |e SOI) SIL Za vse udeležence bodo organizatorji pripravili tudi loplt obrok (enolončnica in pijača) |x> enotni c eni r>(IO,(K) SIF Vsi, ki bi se na proslavo peljali z avtobusom, sporočite to g. Jožetu Kve-dru (7.31167) do vključno 20. maja 1998, pri njem lahko kupite tudi bone, s katerimi boste v Kamniku dobili enolončnico, ne glede na lo, ko boste šli. Vsi, ki se lx)sle prij.ivili za avtobusni prevoz oz. vlak, boste o tem praven asno obveščeni. Ker o proslavi ne bomo obvestili vseh naših članov, opozorile na njo tudi svoje /nane e in prijatelje, I Ivala in na svidenje v Kamniku! DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Domžale /lamnik sel odgovore ne p teh ( asih ino( no loži. Včasih si mislim, ka ko dobro je, da nimamo svojega slovenskega morja, ker hi ga takšni prav golo- vo najprej posvinjali s kakšnim »Golim Otokom«. Veseli me, da jegOSpod Vito-vič konCnO le I irebral zakonodajo svojega lesorja. Naj hi se je v boeloe e- ludi držal. Kar se pa denarja lire, ima ga vsa kdo rad za pametne slvari in ne za metanje skozi okno! Nekaj bi pa rad vn< > za moža, ne bo S tem kršena enakopravnost, Ko je bila druga izbira župana v i tomžalah pred leti, je pripisati le .gole mu naključju, da je bil protikandidat ski u. i ji 1.1 nepoznan, Vi pa ženska intoje prevagalo. Pa se počutite manjvredni? V manj razvitih deželah se dolgo ne bo enakopravnosti, saj ženske niso ljudje ampak si r i »ji za produkt ijo otrok, ki potem umirajo od lakote na cestah. Iz verskih razlogov v teh dezelali niti ne sinejo mislili na enakopravnost. Nosei iii< e umirajo98%od vseli porodim na svetu, prav v teh deželah se danes trpijo in bodo še dolgo, saj bi si' moral svet podreti, da hi se kaj spremenilo. V naši državi ni dileme o enakopravnosti. () lej enakopravnosti hi se lahko re Ido še marsikaj. Ker toni vedno tako,po trjujejo izjeme, da je ludi ženska skakalka na smučeh, tudi posamezne boksar-ke so in morda še kje. Izjeme pa ni v rudnikih, v kamnolomih in se rTtnOgokjeza volanom težkih kamionov ali vlakih in pilotk v avionih in lako naprej. Kazi isti li boste morali pil sebi, kaj enakoprav nosi sploh pomeni, ("e se spomnite, so pred kratkim z vami vred protestirali proli enačenju delovne ilobe z moškimi, odpravo nočnega dela za žene in se kaj, kar ni primerno za ženske. Na podlagi parol zastarele preteklo sti si ne bo mogoče pridobivati volivcev in ludi obljube so že marsikaterega vo liv< a spametovale. Prepričan sem, da Zaradi tega ne boste dobili nobenega rja su več, niti ploskali vam ne bodo, t eprav naštevale vrsto zaslug,, ki sle jih baje ni"-h ali jih boste še Uspeli pridobili Merilo župana j< - realiza« ija programa in ne dodatno trošenje denarja davkei- plai evalcev. Uiti d< fcej in uspešen župan |>a je odgovorno, težaško delo in lega se zavedajo volivi i, ki vas bodo zalo volili, ali pa ludi ne!1 (Jo ledaj pa težaško hrano in v predvolilni boj, ki sle ga /r pričeli s leni pisanjem, *MFilipos videarnus igitur«, bi dejal Vilorovič, ki se rad vzdigne nad oslale. Kl X )R ZlNSKO SPOŠTUJ1 IN )() VZAMI, KOT JE PO NARAVI, IZ ENA-K( )l'KAVNI NARII )l 1'RIVII K ,1 RANI) li( X ,IN|( ), (I PRAV SI UPA I )l I Al I VSA SICER M( )ŠKA ()PRAVII A. l'o tej pii/.i detOSti sklepam, da niste imeli oziroma nimate le sreče. arhitekt IVO KRANJC OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH V OBČINI DOMŽALE I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljale i Športnih objektov, - lastniki in upravljala drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in š|x>rtnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: preprei evanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije š|x)rtnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti: - ime in sedež objekta, - status in lastnišlvo objekta, - namortibnosl objekta, - uporabnike objekta, - Ireninfte in športne prireditve v letu 1997 - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih |x-l let, nai ri vzdrževalnih del v letu 1998, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 1998, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov lx>-niii upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti objekta, - delež š|xjrta v namembnosti objekta, - Intenzivnost Športnega dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredslev za vzdrževanje, -oilobrona proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih |x-lih letih in njihova namenska uporaba. Vloge za sofinani iranje vzdrževanja š|X)rtnih objektov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: (JI5ČINA (X JMŽALt, (Jddelek za družlx-ne dejavnosti, Ljubljanska 69,12.30 Domžale. Vse dodatne informacije dobile na telefonsko številko: 720-100 int. 153 'lN m županja OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljale i kulturnih domov in k-tnih gledališč - lastniki in upravljale i drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve, - ljubiteljska kulturna društva. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje in ofjremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti; - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 1997 - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vkižena sredstva v opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih cM ler nabave opreme v letu 1998, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave Opreme v lelu 1998, - vire financiranja in pričakovani ck-lež iz občinskega proračuna. IV. Pri otbbravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov lxxno upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti in opremljenosti objekta, - delež kulture v namembnosti objekta, - inlenzivnosl kulturnega dogajanja v objektu, - proslovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za priiJobitev elrugih virov sredstev za vzdrževanje, - otbbrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih fx-tih letih in njilx>va namenska U|xzraba. V. Vloge za sofinane iranje obnove kulturnih domov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na nastav: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družine (k-javnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na lelefonsko šlevilko: 720-1(X) int. 153 ali 1.50. - Županja OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI I. Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II. Programi za delo z mladimi morajo bili predvsem namenjeni e lelraščajeiči mladini po končartl osnovni šoli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizira no odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in |x>builo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje? prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključili mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizai ijah. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, ■ opis programa in njegov namen, ■ kraj in čas izvedbe programa, število vključene mladine predračunska vrednosl izvedbe programa, ■ viri financiranja in pričakovani delež občinskega prorači IV. Pri ocbbravanju proračunskih sredslev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. Program lahko vložite1 najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČNA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska (59, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 720-100 int. 15 i ali 150. Županja [MjmiMlIlIFlIlilM obloga podstrešnih stanovanj montaža vseh vrst visetih stropov vsa zaključna dela v gradbeništvu fA/mstrong kNAUf DAM PA RICšPS IMm^MMM §o/po Tel./fax: 061/876-014 Vače 68, 1252 Vače Mobitel: 0609/637-372 Rezultati glasovanja na referendumu o spremembi občin Moravče in Domžale 19. 4. 1998 MORAVČE S lev. naslov volišča Št. volil. po imen. S. potrd. sk. glas. % oddanih % ZA % PROl I O/ neveljavne 7101 GOSTILNA SOKLIČ, ZALOG POD SV TROJO) 114 96 0 96 84,2 96 1(X) 79 82,3 16 16,7 1 1,0 907 PREDČASNO GLASOVANJE 8 0 8 XX) 8 100 8 100 0 0 0 0 III//A SKUPA) REFOR. OBMOČJE HI/7A 114 104 0 104 91,2.3 104 100 87 83,65 16 15,38 1 0,96 DOMŽALE Štev. naslov volišča št. volil. po imen. s potrd. sk. glas. % oddanih % ZA % PROTI % neveljavne % 7201 PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI 1X )B 1419 .383 0 .38.3 27,0 383 100 344 89,8 56 % 3 0,8 7202 DOM KRAJANOV V ŽEJAH 160 78 0 78 48,8 78 100 66 84,6 11 14,1 1 1,3 72(1! OSNOVNA ŠOLA KRTINA .559 2.56 0 256 45,8 256 100 233 91,0 22 8,6 1 04 7204 GASILSKI DOM HOMEC 960 161 0 161 16,8 161 100 118 73,3 36 224 7 4,3 7205 OSNOVNA ŠOLA IHAN 1341 191 1 192 14,3 192 100 143 74,5 47 24,5 2 1 7206 SAMOSTAN MALA LOKA 274 94 0 94 34,^ 94 100 87 92,6 6 64 1 1,1 7207 PROST. DRUŠ. UPOKOJENCEV Simon Jenko .540 89 0 89 16,5 89 100 69 775 18 20,2 2 2,2 7208 AMD DOMŽALE, KRAKOVSKA 11, DOMŽALE 903 128 0 128 14,2 128 100 106 82,2 22 172 0 0 7200 GASILSKI DOM STUDA DOMŽALE 572 87 0 87 15,2 87 100 66 75,9 20 23,0 1 1,1 72 10 KULTURNI DOM RADOMLJE 1454 191 2 193 .13,3 193 100 155 80,3 .37 19,2 1 0,5 7211 GASILSKI DOM ROVA 353 80 0 80 22,7 80 100 67 83,8 10 12,5 3 3,8 7212 DELAVSKI DOM VIR 1463 230 0 2.30 15,7 230 100 209 90,9 18 78 3 1.3 7213 VRTEC VIR 818 85 0 85 104 85 100 63 741 22 25.9 0 0 7214 UPRAVA SARRIO SLOVENIJA (PAPIRNICA) 580 127 0 127 21.9 127 100 106 83.5 17 134 4 3,1 7215 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 623 103 0 103 16.5 103 100 90 8» 12 11.7 1 1.0 7216 DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - LR 14.9 164 0 164 11.6 164 100 137 83.5 26 15.9 1 0,6 7217 DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE 29 20 0 20 69.0 20 100 15 75.0 4 20.0 1 5.0 7218 ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, DOMŽALE 595 85 0 85 I4.3 85 100 69 81.2 15 176 1 1.2 7219 OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE, 1 - DOMŽALE 5.30 .50 0 50 94 .50 100 42 84.0 6 12.0 2 4.0 7220 OSNOVNA ŠOIA DOMŽALE, II - DOMŽALE 802 1.30 0 130 16.2 130 100 119 91.5 10 777 1 0.8 7221 OSNOVNA ŠOLA RODICA 427 87 0 87 204 87 100 81 93,1 5 5,7 1 1,1 7222 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, CESTA TALCEV 6 44.3 5.3 0 53 12,0 53 1(X) 46 86,8 7 13,2 0 0 722.3 BIFE »KM« DEPALA VAS .352 109 0 109 31,0 109 100 80 734 27 24,8 2 18 7224 GASILSKI DOM STOB DOMŽALE 485 104 0 104 214 104 100 89 85,6 12 11,5 3 2,9 7225 KRAJEVNA SKLJPNOST VENC1JA PERKA 1091 199 0 199 18,2 199 100 179 89,9 19 9,5 1 0,5 7226 DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE 905 0 % 8,2 100 60 81,1 12 16,2 2 2,7 7227 OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ .595 7,b 0 76 12,8 100 6,3 82,9 9 11,8 4 5,3 7228 OSNOVNA ŠOLA JARŠE 915 191 0 191 20,9 191 100 156 81,7 34 178 1 0,5 7229 GASILSKI DOM SREDNJE JARŠF 580 66 0 66 114 66 100 55 83,3 10 15,2 1 1,5 72.30 OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH 1016 161 1 162 15,9 162 ■ 100 128 79,0 31 19,1 3 1,9 7231 CJSNOVNA ŠOLA TRZIN, 1 1172 256 0256 21,8 256 100 165 64,5 81 31,6 10 3,9 72.32 OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II 1264 2.54 0 2.54 20,1 254 100 164 64,6 7.3 28,7 17 6,7 901 VOLITVE PO POŠTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 997 PREDČASNI ) (,1 AS( JVANIE 0 17 0 17 100 17 100 14 824 3 176 0 0 SKUPA) KI 11 K. OBMOČJI III/7B 24629 4.379 4 4383 1779 4383 100 3584 81,77 718 16,38 81 1,85 /lamnik Domžale DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V KROSU TER 13. DNEVNIKOV KROS Množično in uspešno Kljub slabemu vremenu je Atletski klub Domžale letošnje osnovnošolsko in srednješolsko tekmovanje v krosu in 13. Dnevnikov kros uspešno izpeljal. V Športnem parku Induplati v Jaršah se je od prijavljenih več kot 1200 tekmovalcev zbralo blizu 900 tekačev, ki so se pomerili na lepo urejenih, vendar razmočenih in blatnih progah, dolgih od 1500 do 5000 metrov. Osnovnošolsko in srednješolsko ekipno teknx)vjnje Slovenije v krosu in 13. Dnevnikov kros je Atletski klub Domžale pripravil v okviru prireditev ob prazniku Občine Domžale ter svoji 20-letnici skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport - Šolska športna tekmovanja, DNEVNIKOM ter ob pomoči sponzorjev. Med številnimi gosti smo lahko pozdravili dr. lanka Strela, državnega sekretarja v Ministrstvu za šolstvo in šport, ter g. Jožeta Pogačnika, odgovornega urednika za šport pri Dnevniku. Prireditev, katerega vodja je bil g. Marjan Gorza, njegov pomočnik pa g. Roman Lazar, je lepo uspela in so tako tekači in njihovi trenerji ter spremljevalci zadovoljni zapuščali tekmovanje Ekipno so zmagali učenci Osnovne šole Železniki, od naših šol - Najboljše slovenske tekačice na dolge proge vedno rade pridejo na DNEVNIKOV kros. Tokrat je bila najboljša Helena Javornik, pred Anico Živko in Jolando Čeplak. Foto. V. Majhenič a m letovale so le OŠ Dob, OŠ Domžale ter OŠ Rodica, pa so bili najboljši učenci Osnovne šole Domžale, ki so med 45 sodelujočimi osnovnimi šolami zasedli Start... sedmo mesto. Med srednjimi šolami je zmagala I. gimnazija Celje. Posebej zanimiva je bila borba med člani in članicami, ki so se pomerili za pokal Dnevnika. V precej izenačeni borbi je med članicami zmagala trenutno najix)ljša slovenska dolgoprogašica Helena lavornik pred Anico Živko in jolando Čeplak, med člani pa je bil prepričljiv zmagovalec Bekim Bahtiri pred Jernejem Kastelicem in Draganom Robertom. Med tekmovalci iz Občine Domžale je bil najboljši Andraž Gregorič iz OŠ Domžale, ki je med učenci 5. razredov osvojil drugo mesto, skupaj z Bernardom Jarcem, ta je bil peti, osvojila pa sta tudi ekipni naslov, Suzana Mladenovič z iste šole je bila v kategoriji učenk 5. razredov peta, četrto mesto pa si je pritekel tudi Domen Jarc: z OŠ Domžale. Med dijaki I. in II. letnikov je bil član AK Domžale Tomaž Kušar četrti. Atletski klub Domžale se iskreno zahvaljuje Policijskemu orkestru iz Ljubljane, kije popestril otvoritveno slovesnost ter OS Rodica, katere učenci so pripravili kulturni program, Zal ga zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izpeljati. Hkrati se AK Domžale zahvaljuje tudi vsem sponzorjem, ki soomogo< ili orga-niz.u ijo in izvedbo prireditve, zlasti še: OBČINI DOMŽALE, NAPREDEK Domžale, TOSAMA Domžale, ETA Kamnik, LB BANKA Domžale, VARNOST Mengeš, Ložar fitness center Domžale, Foto studio Viljem Majhenič Domžale, LIP Radomlje, Majčev dvor Jarše, Območni Obrtni zbornici Domžale, Avto car Mengeš, Gostinsko podjetje Domžale, I lelios Domžale. DOBRODOŠLI NA OLIMPIJSKEM TEKU, KI BO KONEC JUNIJA S STARTOM POD IHANSKIMI SKAKALNICAMI! 20 LET ATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE Damjan in Boštjan - atleta z največ naslovi državnih prvakov V Biltenu, ki ga je Atletski klub Domžale pripravil ob svoji 20-letnici, lahko preberete marsikaj zanimivega o dosedanji poti atletskega kluba. Pri pripravi biltena smo posebno skrb namenili tudi najuspešnejšim tekmovalcem. Med njimi smo doslej našteli 10 nosilcev naslovov državnega prvaka, nosilcev medalj z državnih prvenstev je seveda precej več. V klubu pa imamo tudi tri državne rekorderje, katerih rekordi še vedno veljajo, in sicer so to: Gregor BREZNIK (član rekordne slovenske štafete 4 x 100 m, nekaj časa tudi državni rekord v teku na 60 m v dvorani), Boštjan BR-NOT (državni mladinski rekorder v teku na 10.000 m, 2000 m zapreke ter 3000 m v dvorani, nekaj časa tudi državni pionirski rekord na 2000 m) ter Bojana VOJSKA (državni pionirski rekord v mnogoboju). Lastnika državnih mladinskih rekordov v teku na miljo sta bila tudi Jasna Paladin in Tomaž Kušar. Tudi v današanji številki nadaljujemo z anketo med nekdanjimi in sedanjimi člani Atletskega kluba Domžale. Posebej za bralce Slamnika so povedali: Ana Naranča, mladinska državna prvakinja v metu krogel (1994), večkratna vice prvakinja: Vse skupaj se je začelo z osvojitvijo prvega mesta na občinskem prvenstvu. Sledilo je povabilo v atletski klub, kjer sem pod vodstvom trenerja Toneta Založnika dosegla iz leta v leto več vidnejših rezultatov. To me je pripeljalo do nastopov v pionirski in mladinski reprezentanci. Največji uspeh je zagotovo naslov državne prvakinje. K uspehu pa Ana Naranča Tone Založnik Tomi Vreš so zanesljivo prisfjevali tudi starši in prijatelji. Boštjan Brnot, evropski klubski prvak v letu 1994 in nosilec številnih naslovov državnega prvaka in državni rekorder: Odkrilo mislim, da je atletika res kraljica športov. To lahko rečeš šele, ko občutiš pravo moč in razpoloženje, ki vlada v njej. Dano mi je bilo nekaj, kar mnogim ne bo nikoli. To pa je občutje, ki ga doživiš ob zmagi, s prijatelji, ki jih drugače ne bi bilo, spoznati, kako premagati mnoge ovire (lahke in težke) in še bi lahko našteval. Na splošno, nikoli mi ni in mi nikoli ne bo žal, da sem postal tako ali drugače del atletike! mmmmmBm mmm m mm Roman Lazar Damjan Barič, tekmovalec z največ naslovi državnih prvakov v AK Domžale, je v svoji karieri dosegel naslednje naslove: državni prvak v tekih na 400 m, 800 m in 1000 m pionirski državni prvak v teku na 1000 m mladinski državni prvak na 1000 m in 1.500 m dvakratni mladinski državni prvak na 800 m. Tone Založnik, trener metalcev: atletiki sem zvest od rane mladosti, ko sem tekmoval v metu diska in kopja ter uspešno nastopal kot peterobojec. Iz te- ga obdobja se najraje spominjam dn ige-ga mesta v peteroboju v nekdanji Jugoslaviji, imam pa tudi dva naslova državnega prvaka med veterani, kjer še vedno tekmujem. Na pobudo Marjana Gorza in Jožeta Potrbina sem v letu 1986 pričel trenirati metak e in vzgojil številne mlade atlete, med njimi tudi dva državna prvaka in več nosilcev drugih medalj na prvenstvih in mitingih. Na treninge v Domžale se vozim iz Ljubljane dvakrat na teden in sem s prizadevnostjo in uspehi tekmovalcev Atletskega kluba Domžale zelo zadovoljen. Tomi Vreš, trener: V AK Domžale sem tekmoval kot tekač: na daljše; proge, kot trener pa sodelujem od leta 1996, ko sem začel trenirati najmlajšo generacijo naših bodočih tekmovalcev. Moji tekmovak i uspešno nastopajo na različnih tekmovanjih. Moram priznati, da imam kar precej sreče s talenti, kdo pa bo zares uspešen, se bo pokazalo v letu ali dveh. Roman Lazar, podpredsednik AK Domžale, nekdanji tekmovalec in trener: V obdobju 1987-1992 sem v AK Domžale aktivno deloval kot trener mladih tekačev, saj sem po končani športni (x)ti (tekač na dolge progo) želel svoje dragoc ene izkušnje prenesti mlajšim generac ijam. / mladimi atleti sem v |x-tih lelih skupnega dela doživel veliko lepih trenutkov in odmevnih razullalov. Najboljši moji varovanci so bili: Damjan Barič, Karmen Florvat, Mateja Markič, Špela in Urša Kržan in Vesna Sovine:. VERA VOJSKA Najboljši mladi tekmovalci na državnem prvenstvu v namiznem tenisu, tretja in četrti z leve sta najboljša domačina, Špela Burgar in Žiga Ravnikar. Sedmo prvenstvo R. S. v namiznem tenisu za pionirje in pionirke 25. in 2fe. aprila je bilo v domžalski hali komunalnega centra izredno živahno. V organizaciji Namiznoteniške sekcije leligs Mengeš in namiznoteniške zveze Slovenije je namreč potekalo državno prvenstvo Republike Slovenije za pionirje in pionirke v konkurenci posamezno in dvojice. Po kratkem glasbenem programu Mengeške godbe in državni himni je v imenu občin pokroviteljic tekmovanja prvenstvo odprl mengeški župan in poslanec v Državnem zboru RS, g. lanez iVr Tudi tokratno državno prvenstvo je potekalo |xi pripravljenem umiku, kljub temu da je bilo prijavljenih precej ve* tekmovalcev kot pretekla leta. Tako je nastopilo v kategoriji posamezno 110 pionirjev in M pionirk iz kar 28 klubov iz vse Slovenije V kategoriji dvojice pa 75 dvojic pionirjev, 12 dvojic pionirk in 65 dvojic v kategoriji mešanih dvojic. Tekmovanje je bik) izredno razburljivo in dinamično, saj se nekaterim postavljenim nosilcem ni uspelo uvrstiti med štiri najboljše, kar priča o dvigu kakovosti igranja namiznega te- nisa med najmlajšo populacijo. To lahko samo pozdravimo. Tekmovanje1 je bile) tudi odliCno organizirano in izpeljane), saj tehnični delegat ni imel nobene pririombe. Za te) so najbolj za- služni vodji tekmovanja: g. Jože Mlakar in g. Tone Cjostiša, vrhovni sodnik g. Zmago Knu-plež, vodja sodnikov g. Marko Ravnikar ter 18 sodnikr)v. Namizne>teniške sekcije Edigs Men-geš. Oganizirana je bila tudi zdravstvena služba, vexlili sta je) dr. Bre.'da-Ke)kalj-l.imbek ter medicinska setra Irena Jerič. Nagrade in priznanja sta najboljšim podelila g. Jože Mlakar, predsednik športnga društva Edigs Mengeš, ter ga. Meta Ravnikar kot predstavnica sopokrrn/i-telja tekmovanja. In kelo so bili najboljši? PIONIRKE POSAMEZNO; 1 meste) |ana Ludvik (Arrige)ni Izola) 2. mesto Janja Milost (Šampionka Vrtoj- ba) 3. - 4. mesto Špela Burgar (Edigds Meggeš) Anja C>um (Križe) PIONIR)! POSAMEZNO; 1. mesto 2iga lazbec (Križe) 2. mesto Luka Bavdek (Rakek) 3. - 4. mesto Jure Zavec: (MTS Murska Sobo- ta) Tomi tOcepek (MTS Murska Sobota) PIONIRKE DVOIICE; t. mesto Nina Strohsack - Erika (auševac (Rakek/Arrigoni) 2. meste) Anja Oum - Ajda Mrzel (Križe/ Olimpija) L - 4. meste) Petra Skabar - lana Tomazini (obe Semedela) Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre let.: 061/735-408 od 8-17.ure Jana Ludvik - Maša Farkaš (Ar-rigoni/Rakek) PIONIRU DVOIICE; 1. meste) Žiga Jazbec - Matija Verč (oba Križe) 2. mesto Tarik Trge) - Klemen Mrak (Ar- rigoni/Križe) .3. - 4. mesto Rok Kolarič - Klemen lazbič (Vesna Zalog/Šk. Loka) Blaž Šarlah - Uroš Bečan (oba Ilirija Ljubljana) MEŠANE DVOIICE; 1. mesto Darko Malic - (anja Milost (Lo- gatec/Šampionka) 2. mesto Žiga lazbec - Anja Cjrum (e)ha Križe) 3. - 4. mesto Žiga Ravnikar - Špela Burgar (oba Edigs Mengeš) lure Zavec - Nina Stre.I is.k k (MTS Mur. So!x)ta/Rakek) Organizator je podelil tudi posebno nagrado za fair play, prejel jej je Žiga )a/lx'e, N 1K Križe-, Tekst in loto: JANEZ STIBRIĆ ČESTITAMO! Bronasta medalja V zače'tku aprila 1998 je- bilo na Stadionu ZAK Ljubljana državno prve-ntve) v leku na 10 kilometrov, na katerem so sodelovali tudi člani Alletske-ga kiti« [>>mžale. Največji uspeh je med mladinkami dosegla mlada te-kae re .i Mela 1'iingiTi ar, zase-ella je tretje mesto in tako s (asom 424^69 osvojila bronasto medaljo. Šahovske novice Ljubljana V ciklusu turnirjev v pospešenem šahu Nove; ljubljanske banke se je v prostorih LŠK 19. aprila 1998 odigral 2. turnir NEB. V 9. krogih je med 50 šahisti prvo mesto osvojil hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč, ki je zbral 75 točke. Prvokategornik Alojz Cerar iz Moravč se je s 4 tođJ5, 2. Janez Barle (MM), 3. Duško Pavasovič (MM), 4. Darko Šifrer (MM), 5. Marko Tratar (MM) 7, 6. Matej Šebenik (MK), 7. Bojan Hribar (MK) 6 itn. Sladki Vrh Na 4. mednarodnem šahovskem turnirju v pospešenem šahu je 13. aprila 1998 sodelovalo kar 1.55 šahistov. V 11. krogih je bil najboljši škotski mednarodni mojster Jonatan Rovvson. Me>d slovenskimi šahisti se je najvišje zavihtel mednarodni mojster Miran Zupe, ki je zaostal pol točke za zmagoval cem. Tekmovanja se je udeležil tudi Domžalčan janež Bizjak, ki je zbral 4,5 točke. Lep dosežek, ni kaj! Končni vrstni red: 1. jonatan Rovvson (MM), 2. Branko Rogulj (MM), 3. Vladimir Bukal (MM) 9, 4. Miran Zupe (MM), 5. Domen Krum-pačnik (M), 6. Marjan Kastelic (MK) 8, ...100. Alojz Cerar (t. kat.) 5, ...116. Janez Grčar (III. kat.), ...122. Janez Bizjak (IV. kat.) itn. Šobec, Lesce Šahovsko društvo Murka Lesce je pod pokroviteljstvom Turističnega društva Lesce-40 let organiziralo 2. mednarodni šahovski turnir »40 let smo turizem ljudje«, na katerem je tekmovalo 28 šahistov. Po 9. krogih švicarskega sistema po slovenskem ratin-gu v pospešenem šahu (2x1.5 min.) je brez poraza zmagal 3(Vk;tni mednarodni mojster Bogdan Podtesnik, Na se> lidno 13. mesto se je 4,5 točke uvrstil Alojz Cerar iz Moravč':, 24. mesto pa je dosegel s 3,5 točke Domžalčan Janez Bizjak. Končni vrstni red: 1. Bogdan Podlesnik (MM), 2. Janez Barle (MM) 7,5, 3. Vladimir Hrešč (MM) 6,5, 4. Leon Mazi (FM) 6, 5. Nebojša llijin (MM) .5,5 itn. Naslednja turnirja lx>-sta še 7 junija in 5. julija 1998 ob 9.30. Griže, blizu Celja Šahovski klub Griže je 28. marca 1998 začel s < iklusom odprtih klubskih prvenstev v pospešenem šahu (2x15 min.) v gostišču Pri zibki. Na 1. turnirju ..(.riže- open 98« je- po 9. krogih med 40 šahisti zmagal 36-letni FIDF mojster Marjan Črepan. Najboljši domžalski šahist Vladimir Ivačič, mojster (5 I), je zasedel šele 14. mesto, Štefan Korošec (4 t) je bil 25., Stane Korošec (3,5 t) pa 30, oba člana ŠD Moravče. Končni vrstni red: 1. Marjan Črepan (FM) 8, 2. Danijel Vombek (FM) 7, 3. Sebastijan Jazbinšek (MK) 6,5, 4. Ljubiša Krstič (I. kat.), 5. Miran Lipovšek (I. kat.), 6. Milan Matko (MK), 7. Darko Špelec (MK), 8. Radiša Rajkovič (i. kat.), 9. Srečko Milovanović (I. kat.) 6 itn. Ljubljana Slovensko ekološko gibanje-SI G, nevladna eirganizacija, je 27 aprila 1991! organizirala Iraelie ionalni, VII. mednarodni odprli šahovski turnir Ljubljane v pospešenem šahu (2x1.5 min.) v počastitev Dneva upora proti okupatorju in 1. maja, prazniku dela, Po 9. krogih elirigirane FIDE variante •.vk arskega sistema je |x>vs je- dose-gel mojstrski kanili elai Bogdan Osolin (51, prvič premagal MM Janeza barle-ta.), JI, je bil MK Boris Skok (5 I), 41. MK Franci Košir (4,5 t.) in 77 pa je bil 16-letni Anže Marn (2 t.). Na šahovskem turnirju je soele-le iva lo 82 šahistov. Keinčni vrstni red: 1. Miran Zupe (MM) 8, 2. Boris Colubovič (MM) 7,5, 3. Marjan Črepan (FM), 4. Domen Krumpačnik (MK), 5. Darko Antonijevič (MK), 6. Stevan Kecič (MK) 7, 7 Darko Supančič (FM), 8. Vladimir Hrešč (MM), 9. Marko Tratar (MM) 6,5 itn. Novo mesto V Novem mestu je 4. in 5. aprila po-tekalo državno prvenstvo v pospešenem šahu (2x25 min. na igralca), in sicer v dveh starostnih skupinah-dečki in deklice ck) 12 in 14 let ter 9. krogih švicarskega sistema oz. po Bergerjevem sistemu pri dekletih cJo 14 tet. Med deklicami do 12 let (24 šahistk) je prvo mesto osvojila Mirela Ahma-tovič (OŠ Krško) 8 t. V skupini med dečki (79 šahistov) pa je zmagal Denis Gjuran (OS Bakovci) 81. V tej skupini se je na 11. mesto uvrstil Luka Pavlic (61.), na 18. mesto Luka Lenič (5,51.), na 49. mesto Žiga Osolin (41.) in na 53. mesto Žiga Bobnar (4 I), vsi ŠD Napredek Domžale. Med fanti do 14 let, nastopilo je 25 šahistov, je zmagal Blaž Bratovič 751. Na 8. mesto se uvrstil Aleksander Nadj (5,51.), 12. je bil Andrej Mihorič (51.) in 15. Rok Zabret (4,51.). V skupini deklet do 14 let, tekmovalo je 11 mladih šahistk, je bila prva Veronika Hari 8,5 točke. Lucija Rovtar (5,51.) je dose-gla (5. mesto, Nika Arh pa je bila 7, e>i)e sta šahistki ŠD Napredek Domžale. BOGDAN OSOLIN Jože Skok 2145 Clemens Feichter 2224 Bled op A 6/28, [komentar: Jože Skoki 1. e4 g6 2. d4 Lg7 3. Sc3 d6 4. Lc4 c6 5. a4 e6N 6. Sf3 d5 7. Lb3 b6 8. 0-0 Se7 9. Te1 0-0 10. Lg5 f6 11. Le.3 Sa6 12. Dd2 TeB 13. Tad1 Lb7 14. Lh6 Sc7 15. L:g7 K:g7 16. e5 f5 17. Df4 h6 18. h4 Tf8 19. Te3 Kh7 20. Se2 La6 21. c3 L:e2 22. T:e2 De8 23. Lc2 Beli želi pritisk na kraljevem krilu podkrepiti se z belopoljnim lovcem. c5 24. Te3 c4 25. Sh2 b5 Črni igra kljub podrejenemu položaju na kraljevem krilu zeJo podjetno in želi zamujeno nadoknaditi z akliv no igro na damini strani. Beli mora zalo igrali izjemno napadalno na kraljevi strani, sicer bi lahko kaj kmalu zabredel v slabši položaj. 26. a.5 Tb8 27 Th.3 b4 28. g4 f:g4 29. D:g4 Sf.5 30. Kh1 b:c3 31. b:c3 h5 32. Dg5 De7 33. Dg2 TgB 34. Sf.3 Tb2 35. Tel Sb5 36. Kh2 Sa3 37 Sg5+ Črni se je znašel v hudi časovni stiski, toda lx.'le figure že nevarno ogrožajo njegovega kralja s številnimi pret-njami. Kh6 38. L:f5 e:f5 39. Tf1 Dc7 40. D:d5 Tf8 41. Df3 (41. Se6!? Df7 42. Dd6 Tfb8+-) TeB 42. Df4 D:a5 4.3. Tg3 Kg7 44. Se4!! Spoštovani! ()b jteiroe anju ž 19. šaliovske-ga le-stivala na Bledu, ki je potekal od 21. do 29. marca, se je prikradla napaka o poročanju o skupini A, kjer je bilo navedeno, da sem zasedel 00. mesto, dejansko pa sem se med 62 udeleženci uvrstil na 54 mesto. Sicer pa sem imel na turnirju obilo smeile-. Kro na vsega pa je bil poraz v zadnjem kolu z mojstrom fide Srečkom Kolar-jem v rieielmočnem položaju in zara di hude napake v nasprotnikovi ča sovni stiski, v primeru zmage bi se s 4 točkami uvrstil najmanj na 45. mesto, kar bi bil v izjemno moe ni A sku pit ti k-p dosežek, Jože Skok Opravičilo Opravičujem se mojstrskemu kandidatu Jožetu Skoku, ker sem napačno navedel mesto njegove uvrstitve na 19. mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu, čeprav sem podatek dvakrat preveril na šahovski strani Interneta. B. Osolin Domžale /lamnik 27 Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. veslnik Občine Domžale, St. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru z Ljubljansko Banko, Banko Domžale d. d. sprejel SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA RAZVOJ KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 29.OOO.OO0 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a)za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov h) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijske mehanizae ije e) /a nakup krnelijskih zemljiši f) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne meha nizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen /a posojilo lahko zaprosijo kmetje lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član siaius krnela in investirajo na osnovi investii ijsko razvoj nega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služlw po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na obrne*'ju Olx'ine Domžale. 4. člen Posojila se prvenslveno dodeljujejo prosili em, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokom ali investii ijo, ki posojila iz občinskega proračuna Se niso prejeli in prosil-< em i/ di tmografske i * ign tženih območij občine 5. člen Doba vračanja |X>sojila je 5 k't, letna obrestna mera pa T( )M + 2,50 %. Posojilojemalec prične vračali posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z Ljubljansko banko, Banko Domžale d. d.. 6. člen Posojilojemalcu se lahko odvzame možnost, da bi up« nabil posojil« i, če ga v roku i mesa ev, odkai je spre jel sklep o dodelitvi posojila, ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti sku-pa| / zahtevano di ikumentai ijo v 10 dneh od dneva i ib jave razpisa posojila v Slamniku na naslov: < tlu ina I >oni Žale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »posojila za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vse!x>vati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija; 1) |xjsestni list za celotno posestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov .3) izkaz, da%na vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme 7) |X)rtx'ilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončani'' investii Ije 8) overjeno kupopn «lajno pogodbi > ali prodpogi idbo za nakup kmetijskih zemljišč 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v solekcijskem programu ter (pred)račun za nakup plemenske živali. 9. člen Nepo|X)lnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo upoštevali, 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh |x> preteku razpisanega roka sprejel sklep o exta-britvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh |X) sprejemu sklepa obvestil vse prosik e 0 izidu natečaja. 12! člen Posojila se plasirajo preko Ljubljanske Banke, Banke Domžale d. d„ s katero je Občina Domžak* sklenila us-trezno pogodbo. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Mali oglasi SLAMNIK INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, tuš kabine, v različnih barvah in izvedbah. Izdelava, montaža, servis. Tel.: 713-310. SERVIS šivalni stroj, Kajuhova lr>, Preserje (y bližini Kemisa). Tel.: 061/ 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, konlejnerski oilvo/, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel. 061/722-050. MOŠKEMU nudimo dopoldansko delo v proizvodnji in prevozih blaga, Možnost redne zaposlitve. Inf. na tel.: 162-11-23, Bojan. UGODNO PRODAM novo ma sivih > hrastovo mizo za vrt in dve klopi. Tel.: 731-349. PRODAM 2 m' suhih borovih desk, debeline 25 mm za opaž ali bo-tonažo. Tel.: 731-349. PRODAM garažo v Domžalah, Prešernova ulica. Tel.: 711-107 DEKLIŠKI hlačni kostim, črno-be-ige barve, št. 36-38, prodam. Unikat, primeren za valeto, birmo. Tel.: 825-070. V DRAGOMLJU prodam starejšo hišo / gospi ninskim |x>slopjem; mi >Z nosi najema zemlje velikosti '. ha. Tel.: 219-843, dopoldne. PRODAJAMO dvosobno stano- vanje ob Papirnici Količevo, .55 m■', ll. nad. s pomožnimi prostori, brez centralnega ogrevanja in balkona. Gena: 5,5 mio SIT. Informacije po tel.: 161-20-38. ŠTUDENTKA instruiram AN in NE za osnovne in srednje šole. Tel.: 71.3-044, Andreja. V spomladanskem času VAM NUDIMO - Nasaditev cvetličnih korit (sobnih in balkonskih) ■ Strokovno svetovanje Nasaditev lahko opravimo tudi na vašem domu Priskrbimo tudi ves potreben material Se priporoča Cvetličarna OMERS I jubljanska 72, Domžale Telefax: 061714-875 ' Tel.: 061 721-726. PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOl '{48.000,00 SIT P Kili P-306 P-406 P-406COUPE P-PARTNER BOXER I, 330,000,00 SIT 2.203.000,00 SIT 2.950.000,00 SIT 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SIT (5%p.d.) 2.480.000,00 SIT (5% p.d.) P-PARTNER VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale v dogovoru z Ljubljansko banko, Banko Domžale d. d. sprejel SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE Lofen Razpisana vsota posojila znaša 302.(XX).(XX) SFT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izck>lkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; • izdelava dokumentacije zahtevan ll projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); • nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo optieme; • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč ter pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; • pospeševanje turizma v občini. 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: • Odpirajo nova delovna mesta, • dajejo pozitivne ekonomske učinke, • uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni prcx:es, • dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gosjx>-darstva v občini, • so izvozno usmerjene, • nadomeščajo uvoz, • so turistično in promrx ijsko usmerjene, • ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Posojilo se lahko dodeli: • podjetjem v zasebni lastnini, • samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, • občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlQgo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma pexljetja in kraj investic ije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja posojila znaša 4 leta, k-tna Obrestna mera pa TOM + 2,75"/,,. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabljati posojilo, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila tega ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupil / zahtevano dokumenlai ijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zakijučitve investicije in predvideno število novoz.i|x>slenih delavi ev 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: • samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1/2) potrjenega od krajevrxi pristojne izpostave DURS - Izpostava Domžale oz potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, • obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vkjžitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, • drugi zasebnik: fotokopijo registrar ije o statusu drugega zasebnik oz. potrdilo o vložitvi popolne vlo-ge za vpis drugega zasebnika, • podjetje v zasebni lasti: fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prikzgami, dokazilo o dokapitalizac iji in odločbo o opravljanju dejavnosti 2. dokazilo 0 plačilu vseh zapadlih davkov in [xis(X'v kov: • fizične osebe: potrdilo DURS - Izpostava Domžak' o plačanih davkih, ki ni starejše od 3 mesecev • pravne osebe: BON 1 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele postavati, ki ni starejše od 3 mesecev 3. dokazilo glede na namen posojila: • pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in na(k>mestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); jxi nakupu generalno obnovljene opreme jza še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, • pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodlx; o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, • pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo |X)slovnih prostorov: overjerx> kupoprodaj-no pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanj,) zemljišča, • pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno [Xjgodbo ali predpcjg o priglašenih cJelih, predračun (ki ni starejši rxl 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljal-ca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemne; pogexJlx), ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračila posojila 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje M 1/2), da je odgovorna eiseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pisnKeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojiia, če exigovor na oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasnem vtažene prošnje rx- bomo upoštevali. 10. člen Poslano dokumentacijo prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa ejbvestil vse prosilce 0 izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko ljubljanske banke, Banke Domžale d. d., s katero je (>x"ina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO IZPOSOJA 1 PRODAJA j A DVIŽNA PLOŠČAD OMME 1200 EB • višina dviga: 12 m • nosilnost: 200 kg • pogon: baterijski ali 220 V • lastnost: primerna za vsa dela na višini v dvoranah ali na terenu OMME Triglavska ul. 11 1230 Domžale tel./faks: 061/712-132 GSM: 041/668-529 A DVIŽNA PLOŠČAD OMME 17000 EB • višina dviga: 17 m • nosilnost: 175 kg • pogon: baterijski ali 220 V • lastnost: primerna za vsa dela na višini na terenu /lamnik Domžale DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - balkonska korita - vrata - mize - pisalna miza - štedilnik plinski - prekucna ponev električna, 100 I - prekucna ponev električna, 50 I - friteza 36 kosov 22 kosov 7 kosov kos kos kos kos kos /T. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER 111D Ljubljanska 80 (SPF31). Domžale, tel/faks 713-660 ■ E-pošta: clip(Scllp-domzale.sl TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.). stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. [[[[[lllllll WCEt MO-GY, d.o.o., Zikova 3, 1240 Kamnik Tel/faks: 061 811-238 E-mail: MOGY@Siol.net http///www.mo-gy.si 1. Zgodnje odkrivanje bolezni dojk po najnovejši metodi RTM Informacije: 061 811-238 2. Manualna medicina proti bolečinam v hrbtenici Informacije in naročila: Ljubljana, Dunajska 433, dr. Zelnin tel.: 061 161-25-21 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/825-564 Franšlzlng: Slporex-SAM SAK d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! AKCIJA H! O MEŠALCI in SAMOKOLNICE po AKCIJSKIH CENAH O po ugodnih cenah TOČIMO BELTOP Pripravili smo POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfido tlaka, ... ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: strešnik BRAMAC, opeka MODULARNI BLOK in ostali opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki,..., stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a... • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. NIMBA d. o. o. SUMNIKARSKA I, 12.W DOMŽALE Tel./faks: 716-222, gsm: 713-565 v sodelovanju z, RainBird n Pipe Life ponuja celotno opremo in montažo najsodobnejših ameriških namakalnih sistemov, ki bodo poskrbeli, da bo vaš vrt namakan redno in enakomerno, vam pa prihranili čas in denar. banka domžale Banka Domžale vas obvešča o novostih v svoji bančni ponudbi BANKOMATI V BLAGOVNICI VELE V DOMŽALAH V BANKI V MORAVČAH kjer vam je na voljo gotovina 24 ur na dan vse dni v letu TEKOČI RAČUN ki vam prinaša številne prednosti plačevanja obveznosti in dvigovanje gotovine RENTNO VARČEVANJE s katerim si lahko polepšate jesen življenja PRIJETNA POTOVANJA IN POČITNICE z ugodnimi potrošniškimi posojili POTROŠNIŠKA POSOJILA po novih ugodnejših pogojih Oglasite se v Banki Domžale, kjer boste prejeli vse informacije o celoviti ponudbi bančnih storitev. URAD ŽUPANJE Občine Domžale Javno povabilo V PRORAČUNU OBČINI- IK )M ŽALE so zagotovljena tudi finančna sredstva za CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVO VASI. Sredstva so namenjena spodbujanju (dopolnilnih) dejavnosti na naših kmetijah, s katerimi lahko obogatijo svojo ponudbo. Vse interesente za omenjena sredstva prosimo, da do 10. junija 1998 na naslov OBČINE I X )M/AI,E, Urad županje, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, z oznako CRPOV, posredujejo vloge za dodelitev sredstev. V njih navedite namen, za katerega boste porabili sredstva, ter vrednost programa oz. investicije. POZOR, NEKAJ NOVEGA! Spoštovane občane obveščamo, da bomo 1. 6. 1998 v Šentvidu pri Lukovici odprli novo kemično čistilnico. V njej bomo čistili skoraj vse: od oblačil do naravnih in umetnih kož, usnjenih izdelkov, preprog, zaves, gospodinjski, trgovinski n gostilniški tekstil, pa vse do šotorov, zastav in počitniških baldahinov za camp prikolice, katere po dogovoru v campih tudi postavimo in ob koncu letovalne sezone tudi pospravimo, očistimo in popravimo ter skladiščimo! ŠE POSEBEJ UGODNO! Še posebna ugodnost pa je čiščenje delovnih oblek, po katere pridemo in dostavimo na dom! Ce imate večjo količino, pridemo tudi po ostalo ter pripeljemo nazaj. PRAV TAKO PA VAM NUDIMO MANJŠE ŠIVILJSKE USLUGE!! Če pa ste preveč zaposleni in nimate časa pospravljati po hiši ali pisarni, pa lahko to storimo mi namesto vas!!! Najdete nas v Šentvidu pri Lukovici 47 a v bližini cekve in teniškega igrišča. Pokličete nas lahko po tel: 735-509, faks: 735-509. »ČISTO VSE« NOVAK ROMANCA s.p. Domžale /bmnik u BREZOVCE 8 I.O.C. TRZIN TEL 1621258 ORGANIZIRA VELIKO RAZPRODAJO KRAJŠIH KOSOV MODNIH IN DEKORATIVNIH TKANIN PO CENI OD 300 SIT NAPREJ V PETEK 22. IN V SOBOTO 23. MAJA OD 8. DO 19. URE V PROSTORIH POJDETJA, TAKOJ ZA PIRAMIDO. REPI liti.IKA SLOVENIJA MINISTRSTVO /A OKOLIK IN PROSTOR Dunajska c. 48,1(X)() Ljubljana, Slovenija letefon: (Odi) 17 87 400 • Telefax: (061) 17 87 422 Številka: 350-03-28/97-VM Datum: 22, 04. 1998 Dato: bsdomll Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c, 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. (lena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in l/'«>), LS4. ("lena Zakona o splošnem upravnem |x>slopku (Ur. list SFRJ, št. 47/8b), v /ve/i s prvim odstavkom 4. < lena I (slavnega /akona /a i/vedbo temeljne ustavne listine O samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (LJr. lisi RS, št. I/'11 I), v posle >pkii i/daje lok. u ijskega dovoljenja /a rekonslruk-(ijo beiu inskega servisa Domžale II, investitorja PETROL, slovenska naftna družba, d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo bencinskega servisa Domžale II in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je 24. aprila 1997 izdelal OIKOS, d.o.o., Domžale, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, od 15. 05. 1998 do 03. 06. 1998, v času uradnih ur občine: ob ponedeljkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 8. in 13. uro ter med 14. in 18. uro in ob petkih med 8. in 13. uro, 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja PETROL, slovenska naftna družba, d.d., Dunajska 50, Ljubljana, opravljena 26. 05.1998 v sejni sobi Občine Domžale ob 16. uri (Ljubljanska 69, Domžale, 1. nadstropje), 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 22. 05. 1998, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Sanja TRAUNŠEK, dia SVETOVALKA VLADE POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki ga je 24. aprila 1997 izdelal OIKOS, d.o.o., Domžale: Investitor, podjetje Petrol namerava rekonstruirali lx'n(inski servis ob magistralni cesti Ljubljana - Maribor. Bencinski servis na omenjeni lokaciji je namenjen oskrbovanju potnikov, ki potujejo po magistralni (esli i/ Maribora proli Ljubljani. Predvidena rekonstrukcija in kasnejše obratovanje beiK inskega servisa ne bo pretirano obremenjevalo in ogrožalo okolja. Posredno Ih i i >kc i Ije obremenjeno /aradi emisij v /rak i/ |>e("i centralnega ogrevanja in zaradi delnega uhajanja hlapov goriv v zrak. Okolje bo ogroženo predvsem zaradi možnosti nesreče in |x>litja večje zaloge goriv in olj. Zaiadi ustreznih tehničnih rešitev bo obremenjevanje in ogrožanje okolja zaradi prisotnosti objekta in dejavnosti na njem minimalno. ()< enjujemo, da je obratovanje predvidenega bencinskega servisa |xxl-jelja Petrol, v okviru navedenega in ob upoštevanju predlogov za izboljšavo projekta, z vidika varovanja okolja sprejemljivo. Robert Spertdl, dipl. ing. rac., ing. kem. teh. MARIJA KALIŠNIK SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699 MANUALNA MEDICINA bolečine v vratu, glavoboli, /vrtoglavice, mravljinčenje M rokah ? z^^u, v želodcu, pljučih ? bolečine v križu, nogah in mravljinčenje ? m FIZIO CENTER TRZIN VLADIMIR B0RISS0V dr.med. spec. manualne medicine ODPRAVLJANJE TEŽAV PO KI P, 0 P R A K TIKI tel.:162 18 37 I.O.C Trzin, Hrastovec 10 JUS-SECURITY d.o.o. ^AVTOŠOLA p- => VARNOSTNA SLUŽBA ' => TRGOVINA (alarmi in telefoni) Ljubljanska c. 102, IKiMZai.E Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 12M) Domžale, Kolodvorska (>. icl. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-27H RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko-komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaSCIta električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste • TEČAJ CESTMOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-27a i^Miinnymnran SGP GRADITELJ, splošno gradbeno podjetje d.d., Kamnik, Maistrova ulica 7, Slovenija RAZPISUJE z.a šolsko leto 1998/99 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA: • TESAR • ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo se naslednje listine: • kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne šole • izjavo, da ne prejemajo druge kadrovske štipendije • potrdilo o vpisu v Solo • potrdilo 0 državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP GRADITELJ, d.d.. Maistrova 7. Kamnik, do 15. 7. 1998. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, tel. 818-800. Zaželjene so informativne predprijave. osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru I99K. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. O Zaman je bil tvoj hoj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja, v domu ostala je praznina, v tri ih naših bolečina. ZAHVALA Po te/ki bolezni nas je zapustil naš dragi ati, stari ata, tast, brat in stric Martin Kolbl z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjene) (vetje, sveče in maše. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, g. JamSku za poslovilne besede in ()ktetu Tosame za lepo zapete žalost inke Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se se enkrat iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi Mar prav zares odšla si tja, v neznanrjf Kako je mogla, ko smo mi še tuf Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru. w* *** ZAHVALA ^ * M Ob mnogo prerani in boleči izgubi ljubljene hčerke, žene in mamice Jožice Turk roj. Barber Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem in krajanom Trzina za izrečeno ustno ali pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti na Vrhniki. Žalujoči: mama Marija, mož Franci, hčerka Mojca in sin Jernej V SPOMIN Minilo je pet let, odkar te ni Radivoj Petrovski 25.7 1954- 29. 4.1993 V naših mislih si. /lamnik Domžale OMER Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 Delovni čas: od 8. do 12. ure od 13. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure V naši cvetličarni vam nudimo: - rezano cvetje - lončnice - dekoracijo daril - aranžmaje za razne priložnosti - žalni program z možnostjo dostave Naše prijazne cvetličarke vam bodo strokovno svetovale pri izbiri aranžmajev. Dobrodošli v cvetličarni Omers. ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil nas dragi mož, ata in stari ata Jernej Gostič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivoma Helios Količevo ter AS Domžale za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete mase. Hvala tudi vsem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi gospodu župniku lanezu Zaletelu za lep pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Gospod dr. Ivo Pevec, vam pa iskrena hvala za vase dolgoletno zdravljenje in skrb. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V enaintridesetem letu starosti nas je tragično zapustil nas ljubi očka in mož Božidar Alešovec iz Kandrš Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Domžal za opravljen obred in tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke, vsem, ki ste ga v tako lepem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani in nam izrazili sožalje. Predvsem hvala družini Kličič in Premk iz Mengša, Kalčičevim, Kutnjakovim, Lojnovim in vsem prijateljem iz Domžal za vso podporo in |X)moč. Hvala tudi gostišču lamarski ckxn za razumevanje in pomoč in družini Kurbus iz Kamnika. Žalujoča žena z otrokoma Le vej, vej, veter iz daljin poslan, prinest vonj,! s prostih mi poljan, da spomnim se, po čem diši seno in kakšne rože zunaj zdaj cveto. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in oče Mirko Blanc-Mišo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Dne 21. 3.1998 ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga žena in teta Francka Mlakar roj. Semen iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo po"t. Posebna zahvala velja dr. Milanu Banku, gospodu Luju Gabriču, osebju patronažne službe Domžale ter gasilskemu društvu STOB. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala! Vsi njeni Življenje si ljubila, ljubila si svoj dom A liho brez slovesa, odšla si v večini dom V grobu mirilo spiš, v domu našem jo pra/nma A v srdh boku ina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena mami in žena Nuša Jošar roj. Komonaj Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in sindikatu Svea Zagorje za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala g. župniku Campi za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Lipa, ter g. Smrkolju za poslovilne l)esede. Hvala vsem, ki sle jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Mož Pavle s hčerko Katjo / tiša prazna />■ postala, ko nepričakovano si vzel slovo, v src (/ bolečina je ostala, ki prenehala ne ho. ZAHVALA Bil je dan, ko je nepričakovano zaključil svojo pol naš cenjeni mož, ali, bral in slik Alojz Černe iz Depale vasi Ker ste ob težkih trenutkih stali ob strani, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in vsi dobri ljudje, se vam zahvaljujeva za pomoč, sočutje in sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, sosedu Damjanu za zaigrano Tišino, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Najdražji 4* «*>■ iftcrJ) V življenju si imel le skd) in delo, sedaj od vse/ja truda si zaspal, odšel si tja, kjer več ni Mečin, a nate večno Im ostal spomin. ZAHVALA ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Stanka Perasta avtobusnega sprevodnika v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Lepa hvala za izkazano spoštovanje, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Žnidar in Gaberšek za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter moravskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Vsi njegovi Hiša prazna je postala, ko neprit akovano si vzel slovo, V srcu liolet ina je ostala, ki prenehala ne ho. ZAHVALA ob nepričakovani in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Toneta Lenčka st. iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Gasilskemu društvu Ihan, vsem govornikom za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku, kolektivu Univerzale Domžale. Posebna hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji Srce je dalo vse, kar je imelo, nohene bilke /ase ni poželo ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene Zofke Zarnik se iz srca zahvaljujemo za pisno in ustno izrečena sožalja, sočustvovanja, darovano cvetje in sveče, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz Petrovčeve in Kettejeve ulice, sosedom iz Pristave in Muljave. Posebno še zahvala Urankarjevim za vso pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem Upravne enote Domžale, Krajevni skupnosti in KO Zveze borcev Jarše-Rodica. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku janežu Kvaterniku za lep poslovilni obred z mašo in organistki. Iskrena hvala oktetu Tosama za čutno zapete pesmi in Franciju Stoparju za nepozabno zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali! Vsi njeni Preveč: sem trpel, da jokali bi za mano, le tiho h ffobu pristopite in miru mi zaželite. ZAHVALA V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, sin, oče, brat in dedek Peter Grujič iz Domžal, Simona Jenka 13 Zahvaljujemo se vsem, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga imeli radi, mu v času njegove bolezni stali ob strani in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot; darovali cvetje, sveče, nam izrekali sožalje. Zahvaljujemo se Tosami d.d., sindikatu, oktetu in za lep poslovilni govor. Še posebej pa se toplo zahvaljujemo g. dr. Mušiču za izjemen trud, skrb in podporo in mnoge obiske na domu. Se enkrat vsem iskrena hvala. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, nase oko zaman te išče, ni več tvoje:;,i smehljaja, le trud iti delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V triindevetdesetem letu je tiho odšla od nas naša mama, babica, in prababica Pavla Flere Maselnova mama s Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za zapete žalostinke ter Stiškim fantom. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni I lisa pr.t/na je poslala, ko nepričakovano si vzela slovo, v snu bolečina je ostala, ki prenehala nelto. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustila naša cJraga mama, babica, tašča, sestra in teta Ljudmila Pestotnik rojena Grilj z Vira Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodniki >m, prijateljem, sosedom, sodelavcem Tosame, sodelavcem IMP IPD Črnuče za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku z Vira za cerkveni obred, Oktetu Tosama za ganljive pesmi, KS Vir, Društvu upokojene ev Tosame in Vira ter Društvu invalidov Domžale, za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hči Milka in sin Bojan z družinama ter prijatelj Janez Domžale /lamnik Saj ni ic(rut i, gori in tvoj spomin /?ky/ nami Živi. v SPOMIN tridesetega maja 1998 bo minilo pel lel žalosti, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi ata Viktor Prašnikar Hvala vsem, ki se ga spominjale. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšel naš Dušan Živulovic roj. 1973 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ter prispevke. Stricu Stanetu za besede ob stavesu, pevcem pod vodstvom Tomaža Pirnata, Danijelu Savniku za občuteno glasbo in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iz srca hvala. družina Živulovic in Škufca Bolečina da se skrili, ludi sol/e /Al.ljitl, .i kako su e bat, ker v.iju vei meti lumii ni. V SPOMIN 21. maja mineva desel lel, odkar sla nas nepričakovano zapustila Alojz in Mirjana Dimovski Vsem, ki se ju spominjale, prižigate svečke in postojite ob njunem grobu, iskrena hvala. Vsi njuni Minili i ji' li-ln In pred vrata pomladi privri joliolečine in praznina, nt ver upanja, d.i hi z n.imi pridne inke. kot vcdrx), ottjcmah paBBUUoČO pomlad, a nate večno ostal ho spomin! V SPOMIN 12. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustit Metod Letnar iz Homca Vsem, ki se ga spominjate, se mu poklonite ob njegovem grobu in vsem, ki mu prižigate sveče, se zahvaljujeta Žena Pavla in sin z družino Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, Ijescda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN Drugega maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat Nande Majdič iz Moravč Vsem, ki se ga spominjate, in mu prižigate svečke, iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V dvainšestdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric Martin Povirk iz Vinj 2 pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna hvala sodelavcem ETI SVIT za denarno pomoč in govorniku za poslovilni govor ter g. Juretu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Ivanka, sinovi Rajko, Ciril z družino in Darko z Vido ZAHVALA ()h boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, lasla, dedka, . brata in strica Franca Rojca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poli. I Ivala vsem za številna ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred in lolažilne besede. I Ivala ludi < crkvenomu |X"vskemu zboru ler moškemu pevskemu zboru Radomlje za lepo petje. Hvala gasilskim društvom in praporščakom ter gospodu Francu Cerarju za poslovilni govor. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob težki in nepričakovani izgubi nase drage žene, mame, babi, sestre in tašče Ivanke Cerar-Nane iz Gradišča pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znam cm, sosedom za dano pomoč, za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče in za spremstvo na njeni zadnji |x>ti. Iskrena dvala dr. Marku Pippu za trud ob njeni hudi bolezni Hvala g. Rajku Hafnerju za lep poslovilni govor. 1 Ivala tudi g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu |x>sebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni »Moja mati me je naredila. Bila je tako vdana in prepričana vame, da sem čutil, da imam za koga živeti -nekoga, ki na ne smem razočarali. SponŠl ni mojo mater bo zanie vedi m blagoslov.* T. lilisi m ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj tiho zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra in teta Fani VVeith Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče, darovane maše in drugo pomoč. Za skrb med boleznijo hvala dr. Zajčevi iz ZD Domžale in dr. Ferkolju iz UKC- g.istro, Ljubljana. Hvala tudi g. župniku Perčiču za lepo opravljen poslovilni obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi in Pogrebni službi Domžale za organizac i jo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni J ■ ZAHVAI A Ob lx)lec'i izgubi nase drage žene, mami, babic sestre in tete Minke Grošelj z Vrhpolja pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalie, pctflarjeno cvetje in sveče ler spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi društvom za spremstvo s praporom Iskrena hvala tudi gospcxJu župniku z Vrhpolja za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako tudi hvala obema govornikoma za zeb ganljive pctslovilne besede. Vsi njeni Rad bi delal, rad živel, družino svojo rad imel. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridni) rok. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega in nenadomestljivega moža, atija, ata, brata, strica in svaka Nika Zajca iz Nožic pri Radomljah Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno hvala njegovemu ansamblu za tako lepo glasbeno slovo, saj je glasbo vse življenje tako ljubil. Hvala g. Andreju Svetlinu za odigrano melodijo. Hvala vsem govornikom in pevcem, g. Ivanu Sivcu, ge. Majdi Korošec, g. Borisu Kopitarju, g. Matjažu Brojanu, gospodu iz Baver Pharme, gospodu župniku za tako lepo opravljen pogreb in vsem drugim. Žalujoči: žena Miljana, sin Matjaž z družino, hčerka Alenka z družino ter vsi, ki ste ga imeli radi. Poročilo CPV za mesec marec in april Radomlje: 21. i. 1998 ob 12.25 je prišlo med nujno potrebnim popravilom osebnega vozila tudi do majhne napake. Mehanik je s plamenom varilnega aparata poškodoval cev za gorivo in takoj je bilo v plamenih osebno vozilo opel rekord, prav tako delavnica. C ;.isik i CPV so gasili z roCnimi aparati na prah in z vodo, pa se ni dalo kaj dosti rešiti. Po ukrotitvi ognja so izvlekli uničeno vozilo na dvorišče. Domžale: 28. !. ob 7.1S je nastala prometna nesreča, ker je v nepravilne > smer vozil exx'l kalibra in trčil v tovorno vozilo avto šole. Osebno vozib je zanesb na levo na rusprotni |)a.s in praha vrtne ograje na vrt, kjer |e obtičalo in v njem voznik. Zato so gasiki dobili oljvestib, da je voznik vkleščen. Hitro so |)rišli na kraj dt> gex1ka, a ni bib potrebno |x>sredovati, saj je voznik sam prišel iz razbitin vozila. Bilo je še dvanajst manjših požarov: suha trava, grmičevje, kurjenje raznih odpadkov v naravi, gorel je že odsluženi tičko, zastava 750 ob Kamniški Bistrici. Po dvakrat so gasilci vlamljali vhcxlna vrata stanovanj, zapirali vodo zaradi okvar na armaturah in čistili cestišče po prometni nesreči. Domžale: 2.4.1998 ob 15. uri so s Centra za obveščanje napotili enoto CPV v stanovanjski blok, češ da iz enega od stanovanj močno smrdi po gospodinjskem plinu. Ker so bila vhodna vrata zaklenjena, so gasilci po lestvi stopili skozi odprto okno. V prostoru sta bili dve jeklenki, ena polna zaprta in druga odpr- Letovanje otrok v letu 1998 ZPM Domžale pričenja s pripravami za letovanje otrok. Otroci od 7 do 13. leta starosti bodo Sli v dom na otoku KRKU, in sicer od 13. julija dalje. Program bo izvajalo podjetje LEŠTAN & LEŠTAN tako kot lansko leto. Letovanje bo trajalo 11 dni. Akontacija ekonomske cene za 10 polnih pensi-onov + prevoz + medicinska organizacija znaSa 36.000,00 SIT. Za finančne} pomoč lx)mo zaprosili 777S in občino Domžale. Tako bi znašala akontacija za letovanje, ki jo plačajo starši, samo 21.(XX) SIT, in sicer v treh obrokih [x> položnici - maj, junij, julij. PRIIAVE in vsa navodila lx>ste dobili na šoli, ki jo otroci obiskujejo. Oddali pa jih lx»te tudi na soli do 20. maja. Prijave bomo sprejemali do zapolnitve doma na KRKU. Program letovanja za ZPM na Krku primerno za starejše od 9 let • osnovna in nadaljevalna šola plavanja • surfanje • potapljanje na dah • vodna košarka • kolesarjenje • veslanje s kanuji • igre na gumijastih splavih • izleti z motornim čolnom • potapljanje z jeklenko Organizacija družabnih večerov, plesov, športnih igric, kvizov in orientacijskih tekov v okolici doma. Nesrečni voznik je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotno smer, preskočil potok Radomljo in se prevrnil na streho. ta prazna. Obe jeklenki so odnesli na prosto, odstranili ogrožene osebe in prezračili prostore. Domžale: 18. 4. 1998 ob 15.05 so gasilce CPV domžalski policisti zaprosili, da odprejo vhodna vrata stanovanja, in pripomnili, da se stanovalka ne oglasi niti na zvonjenje. Okna sta bila kljub hladnemu vremenu odprta, rolete vse tri dni malo spuščene, ob večerih ni bilo opaziti luči v stanovanju. Gasilci in policisti so se odločili, da vlomijo. Ko so pričeli iskati najbolj šibko točko vhodih vrata, so ludi malo zaropotali. Tedaj so se vrata odprla, gasilci, policisti in stanoval ci bloka pa so začudeni obstali. Gospa je povedala, da je zbolela za pljučnico. Domžale: 18. 4. 1998 ob 16.15 so stanovalci stanovanjskega bloka obvestili enoto, da se skozi okno močno kadi. Takoj po prihodu gasilcev je pritekla lastnica stanovanja in osupla začela spraševati, kaj se dogaja, saj ni dala nič posebnega kuhat. Ko je odklenila vhodna vrata, so vstopili gasilci in najprej odprli okna. Na štedilniku niso našli nič posebnega, na električni kuhalni plošči, ki je bila prižgana, je bil pokrit lonec in v njem zoglenel fižol. Krtina: 19.4.1998 ob MJ5 je odpeljala enota na kraj prometne nesreče. Vozilo R-5 je bilo prevrnjeno na streho v potoku Radomlja pod mostom. S traktorjem so vozilo obrnili na kobsa in potegnili na obrežje. Iz uničenega vozila so |X)tegnili moško truplo. Znaki so potrdili domneve, da je nesreča nastala že prejšnji dan. Rcxlica: 22.4.1998 ob 735 je zagorelo v kurilnic i otroškega vrtca Ostržek. V prostoru kurilnice je pogorela manjša PVC elektro omarica z avtomatiko in nekaj metrov eleklro vodnikov. Ker je bil prostor dobro zaprt, je za ogenj zmanjkalo kisika in je sam ugasnil, gasilci so prostor pregledali in izklopili dovod elektrike. Gasile i so sedemkrat gasili še suho travo in podrast, dvakrat so morali vlomiti in enkrat čistiti vozišče |x) prometni nesreči, ker sta se razlila gorivo in olje. Tekst in fotografije SVETLIN VIKTOR CPV akcijski i»oi»rsr ZA VSE IVERICE, IVERALE, VEZANE PLOŠČE, LESONITE IN MEDIAPANE....KI VAM JIH V NAŠI TRGOVINI LAHKO ODREŽEMO PO MERI. KNJIŽNICA DOMŽALE OBVEŠČA KRAJANE ROV iN RADOMELJ, DA JIH BO BIBLIOBUS OBISKOVAL OB SREDAH, 27. MAJA 10. IN 24. JUNIJA ROVA OD 16. D017. URE RADOMLJE OD 17.15 D018. URE VABIM VAS, DA OBIŠČETE PRODAJALNO 3DVA NA LJUBLJANSKI 80 (V SPB) V NEPOSREDNI BLIŽINI GOLFTURISTA IN LOTA DRAGAR NEVENKA Prodajalna je odprta vsak dan OD 6.30-11.00 IN OD 14.00-19.00 IN OB SOBOTAH OD 7.00-12.00. NUDIMO VAM: izdelke Tobačne Ljubljana, časopise, revije, kozmetiko, sladkarije, srečke. Dobim podarim, 3x3, igrače, galanterijo, sodne in upravne koleke. prijazno boste postreženi, torej obiščite nas in se prepričajte! ASFALTIRANJE Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč", parkirišč in dovoznih poti. Cestogradnik d. o. o., Središka 4, LJubljana tel.: 061/13 35 247 GSM: 041/628 140 mob.: 0609/628 140 NOVA ASTRA opel v Domžalah - avtotehna in KOSEC d.o.o Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let Predstavitev ASTRE in testna vožnja!!! Dnevi odprtih vrat 23. In 24. maja 1998. ČE še ne vesfe KJE odreiejo po meri Vam POLIČKO, KJE dobite leseno HIŠICO za ptiiko, KJE vas talne in stenske čakajo OBLOGE, LETVE, PULTI in sploh VSE iz zaloge in KJE se z nakupom PRIVARČUJE in KJE strokovno Vam SVETUJE • •••••• • • potem shranite tale list, ki popelje k NAM Vas na obisk! SLOVENIJALES Domžale, tel.: 061 - 714 710, Antona Skoka 20/a odprto od 7h do I9h, sobota od 7h do 13n. podjetja, obrtniki, organizacij BLIŽA SE POLETJE, ČAS DOPUSTOV IN POGOSTIH ODSOTNOSTI Z DELA. ZAKAJ NE BI ZAČASNO ZAPOSLILI STUDENTE IN DIJAKE??? • mumo obsežno bat ZO iskalcev dela z najrazličnejšimi znanji in • sfimi. Potrel Hitra napotitev m z.,, loslovanje. Ujafci m študentje so z davčnega vidika najCenejŠJ ClelaVCJ " njihovo delej ni obdavčeno! i delu nam lahko sporočite 0 telefonu (711-790), faxu ali elektroi Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (S številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. (»dgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609) 654505 URADNE URE: vsako sredo od 16.-17 ure Pomočnic a odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica sirani obe ine I ukovie a MONIKA DOMITROVIČ Urednica sirani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720 100 le -I li lie ni urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C llasilo i/h,ij,i v nakladi 14.000 i/voelov in j;a prejemajo vsa ne>s|xxlinjstva lire/pl.u no. Na fK)(ll,i);i /akema o prometnem elavkn in mnenja ministrstva /a kulture, spada jjasilo med proizvode, ai kateri' se plaOijo 7'/,, davek od promela pre>i/ve>dov. HSK: Dfl.C) - Tisk ftnopisov in revij, d.d, I juhljana /lamnik