SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 11 de octubre -11. oktobra 2001
Težki trenutki Mohorjeve
Slovenski utripi
Mohorjeva je med Slovenci ohranjala in krepila slovensko besedo, versko živ-(jer\je, narodno zavest in zdravo kmečko pamet kot rečemo. Pri tem je preživljala tudi težke trenutke. Po življenju so ji stregli nacizem, fašizem in komunizem. Da bi ohranila stik s kar največ Slovenci, je po slili razmer svoje korenine pognala kar v treh krajih: Celovcu, C e (ju in Gorici. Pri tem moramo povedati, daje bila v Povojnih letih tako kot mnogi rojaki, ožigosana kot sovražnik slovenskega naroda. Knjige, ki so izhajale v Gorici in v Celovcu, niso smele v takratno Slovenijo oziroma Jugoslavijo. V Celju pa se je Moralo uredništvo pokoriti diktatu komunistične oblasti. Že iz koledarja za leto 1946 nas pozdravljajo fotografije Velikih revolucionarjev kot so Kidrič, Kardelj, Bebler, Fajfar, Franc Leskošek, Vida Tomšič in drugi... Seveda ne smemo Pozabiti na tovariša Tita, ki je bil skoraj nepogrešljiv vse do svoje smrti. Koledar
ni smel iziti brez slavospeva velikemu diktatorju. To je bil vzrok, da celjska Mohorjeva ni imela primernega mesta med številnimi izseljenci, ki so morali na tuje prav zaradi omenjenih tovarišev.
Morda je predsednik države s častnim znakom svobode Republike Slovenije, ki gaje izročil vsem trem Mohorjevim družbam, skušal popraviti vsaj del krivic, ki so jih te v desetletjih po vojni doživ-ljalč. Navsezadnje je z najvišjim državnim odlikovanjem obdaril tudi nekatere domobrance. Ne glede na vse to bodo morali tisti, ki oblikujejo našo prihodnost, zlasti pa mladi rod, še marsikaj povedati o pomenu Mohorjeve družbe za slovenski narod.
Pravično bi bilo, da med temelje naše državnosti prištejejo tudi mohorjane in njihovo delo za naš narod.
Tone Gorjup, radio Ognjišče 30. sept.
Mohorjeva v Celovcu
V petek, 28. septembra, je v Celovcu potekala akademija ob 150. letnici Mohorjeve družbe. Slavostni Sovornik je bil tržaški pisatelj Alojz Rebula, spregovorili pa so tudi mariborski škof Franc Kramberger, krški škof Alois Schwartz, ki je zbrane nagovoril v slovenščini, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, Bernard Sadovnik in Marjan Sturm ter koroški deželni glavar Joerg Haider. Avstrijski predsednik Thomas Klestil pa je poslal posebno poslanico. V njej je
150 LET
PRUŽBt
5u nonon
SLOVENIJA
vorili so o manjšine.
' poudaril velik pomen, ki ga J je Mohorjeva družba naredila za povezovanje ljudi na obeh straneh Karavank. Na ohranitev vodil Mohorjeve družbe skozi številne sisteme in ideologije je opozoril tudi predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Na akademiji je spregovori tudi predsednik Slovenije
3 Milan Kučan, ki se je ta dan tudi ločeno srečal s predstavniki Koroških Slovencev in predsednikom avstrijskega parlamenta Fischerjem. Go-trenutnem položaju slovenske
Policija se zanima za genocid
V slovenski javnosti rnočno odmeva razkritje Množičnega morišča v Slovenski Bistrici o katerem smo že pisali.Kot vse kaže,
Je ta najdba toliko odmevala v Sloveniji, da je niso Mogli zakriti.
Kot še nikoli prej, so Prijavili zadevo policiji in Sodišču, ki je pričelo raziskovati zločin in odkopavati grobišče v rovu.
V Mariboru sta se generalna državna tožilka
Zdenka Cerar, sicer pristašinja bivšega komunističenega režima, in generalni direktor policy e Marko Pogorevc sestala z vodstvom okrožnega sodišča in okrožnega državnega tožilstva ter policijske uprave. Po končanih pogovorih sta si ogledala odkrito grobišče.
Ob ogledu grobišča, v katerem so odkrili 231 človeških okostij, je Cerarjeva dejala, da so se na delovnem sestanku srečali strokovnjaki različnih strok, da bi z usklajenim prišli do rezultata, ki ga javnost
pričakuje, oziroma da bi našli storilce tega kriminalnega dejanja, kar pa seveda ni nič težkega, a vprašanje je, ali ima Cerarjeva res voijo, da odkrije svoje nekdanje somišljenike. Cerarjeva je poudarila, da čakajo pristojne organe težke naloge, saj bo treba najprej določiti čas zločina in ugotoviti, ali gre za nezastarljiv zločin. Po drugi strani pa bo treba ugotoviti, „ali gre za genocid oziroma zločin nad pripadniki določene narodnostne, etnične ali politične skupine, ki nikoli ne zastara.” Kako hodijo z besedami okoli kakor mačka okoli vrele kaše!
Ko je govorila o iskanju krivcev, je Cerarjeva dejala, da je kriv tisti, ki je zločin ukazal, pa tudi tisti, ki ga je izvršil. Izrazila je prepričanje, da bodo ljudje, še zlasti domačini, sodelovali v preiskavi in povedali, kar vedo. V preiskavo bodo vključili tudi strokovnjaka zgodovinske stroke, ki bi naj podrobneje osvetlil tedanje razmere, da bi
SLOVESNOST V TEHARJAH
7. oktobra so praznovali spomin pobitih domobrancev na Teharjah, kjer je slovesnost pripravila Nova slovenska zaveza.
Glavni govornik je bil Anton Drobnič, ki je dejal med drugim, da je še danes ta zločin nekaznovan. Somaševali so predstavniki vseh slovenskih škofij, v pridigi pa je mariborski pomožni škof Anton Stres poudaril, da je nemogoče za zločin vedeti, pa ga pravnomočno ne obsoditi. „Ko pa danes molk ni več mogoč, se bo slovenska država, če hoče biti vredna tega imena, morala o pjih javno in pravnomočno izreči. Drugače ni država, vredna tega imena, predvsem pa ni pravna država.” Država se lahko odpove kaznovanju in krivca pomilosti, ne more pa zločina ne imeti za zločin.
SLOVENICUM IMA NOVO VODSTVO
Slovenski papeški zavod v Rimu ima novo vodstvo. Službo rektorja, ki jo je 41 let opravljal dr. Maksimiljan Jezernik, je prevzel dr. Jožko Pirc. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je na slovesnosti, ki je potekala v petek, 28. septembra, dosedanjemu rektorju izročil visoko papeževo odlikovanje in najvišje priznanje Slovenske škofovske konference odličje svetega Cirila in Metoda. Na srečanju je bil tudi torontski kardinal Ambrožič.
MEJA S HRVAŠKO - ARBITRAŽA
Sabor je razpravo o predlogu sporazuma o meji s Slovenijo preložil za dva tedna. Po sestanku vodij strank vladajoče koalicije, poslanskih skupin in pristojnih ininis-
lažje odkrili storilce. Napovedala je še, da bodo v medijih objavili tudi fotografijo prstana in nekaterih drugih predmetov, ki so jih našli na grobišču, da bi morda na ta način ob pomoči občanov lažje identificirali žrtve.
“Naša zaveza je, da najdemo krivce pobojev med živimi in da mrtvim omogočimo, da bodo počivali v miru,” je še dejala Cerarjeva.
K temu je Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci sprejela poziv vladi, pravosodnim organom in slovenski policiji, da bi ti opravili „svojo dolžnost do nezastarelih zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili na Slovenskem”. Predsednik ornepjene komisije Anton Stres v pozivu odklanja enačenje zahteve po pravici z maščevalnostjo, ne more pa se strinjati s tistimi, ki želijo preteklost pozabiti. To ni mogoče, ,,ker je živ zgodovinski spomin na zločine in obsodba le-teh eden najboljših načinov, da se kaj podobnega ne ponovi.” V pozivu je zapisano, daje nerazumljivo, da ni pravosodni sistem v desetih letih storil tega, kar je njegova dolžnost, brezbrižnost vlade in pravosodnega sistema do zločinov, ki ne zastar;\jo, pa napeljuje na sum, „da se zločini in zločinci zavestno prikrivajo.”
trov v saboru so sporočili, da bo sabor novo zasedanje, na katerem bodo poslanci razpravljali tudi o sporazumu o meji s« Slovenijo, začelo 10. oktobra.
Premier Hrvaške Račan pa je napovedal, da bo sabor zaprosil, naj pooblasti vlado za začetek postopka arbitraže v vprašanju meje s Slovenijo, in da se obveže k sprejetju odločitve arbitraže, pa tudi če bi bila ta za Hrvaško negativna.
A premier Drnovšek je možnost arbitraže zavrnil. ,,Arbitraža zdaj ni aktualna. Aktualna je bila pred časom, ko sem tudi sam govoril o arbitraži kot o možnosti, potem ko se skoraj deset let nismo nikamor premaknili v pogajanjih. Sedaj pa so pogajanja končana, sporazum o meji je sprejet, obe vladi sta ga sprejeli in parafirali. Kar je sedaj na vrsti, je dokončanje postopka na hrvaški strani, v saboru, da lahko potem podpišemo ta sporazum. Sedaj govoriti o arbitraži ne pride v poštev,” je dejal.
DRNOVŠKOVO ZDRAVJE
Zdravniki predsednika vlade so objavili mnenje zdravniškega konzilija kliničnega centra o zdravstvenem stanju premiera Janeza Drnovška, ki naj bi imel raka na pljučih. Drnovšek je dejal, da se dobro počuti, in poudaril, da njegovo zdravstveno stanje za zdaj ne vpliva na delovanje vlade. Če bodo kakršnekoli težave, bom javnost obvestil in sprejel potrebne ukrepe, je napovedal Drnovšek, ob tem pa dodal, da to zaenkrat ni potrebno.
ISLAM V SLOVENIJI
Islamska skupnost v Sloveniji je dobila prvega muftijo, vrhovnega verskega poglavarja skupnosti, v osebi Osmana Džo-giča.
Džogič je zagotovil, da bo izpolnjeval zakone islamske skupnosti in deloval v skladu z ustavo Slovenije, slovensko vlado pa je pozval, naj pripomore k zagotavljanju pravic pripadnikov islamske vere. Džokič je opozoril tudi na senco, ki sojo na islam vrgli nedavni teroristični napadi v ZDA. Po njegovih besedah pa napadi niso negativno vplivali na islamsko skupnost v Sloveniji, saj se ta še naprej odreka kakršnikoli obliki nasilja.
Po podatkih popisa iz leta 1991 se je v državi za muslimane izreklo 30 tisoč ljudi.
OPAZOVALKE
Tri slovenske parlamentarne stranke, vladna SLS+SKD ter opozicijski SDS in NSi, so dobile status opazovalk pri Evropski ljudski stranki (EPP), ki je z 232 poslanci največja politična skupina v 626-člans-kem Evropskem parlamentu.
Prvaki vseh treh strank, ki so se seje političnega odbora udeležili, so odločitev pozdravili in menili, da ni pomembna le za stranke, temveč tudi za Slovenijo, saj je EPP vodilna evropska politična stranka, ki v veliki meri oblikuje sedanje in prihodnje politike Evropske unije.
STRAN 3:
Smučarske tekme v Bariloeah
■■■■■■■
LA RESPUESTA NECESARIA
En relation a la preocupant.e situation de que las fuerzas terroristas que apoyan a la corriente taliban de Osana bin Laden el diario Clarin en una de sus publicaciones senalo en un mapa a la Republica de Eslovenia como una de las naciones, donde se hallaria un significante grupo de Al-
U;bekistan
r
Azerbaijan
Yemen
Pakistan
Somalia
Qaeda. La debida aclaracion del embgjador de la Republica de Eslovenia no se hizo esperar. Se publica a continuation la carta a los leotores dirigida al periodico mencio-nado con fecha 2 de octubre.
Eslovenia, un pais seguro
Senora directora:
El 25 de setiembre se publico un planis-ferio bajo el Titulo ,,La organizacion de Osama bin Laden”, en el que aparece Eslovenia como uno de los paises en donde se encontraria uno de los mayores grupos de
la organizacion Al-Qaeda.
Esta information, mas alia de la fuente de la que fue tornada, es absolutamente inexacta e infundada. La Republica de Eslovenia, que es candidata a ser miembro de OTAN y de la Union Europea, es un pais seguro.
Una prueba final de que Eslovenia es considerada un pais seguro lo provee el mismo hecho de que los gobiemos de Estados Unidos y de la Federation Rusa le han confiado la organizacion del primer encuentro cumbre entre el presidente de Estados Unidos George Bush, y el presidente de la Federation Rusa, Vladimir Putin, que fue llevado a cabo el 16 de junio pasado en Brdo, en las cercanias de la capital eslovena, Ljubljana.
El encuentro, tambien en lo que atane a la seguridad, se desarrollo con total exito, por lo que la Republica de Eslovenia reci-bio, entre otros, los agradecimientos y feli-citaciones de ambos gobiemos y de los medios internacionales.
Bojan Grobovsek, embajador extraordinario y plenipotenciario
de la Republica de Eslovenia en la Republica Argentina.
Por su lado el diario El Clarin publico el mismo dia la siguiente aclaracion: Eslovenia
Por un error se incluyo a Eslovenia en una infografia que marcaba los paises, donde actuaba Al-Qaeda, en la edicion del 25 de septiembre pasado.
Iz življenja
Slovenija soglaša z ukrepi proti terorizmu
Najvišji slovenski predstavniki so se odzvali na povračilno akcijo ZDA v Afganistanu po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra.
Predsednik države Milan Kučan je dejal, daje protiteroristični napad na cilje v Afganistanu del ukrepov proti mednarodnemu terorizmu in je bil pričakovan. Po besedah premiera Janeza Drnovška je Slovenija solidarna z ZDA, z zvezo NATO in z mednarodno akcijo proti terorizmu, osnova za to pa so sklepi Generalne skupščine ZN.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v odzivu dejal, da Slovenija ravna in bo ravnala v skladu s tem, kar je bilo odločeno in rečeno po terorističnem napadu v ZDA 11. septembra, ko je podprla izjave in sklepe izrednega zasedanja Sveta ministrov EU o boju proti terorizmu, Vilniuške skupine in resolucijo VS ZN. Vocija slovenske diplomacije je znova izrazil solidarnost Slovenije z ZDA in vsemi državami, ki sodelujejo v akcijah zoper teroriste in talibanski režim, ki jih ščiti.
Po Ruplovih besedah Slovenija, ki je bila 3. oktobra seznanjena z dokaznim gradivom o povezanost Osame bin Ladna in organizacije Al Kaida s terorističnim napadom 11. septembra, meni, daje bil odziv protiteroristične akcjje upravičen.
Dodal je, da se Slovenija pridružuje deklaraciji belgijskega predsedstva EU, ki opozarja, da so ZDA večkrat pozvale talibane, naj izročijo bin Ladna. ,,Tudi v Sloveniji obžalujemo, da ni bilo ustreznega odgovora na te pozive. Razumemo in poudarjamo, da vojaške akcije niso usmerjene zoper afganistanske ljudi, zoper Arabce ali zoper muslimane, ampak da gre za kampanjo zoper terorizem," je menil zunanji minister, ki je opozoril tudi na humanitaren element, na ,,stisko ljudi, ki niso ničesar krivi”.
Glede aktivnostih Slovenije zoper teroriste je zunanji minister ocenil, da Slovenija prispeva po svojih močeh: s poostreno nadzorom na mejah, izmenjavo obveščevalnih
informacij, predvsem z ZDA, z varnostnimi ukrepi na finančnem področju, z diplomatskimi in dragimi sredstvi, s katerimi je mogoče izkazati solidarnost z žrtvami terorizma in pripravljenost za uspeh boja proti terorizmu.
Generalni direktor policije Marko Pogorevc je poudaril, da Slovenija v povčzavi z ameriško-britanskimi napadi na Afganistan ni neposredno ogrožena, a so zaradi zagotavljanja varnosti v državi povečane nekatere dejavnosti, ki jih policija izvaja v okvira svojega rednega dela. V veljavi so vsi dodatni ukrepi, ki jih je policija sprejela že takoj po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra, in so predvsem usmerjeni v poostren nadzor na meji in ob njej, v notranjosti države, varovanje letališč, pristanišč, tu.jih veleposlaništev in gospodarskih predstavništev ter poslopij državnih organov, je še dejal direktor policije.
PODALJŠAN ROK
Lani, 12 augusta je nemška država obljubila plačati odškodnino vsem, ki so bili med vojno v Nemčiji na prisilnem delu. Do odškodnine imajo pravice tudi žene in otroci prisilnih delavcev. Rok za prijavo je bil določen do 11. avgusta letos. Po informaciji, ki jo je posredovala Mednarodna pisarna za migracijo (International Organization for Migration - IOM) je omenjeni rok podaljšan do 31. decembra 2001.
Dodatne informacije je mogoče dobiti na:
IOM 1752 N Street, NW - Suite 700 - Washington, DC 20036 - USA.
E- mail: GFLCP-DC@ioin.int
Web site: www.compensation-for-foreced-labour.org
Lahko bi rekli, da nam bo kmalu vse znano, ko bo nedeljski večer prinesel izide parlamentarnih volitev. Lahko bi pa tudi zapisali, da se bodo z objavo rezultatov porodila nova vprašanja, katerih odgovor bomo morali iskati v naslednji dobi.
KDO BO ZMAGAL
Te volitve so ene najbolj čudnih, in svojevrstnih, kar jih je Argentina zadnje čase doživela. Ankete sicer precej določeno kažejo, kam se nagiba ljudska volja. Je pa postal izredno važen en dejavnik, ki v prejšnjih primerih ni bil tako upoštevan: prazne in razveljavljene glasovnice.
V večini volilnih okrajev (prestolnica in 23 provinc) ankete kažejo zmagovalce. Istočasno pa domala v vseh okrožjih izstopa ogromno volilcev, ki trdijo, da se ne bodo izrekli za nobonega izmed kandidatov. Število teh v mnogih primerih presega 30 odstotkov in samo po sebi presega kate-gakoli kandidata.
Kot vemo, se beli glasovi štejejo kot ,.veljavne", razveljavljeni pa ne pridejo v poštev. Vendar pri razdelitvi poslanskih mest po proporcionalnem sistemu je končno vseeno, koliko je enih in drugih, ker kandidati zasedejo mesta por vrstnem redu kot so v volilnih rezultatih, ne glede ali prejmejo veliko ali malo glasov, da le procenti odgovarjajo.
Zato smo v zadnjih dneh prisostvovali izredni ofenzivi tistih krogov, ki se bojijo, da bo po volitvah vse ostalo pri starem. Ti namreč trdijo, da prazen ali razveljavljen glas ni učinkovit kot protest. Politike koncem koncev malo briga, koliko ljudi jih voli, temveč le, da so izvoljeni. Protestni glas, naj bo še tako močan, bo po enem tednu pozabljen, poslanci pa bodo ostali na svojih mestih štiri leta.
Ker se je torej sprožil plaz mnenj in vzpodbud, nqj Ijujje volijo manjše stranke in doslej še ,,nedolžne" kandidate, je res vprašanje, kaj bo s tistimi 30 odstotki, ali bodo vzdržali pristisku in volili prazno, ali se bodo v tišini volilne sobice končno odločili za katerega izmed kandidatov.
Vendar to lahko vpliva pri sestavi poslanske zbornice, težja pa so presenečenja pri sestavi senata, kjer prideta v poštev le pivi dve mesti: prva -stranka dobi dva, draga enega za vsako provinco. In v večini primerov je izid precej jasen.
OPOZICIJA NA VLADO?
In še nekaj je jasno ob teh volitvah: zmagala bo opozicija, pa naj dobi ta ali ona stranka. Vlada, ki jo predstavlja predsednik Fernando De la Kua, dejansko nima kandidatov, ki bi podpirali njen sedanji gospodarski program. Celo v tistih provincah, kjer vladajo guvernerji Povezave, je toliko nezadovoljstva zaradi odtrgovanja fondov s strani centralne vlade, da je precej hude krvi in se bo to poznalo na volitvah.
Pojavi se torej umestno vprašanje, kaj bo torej vlada storila po volitvah. Da bo prišlo do sprememb v sestavi je jasno. Da bodo nekateri ministri odšli in drugi prišli, tudi ni dvoma. A bistvenih sprememb ne bo. Najbolj verjetno je, da bo Cavallo ostal. A tudi če on odide, se svet ne bo podrl in bo gospodarska politika bistveno ostala ista.
Govor o nekem konsenzu ali soglasju, ki je bil pred meseci na dnevnem redu, se je znova pojavil. Celo Cavallo se previdno približuje delu peronizma, ki naj bi vladi v novi dobi dal podporo, ki je ne uživa v lastni stranki. Je pa še nekaj drugega, kar je potrebno poudariti. Cavallo bo izgubil precej lastne politične moči in bo toliko bolj odvisen od svojega uspeha ali neuspe-
Tone Mizerit
ha in od zaslombe predsednika. Njegova stranka je namreč zašla v krizo: Beliz je odšel dragam (povezava s peronisti in Irmo Roy), mnogo vodilnih mož je v vladi in končno ti meseci neuspeha in pritiska so tudi na volilce negativno vplivali in mož nima več tistega sijaja, s katerim se je potegoval za nadvlado v prestolnici. Zgodilo se mu je nekaj podobnega kot Alsogara-yu in njegovi stranki potem, ko je stopil v Menemovo vlado.
A v vsakem novem položaju bo vlada prisiljena stopiti v razgovor s provincami-N njen bo dogovor, ker le ta bo podlaga predvidljivi gospodarski politiki. Cavallo se sicer ponaša z ..deficitom 0“, a dejansko gre to na račun uradnikom in upokojencem odvzet denar in na račun provincjjskih fondov, ki ostanejo v zvezni blagajni. A province so prišle že do vrhovnega sodišča s tožbo, da vlada ne izpolnjuje prevzetih obveznosti.
Je pa še nek drug predlog krožil v javnosti zadnje dni. Ta zahteva, da naj bodo province tiste, ki pobirajo državne davke, si kar pridržijo denar, ki jim po zakonu ali dogovoru pripada, ostalo pa pošljejo centralni vladi. Tukaj pa problem le obrnemo. Kdo namreč lahko zagotovi, da bodo province res pravočasno, točno in pravilno dostavljale denar zvezni blagajni. Primer Brazilije, kjer uporabljajo ta način, jasno kaže, da to tudi ni zanesljiv sistem.
NIČ NOVEGA
Vrnimo se k volitvam. Kot je tradicionalno, si priljubljenost volilcev še vedno delita peronizem in radikalizem. In zap'' šemo »radikalizem", ne pa »Povezava", ker se ta nahaja v zadnjih vzdihljajih- Res je, da v številnih okrožjih še vedno nastopata skupaj radikalna stranka in Solidarna fronta. A najbolj verjetno je, da se končno razideta po volitvah. Drugo dejstvo pa je, da je velik del ,,frepasist,ov“ uskočil v ARI, ki ga vodi Alisa Carrio, glasovi pa se odtekajo tudi v »Socialni tečaj" (Polo Social) pod vodstvom duhovnika Farinella.
Sploh je zanimiv pojav ta tendenca levičarskih strank, ki pa jih moramo po argentinski tradiciji deliti v zmerno levico (radikalizem, solidarna fronta, ARI, Polo social) in pa skrajna levica. Ob vsem tem ni govora o kakem močnem skupnem nastopu, ko se to na primer dogaja v Franciji. Ni težjega poslastva kot bi bilo združiti levico. Skrajna levica (razni utopični socialisti, trockisti in maoisti) pa je tudi dokončno razbita. V prestolnici nastopa kar šest različnih variant, ki nimajo večjega izgloda za uspeh. Poleg tega jim grozi še moda praznih glasovnic, saj so se še nekaterikrat okoristili z nezadovoljnimi glasovi, ki niso imeli nikakršne ideološke podlage. Na zadnjih volitvah v prestolnici so skupno sešteli kar 10% glasov, vendar je težko da bi, razen Združene levice (Patricia Walsh) imeli kak izgled za sedeže v parlamentu.
Te volitve pa se bodo odvijale tudi v prej nepoznanih gospodarskih okoliščinah. Riziko države je dosegel nov rekord, število brezposelnih se veča, predsednik je z ministri pohitel v Brazil, da skuša uravnovesiti razmerje med družabnikoma v Merco-sura. Problem devalvacije pri sosedu namreč ponovno udarja argentinsko trgovino.
Je pa še ena točka, ki bi jo rad omenil. Davčna nabirka meseca septembra je padla za 14%. To je presenetilo gospodarsko ekipo, nikakor pa navadnih državljanov. Predstavlja procent, ki ga je vlada odbila upokojencem in uslužbencem. M;u\j denarja na trgu, mar\j nakupa, manj davčne nabirke. To je vsakemu jasno. Vsakemu, samo ministru ne.
■MB
Slovenci v Argentini
MENDOZA
Inmigrantsko praznovanje
POČASTITEV VSELJENCEV
Za soboto, 8. septembra popoldne je državna ustanova Direccion Nacional de Migraciones organizirala slovesno počastitev vseljencev, ki imajo vsaj 50 let bivarya v deželi. Povabljeni smo bili tudi Slovenci, saj smo v Mendozi tudi prepoznavni delček v mozaiku raznolikih narodnosti priseljencev.
Predstavnik migracijskega urada je imel kratek nagovor, nakar so začeli klicati v ospredje zaslužne priseljence in jim delili diplome. Priznanje so dobili, ker da so toliko let življenja posvetili v prid veličine republike. Slavnosti so predsedovali tudi konzuli nekaterih povabljenih držav.
Iz evropskih dežel so klicali Špance, Italijane, Francoze, malo Nemcev, Hrvatov, Poljakov, Portugalcev; od Arabcev Sirijo-Li-banonce. V primeri s temi je bilo Slovencev res veliko. Od bratskih južnoameriških narodov so bili prisotni izseljenci iz Bolivije, Peruja, Paragvaja in Brazilije.
Da smo se Slovenci tako vzorno odzvali vabilu, je bil pa še drug vzrok. Ves kulturni program je prevzelo naše Društvo, saj so bile iste točke na sporedu tudi naslednji dan, torej že naštudirane. Tako so se najprej predstavili fantje oktetovci, nato Bajdovi Los Chanares in kmalu za tem, preoblečeni v narodne noše, ista petorica s slovenskimi poskočnicami.
Za konec pa se je predstavila naša folklorna skupina, v dvannjstih parih, in Zaplesala vrsto narodnih, veselo-mladostnih, ter tako neverjetno popestrila lepo slavnost. Poklon naše mladine priseljencem-vete-ranom, ki bo marsikomu ostal v spominu.
Stavba bivše mendoške banke, danes Banco de la Nacion, na cesti San Martin v središču Mendoze ima lepe prostorne izložbe, v katerih se vrstijo umetniške razstave ali pa tematične predstavitve. Tako so oblasti za priseljeniški teden dale na razpolago omenjene izložbe raznim narodnim skupinam. Naše Društvo se je takoj odzvalo in sta društvena podpredsednica Anica Grintal Hirscheggerjeva ter društveni kulturni refe-
rent arh. Božidar Bajuk pripravila zelo pestro in dobro zasnovano razstavo s slikami narodnih noš, ornamentiko in raznimi slovenskimi ljudskimi umetninami. Od raznih strani smo želi odobravanja, tako zgleda, da je bila razstava uspešna in je prodrla med mendoško občinstvo.
NA TRGU
V nedeljo, 9. septembra opoldan seje vsa mendoška slovenska srei\ja zbrala na trgu Republika Slovenija, ki je te dni izpolnil deset let življenja. Izrabili smo priložnost, da smo odkrili spominsko ploščo za deseto obletnico slovenske osamosvojitve in seveda tudi trga.
Slavnostni del prireditve je vodil društveni predsednik Jernej Bajda. Najprej je povabil društveno podpredsednico Anico Grintal Hirscheggerjevo, voditeljico našega šolskega tečaja Lenčko Božnar ter dva bivša društvena predsednika, Staneta Grebenca in inž. Jožeta Šmona, da so v parih dvigali obe zastavi, slovensko in argentinsko. Nato sta sledili obe himni in pa odkritje omenjene spominske plošče. Ker letos tudi praznujemo petdesetletnico našega šolskega tečaja svetih Cirila in Metoda, je naša skupnost želela izraziti javen poklon Lenčki Božnar, ki ga požrtvovalno vodi nepretrgoma že kar 47 let.
Slavnostni govornik pa je bil prof. Vinko Rode.
Nato so sledili nastopi fantovskega okteta, Los Chanares in pa slednjič tudi naša folklorna skupina, ki je zaplesala kar sredi ceste Paso de los Andes, na kateri je policija vljudno prestregla promet za kratek čas nastopa.
Med tem pa se je razvil družabni del s kranjskimi klobasami in pa raznovrstnimi slovenskimi močnatimi sladkarijami. Seveda ni mai\jkalo dobrega vina in kaka kapljica domačega žgai\ja. Treba je dodati, da se je odzvalo vabilu tudi lepo število domačinov iž bližnje soseske in pa naših že običajnih prijateljev.
SLOVENSKE SMUČARSKE TEKME SPD - BARILOČE
V nedeljo, 23. septembra smo v Barilo-čah pripravili vsakoletne ..Slovenske smučarske tekme".
Zimska sezona gre h koncu. Kdor more, izkorišča zadi\je tetine in dneve, da sl natakne „dilce” in se spušča po beli gladini.
Dnevi so daljši in sonce počasi poriva zimske dneve do naslednjega leta v ozadje. Drevesa in rože brstijo in poganjki pričajo, da je pomlad že tu. Od sredine do vrha Catedrala pa bleščeča odeja še vedno prekriva skalnate špike in pobočja.
Dnevi so poletno prijetno topli, pa spet zimsko mrzli, sončno jasni, pa tudi oblačni in megleni.
V nedeljo zjutraj so bili hribi in mesto zaviti v meglo. Ob vznožju Catedrala je celo malo pršilo. Ko pa smo se s sedežnicami dvigali po hribu, so skozi meglo počasi začeli prodirati sončni žarki in v dobrih Petnajstih minutah je bilo okoli nas vse jasno in sončno, pod nami pa oblaki, ki so zagrinjali mesto in nižje predele.
Ob dveh popoldan smo pričeli s tekmovanjem. Do takrat pa je vsak smučal sam
ali pa v skupinah. Lepo število smučarjev pa tudi nek;j gledalcev se je zbralo na štartu in na cilju.
Tekmovalo je staro in mlado. Lepo je gledati, kako vsak najhitreje skuša prevoziti vratca brez padca. Od otrok, ki plužljo navzdol, pa do izkušenih smučarjev, ki kot blisk pripeljejo do cilja. Tako so tudi letos tekmovali pod enakimi pogoji in na dokqj zahtevni progi predstavniki mladinske države reprezentance, poklicni smučarski trenerji in inštruktorji, otroci, ki so jim starši omogočili smučarske tečaje, in drugi, ki jim čas ali žep ni dopuščal več kot nekaj dni zimskega veselja na smučeh. Poznala pa se je odsotnost naših veteranov, ki se zaradi zdravstvenih težav niso mogli udeležiti tekem. Ob vsem tem pa ne pozabimo, da smo ne glede na rezultate ponovno skupaj, da preživimo lep dan.
Po končani tekmi smo do konca izrabili čudovit smučarski dan.
Zvečer je bila v društvenih prostorih podelitev kolajn in pokala zmagovalcu, nato pa prigrizek in klepet ob pogrizenih mizah.
GOVOR PROF. VINKA RODETA
NA TRGU REPUBLIKA SLOVENIJA
Meseca junija letos se je dopolnilo deset let, odkar je Slovenija proglasila svojo samostojnost. S to današnjo prireditvijo in s to spominsko ploščo se pridružujemo praznovanju, v katerega vključujemo tudi mendoško družbo, ki nas časti z imenom tega trga.
■ V zgodovinskem oziru je deset let suverenega življenja kra tka doba, a vendar je velik uspeh za narod, ki je skozi stoletja sanjal na svobodo. Dosegel jo je za kratko obdobje v Karantaniji v daljnem srednjem veku. Ni mu bilo usojeno jo ohraniti, imel je premogočne sosede. Končno se danes veselimo, da so nam politični premiki v stari Evropi pred desetimi leti nudili edinstveno priložnost, da smo dosegli lastno državo. Tako. so se uresničile tisočletne sanje našega naroda, čeprav le na tretjini njenega nekdanjega narodnega ozemlja.
Slovenski imigranti v Mendozi se tudi pridružujemo praznovanju imigrantskega tedna in to storimo s ponosom, ker se zavedamo doprinosa, ki so ga naši starši in stari očetje dali k pestremu etničnemu mozaiku, kije mendoška družba. Ta doprinos ni obilen, vendar pomembem v kulturnem ozi ru. Na kar smo najbolj ponosni, je na kulturo našega naroda. Naši predniki so jo prinesli s seboj in tudi prenesli na nove generacije vrednote kot pridnost, od-
govornost. in poštenost. To je dediščina, ki so nam jo zapustili, in je tudi delež, ki ga mi želimo zapustiti našim otrokom Men-doščanom.
Društvo Slovencev v Mendozi je lani praznovalo svojo zlato obletnico življenja. Letos pa je petdesetletnica naše sobotne šole, kjer se poučuje slovenski jezik in kultura ter se skuša vzgajati v že omenjenih vrednotah. Primemo je omeniti, da je občudovanja vredno to polstoletno delo in napor številnih ljudi, samo iz ljubezni do Boga in daljne domovine. Ta zvestoba do prednikov in naše narodne tradicije je omogočila, lahko rečemo čudež, ki ga boste utegnili na lastne oči spoznati, namreč da tretja generacija mladih goji naše petje, naše plese in s ponosom nastopi v naših narodnih nošah, z istim ponosom, kot se preoblečejo v „gavča" in prepevajo njegove pesmi.
Želimo, da bi v Mendozi ostal živ plamen slovenstva z najboljšimi tradicijami in se kreativno vključil v najplemenitejše argentinske tradicije. Vsi, ki smo se pred petdesetimi leti izkrcali iz ladij, pa izrekamo plemenitemu novemu svetu: hvala, Argentina, ker si nam nudila kruh in streho in možnost, da smo na novo začeli, ko nas je vihar druge svetovne vojne vrgel pod milo nebo.
Žive naj vsi narodi! Žive naj v mitu in sožitju! Bog blagoslovi in obvaruj naše bratske narode!
Haydn in Gallus v Argentini
Profesor Andrej Jan, Argentinec slovenskega porekla in zborovodja Otroškega im mladinskega zbora mesta Bariloche v Argentini (Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche), je za STA povedal, da ima zbor trenutno nad devetdeset pevcev in ne združuje mladih Slovencev, rojenih v Argentini, temveč v i\jem poleg treh otrok zborovodje pojeta le še dve dekleti slovenskega porekla Ta zbor je minuli teden nastopil v katedrali v San Isidru, kjer je izvedel Requiem Johanna Michaela Haydna in skladbe Jakobusa Gallusa, sicer pa je že leta 1997 gostoval v Buenos Airesu, kjer je argentinski publiki predstavil slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa.
Zbor je pred leti predstavil Gallusove motete in mašo Super un gay bergier. Koncerte so imeli po vsem Buenos Airesu, obe-
To so bile 46. Slovenske smučarske tekme. Prva tekma je bila leta 1951. Omenimo nqj še, da nosi pokal ime Jožeta Pole-gka. Kot nam je pokojni Vojko Arko vedno pravil, je bil Jože Polegek pravzaprav na smučarskih tekmah vedno zadnji, za delo pa je bil vedno prvi. Bog daj, da bi v tem duhu še dolgo let ohranjali slovensko zavest, planinstvo in gorništvo tu pod Andi v Bariločah.
Najboljši čas je imel štirinajstletni Santiago Guzman, drugi je bil šestnajstletni Nikolaj Jerman, tretji je bil Bogdan Bertoncelj. Z večjimi in manjšimi razlikami je prišlo do cilja 39 od skupno 42 tekmovalcev. Najmlajaši tekmovalci so bile šestletne deklice in dečki, ki so vsi lepo, veselo in z velikim navdušenjem prispeli do cilja, da še v naprej nadaljujejo s to našo tradicionalno prireditev, upamo da še dolga leta.
Za zaključek pa naj še napišemo, kdo in kako je vsakdo „drvel”:
Mladinci od 13 do 17 let, kat. A:
Santiago Guzman, 14 let, 0:19,65 - Niko-lqj Jerman. 16 let, 0:19,92
Kat. B:
Aleks Grohar, 14 let, 0:24,74,- Marko Magister, 13 let, 0:25,92.
Dame:
Andrea Guzman, 0:21,51. - Lucija Jer-
nem pa so imeli daljše predavanje o Gallusu in njegovem delu. To predavanje je organiziral oddelek za staro glasbo Argentinske katoliške univerze. Ob tej priložnosti je Andrej Jan tudi napisal in izdal knjigo v kastilščini Iacobus Gallus, introduction a su mušica (Jacobus Gallus, pregled njegove glasbe). Zbor je, tako kot tokrat, pel v katedrali v San Isidro, in sicer samo Gallusove komade.
Otroški in mladinski zbor mesta Bariloche, ki ga od leta 1987 vodi prof. Jan, je leta 1969 ustanovila Lučka Kralj Jerman in mu dirigirala do konca leta 1984. Dve leti je zbor vodila Laura Esteves. Lučka Kralj Jerman pa je ustanovila nov zbor, ki nosi ime Bariloški vrabčki in ta je letos gostoval v Sloveniji.
Ljubljana, 04. oktobra STA - Slovenska tiskovna agencija
■nMnHnMHMMn
man,- Marija Amšek, - Nora Eiletz, - Veronika Bertoncelj
Gospodje:
Bogdan Bertoncelj, 34 let, 0:20,68 - Martin Jerman, 42. - Peter Drajzibner, 43. -Viktor Simčič, 37. - Ivan Kočar, 35. - Bine Kočar, 38. - Milan Magister, 38. - Andrej Kočar, 47. - Boris Kambič, 62. - Erik Guzman, 41. - Marjan Mavrič, 36.
Deklice do 12 let, kat. A:
Marjana Flere, 11. 0:20,91 - Florencia Vassolo, 12 - Renata Vassolo, 10. - Nataša Jerman, 12.
Kat. B
Mikaela Drajzibner 9. 0:25,05 - Ivana Jerman, 9. - Viki Hernandez, 10.
Deklice do 8 let
Zofija Drajzibner, 6. 0:35,31. - Marija Jerman, 6. - Ljudmila Mavrič, 6.
Dečki do 8 let
Rodrigo Guzman, 7. 0:24,53 - Nikolaj Grohar, 8. - Goran Magister, 6.
Dečki do 12 let
Tomaž Jerman, 11. 0:23,68 - Franci Jerman, 12. - Luka Mavrič, 9. - Bojan Magister,
10.	- Juan Manuel Hernandez, 11.
Mladenke 13 do 17 let
Katalina Eiletz, 14. 0:25,71 - Magdalena Jerman, 17. - Nataša Grohar, 15. - Marijana Jerman, 14.
L.A.N.
Stran 4	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	11.	oktobra	2001
PRVO SREČANJE	basixxx
MLADCEV IN MLADENK	Lepa si, zemlja slovenska
E. 67. N .
Skozi pet let smo čakali na tisto, kar je bilo za nas nedosegljivo in zdaj je že mimo. Že od začetka leta smo se pripravljali z vajami, zbiranjem denarja, pripravo daril in pesmaric in še in še. Čas je bežal in končno je prišel 29. junij: odpotovali smo v Slovenijo!
Vso pot smo prepevali in se pogovarjali in hodili sem pa tja. Čas je hitro minil, naenkrat smo bili v Sloveniji. Prvi dan je vsak šel k sorodnikom; v nedeljo smo se zbrali v Dijaškem domu Poljane.
Naslednja dva tedna smo obiskovali Poletno šolo slovenskega jezika. Popoldan smo imeli prosto, zato smo prehodili majhno Ljubljano od konca do kraja: Zmajski most, Tromostovje, Tržnico, Prešernov trg in vse trgovine in prodajalne sladoleda, kar se jih da prešteti na Čopovi ulici.
Prvo soboto med tečajem smo šli z ostalimi obiskovalci Poletne šole na izlet: spoznali smo Idrijo, njen rudnik in grad, šli do Hudičevega mosta na Soči in kot zaključek še raftali po Soči, kjer smo se močili, kopali in včasih tudi malo zakričali, ko se je čoln preveč gugal.
V soboto, 14. avgusta pa smo začeli z izleti po Sloveniji. Nemogoče je našteti vse, kar smo videli, in vse vtise, ki smo jih prinesli iz materinske dežele.
Predno smo odšli, nam je nekdo rekel: ,,Oglejte si in napijte se lepot slovenske zemlje, prisluhnite jeziku naših dedov...”; in brez skrbi, da smo to z veseljem naredili. Ogledali smo si veliko cerkva in božjih poti: Brezje, ljubljansko in mariborsko stolnico, Gospo Sveto na Koroškem in druge. Sprejeli so nas gradovi: ljubljanski, Turjaški, Žužemberk, Otočec, Blejski, Krnski in Velika Ojstrovica na Koroškem. Spoznali smo mnogo slovenskih mest in vasic: Vrhniko, Muljavo, Škofjo Loko, Krap j, Maribor, Trst, Vrbo, Celovec... Molili smo za naše pobite domobrance v Kočevskem Rogu in na Teharjah. Peljali smo se z lactjo po Jadranskem morju. Ogledali smo si vso le-
poto, ki jo je Bog raztrosil v Postorjski jami, v Bohirju in na Bledu, kjer smo veslali do otoka in zvonili na zvonček želja. Tam smo se tudi kopali, kot v Šmarjetskih in Be-ljaških toplicah. Nastopali smo z argentinskimi folklornimi plesi v Dijaškem domu, v Šmarjetskih toplicah in v Šentjakobu, kjer nam je g. Toni Burja pripravil veselico. Videli smo rojstne hiše naših poznanih pesnikov in pisateljev: Cankarjevo, Jurčičevo, Prešernovo. Povzpeli smo se do Ojstrice in ...do Triglava.
Triglav je bilo posebno doživetje. Mislim, da bo nepozabno za vse. Zelo smo se morali potruditi in težko je bilo. A čeprav sem bila utrujena, ko se je že videla streha na Kredarici, nisem mogla drugega, kot da sem do koče stekla. Prvo, kar smo naredili ,,mali otročiči” je bilo, da smo se kepali. Zvečer smo imeli sv. mašo, katero je daroval g. Urbanija. Po večerji smo šli zgodaj spat, kajti naslednji dan je bilo treba doseči še najvišji cilj: vrh velikega Triglava. Vstali smo ob 5. zjutraj, prejeli navodila in odšli na pot. Manj kot dve uri in vsi smo bili na vrhu. Tiste, ki smo bili prvič na Triglavu, in tudi one, ki so bili že prej, so nas „krstili”; Potem smo se počasi začeli spuščati navzdol. Do vznožja smo prišli izmučeni, a veseli, da se že lahko imamo za „ta prave Slovence”.
Zahvala vsem tistim, ki so omogočili to
potovanje, v glavnem staršem in profesorjem. Hvala Bogdanu, ki je žrtvoval svoj čas in nas prenašal ves mesec. Hvala društvu Slovenija v svetu, Uradu za Slovence po svetu in vsem ustanovam, ki so nas gostile.
Posebna hvala pa Vam, sošolci, RAST XXX, ki ste omogočili, da to ni bilo „turis-tično potovanje”, ampak da smo se spoznali in skupni doživeli vse to, kar bo ostalo za vse življenje v naših srcih. Upam, da se bo prijateljstvo, ki je zrastlo v Sloveniji, ohranilo še dolgo časa.
Čas je bežal... spet smo naz;ij, a v spominu nam bo ostalo, kako smo v Sloveniji prepevali:
“La RAST es un sentimiento...” - RAST je čustvo.
Andrej ka Puntar
moglo, daje bil organiziran ,,Prvi dan mladcev in mladenk” v soboto, 8. septembra popoldan na Slovenski pristavi v Castelarju s povabilom za vse mlade od 8. razreda osnovne šole pa do 2. letnika srednje šole.
Uspeh je bil izreden. Prišli in sodelovali so mladi iz vseh šestih domov Vel. Buenos Airesa. Noben dom ni manjkal s svojim zastopstvom. Razveseljivo je bilo dejstvo, da je v nekaterih primerih iniciativa prišla od samih mladcev in prav tako vzpodbujanje k udeležbi.
Zbralo seje 116 mladcev in mladenk, ki
Tako se je zaključil ta lep dan. Posebej je treba omeniti, da so velik del organizacije nosili mladi sami, od izvedbe velikega plakata, ki je napovedoval srečanje, do priprave športnih tekmovanj m iniciative za nastop. Vse čestitke pristavskem mladcem. To srečanje nam vzbuja upanje na lepo pri-hodnjost skupnosti. Obenem pa gre posebna zahvala tudi vsem starejšim, ki se po okrajih trudijo in so na mnogokrat zapuščenih njivah zaorali gladino dela z mladimi v tej težki, a tako važni dobi.
Med raznimi področji delovanja v naši skupnosti je gotovo eno najbolj potrebnih skrb in zanimanje prav mladinsko po-
dročje. Že nad petdeset let delujeta v naši sredi organizaciji SDO in SFZ, ki družita odraščajočo mladino. Smo pa opažali zadnja leta neko vrzel v starostni dobi od končane osnovne šole pa do let vstopa v te or-ganizacije.
Ne osnovna šola	niti
srednješolski tečaj te vrzeli ne moreta nadomestiti, ker njih pedagoški značaj ne sega na področja kot je športno delovanje, razvedrilo, družabnost in druga. V tem je nepogrešljiva vloga krajevnih domov, ker v njih skrbi je, da si pridobijo naraščaja že v tej dobi.
so popoldan preživeli v športnih in razvedrilnih igrah. Pri nogometu (fantje) je zmagala ekipa iz San Justa, v igri Med dvema ognjema pa so prvo mesto zasedla dekleta iz San Martina. Seveda je bila priložnost tudi za odbojko v prosto in mešano sestavljenih ekipah, ping-pong in razna razvedri-
la. Delovanje je vodilo ali ga spremljalo 19 starejših, ki se po okrajih ali v centrali ukvarjajo z delom na tem področju.
Potem so mladi s Pristave, ki so dan organizirali, predstavili še „kulturni del”. Po formalnih pozdravih (krasna vaja za vodenje prireditev) so Pristavčani predstavili telovadno-plesne vaje ob zvokih
Po nekaterih privatnih iniciativah in s podporo mladinskega referata Zedinjene Slovenije se je že lansko leto začelo koordinirati delo z mladci in mladenkami. Tudi v sklopu Medorganizacijskega sveta se nenehno vzpodbuja vodstva domov k odgovornosti na tem področju. Vsaj v omejeni obliki se to sedaj izvaja v vseh naših domovih, v nekaterih bolj aktivno kot v drugih. Resno delovanje na tem področju je pripo-
glasbe. Ni manjkalo zahvale udeležencem, sodelujočim in voditeljem.
In za konec so se vsi skupaj zbrali pri maši, ki jo je daroval mladinski dušni pastir župnik Franci Cukjati. Pohvalil je mlade za tako lepo srečanje in omenjal, da se je izvršilo prav na praznik Marijinega rojstva. Vzpodbujal je k nadaljnjim naporom in navduševal za delo v skupnosti.
Novice	iz
Pisali smo pr
CLIO NA VRHU LESTVICE
Renaultov clio je bil tudi julija z veliko prednostjo mjboje prodajani avtomobil v Sloveniji. Med 4995 prejšnji mesec prodanimi avtomobili jih je bilo največ prav cliov, in sicer 499, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila pegueot 206 (292) in fiat punto (225). Julija so se dobro prodajali tudi Volkswagen golf (218), opel astra (187), opel corsa (138), renault twingo (122) in Volkswagen polo (119). V letošnjih prvih sedmih mesecih so slovenski avtomobilski trgovci prodali 37.029 avtomobilov, med njimi je bilo mjveč Renaultovih cliov (3472).
BRIGA ME!
S štiridnevnim taborom na Marofu pri Npvein mestu so popotniki in popotnice, sicer najstarejša starostna skupina v Zdru-Žerju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), v avgustu sklenili celoletno delo v okviru projekta Briga me! V njem je sodelovalo več kot 900 mladih, starih od 16 do 21 let, ki so v svojem okolju z različnimi dejavnostmi in akcijami v okviru skupno 54 projektov skušali doseči pozitivne spremembe na različnih področjih; največkrat so svoja prizadevanja usmerili h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa mladih, v okviru teme zdravo življenje so urejali okolico in opozarjali na ekološke probleme, ponekod pa so se na primer odločili za pomoč prizadetim ali ostarelim. Po Kamniku leta 1994 in Litiji leta 1996 je bilo to že tretje srečanje slovenskih popotnikov in popotnic.
POOSTRENO VAROVANJE
Po terorističnih napadih na ZDA je bila v Sloveniji poostrena letališka varnost in varnost nuklearke v Krškem, povečalo se je vaiovarye objektov in zaščita meja. Po napadih so še posebej zaščitili ameriško logistično oporišče v Luki Koper, dodatno zaščito pa so dobili tudi ameriški predstavniki, ki na slovenskem obrambnem ministrstvu sodelujejo v okviru programa Vojska vojski. Za zdaj nimajo podatkov o morebitnih slovenskih žrtvah terorističnih napadov.
NOV MOST
Za promet so odprli novozgrajeni nadomestni most čez Veliko Pišnico v občini Kranjska Gora, na regionalni cesti čez Vršič. Obstoječi leseni most pri Eriki je bil namreč zaradi omejene nosilnosti neprimeren za vedno gostejši promet, zato gaje bilo potrebno porušiti in zgraditi nov nadomestni most.
REVNI TUDI V SLOVENIJI
V Sloveniji je leta 1998 11,9 odstotka gospodinjstev živelo v revščini, kažejo rezultati analize. Najrevnejša so gospodinjstva, v katerih živijo starejše osebe in starejši pari, gospodinjstva brez delovo aktivnih članov, tista s socialnimi prejemki kot glavnim virom dohodka, gospodinjstva, stacionirana v neprofitnih in socialnih stanovanjih, ter gospodinjstva z nizko izobrazbo osebe z najvišjim dohodkom v gospodinjstvu.
TROMEJA
Na ponovljeno tradicionalno srečanje na Tromeji nad Ratečami je iz treh sosednjih dežel prišlo tri tisoč pohodnikov. Udeležili so se ga tudi župan italijanskega Trbiža, zastopnik župana avstrijskega Podkloštra in župan Kranjske Gore ter evropski poslanec Otto von Habsburg. Kranjskogorski župan Jože Kotnik je dejal, da so se na srečanjih na tromeji, kjer je stičišče romanske, germanske in slovanske kulture, rodile že marsikatere zamisli, med drugim o skupnih zimskih olimpijskih igrah, potekajo pa tudi pobude o novih skupnih akcijah, leta 2003 bo na tem območju na primer potekala univerziada.
SREDNJEVEŠKI DAN NA GRADU
Na ljubljanskem gradu je bil srednjeveški dan, na katerem so poleg Vitezov dežele Kranjske nastopale tudi tuje viteške skupine, in sicer dve češki in ena italijanska. Glavno dogajanje je bilo na grajskem dvorišču, kjer so bile na srednjeveški tržnici na ogled stvari, ki so sodile v srednji vek. Organizatorji srednjeveškega dneva - Vitezi dežele Kranjske v sodelovanju s Festivalom Ljubljana - si željo, da bi prireditev postala jesenska stalnica.
3:0 - ŠE^KORAK BLIŽE!
V tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu je v skupini 1 Slovenja v Ljubljani premagala Ferske otoke s 3:0. Strelca zadetkov sta bila Nastja Ceh, končni izid pa je postavil Senad Ti-garj. Ker je Rusija v Moskvi premagala švico, so Slovenci kvalifikacije končali na drugem mestu in se bodo morali pomeriti z Romunijo, ki je tudi zasedla drugo mesto takoj za Italijo. Tekmi bosta 10. in 14. hovembra, prva bo v Ljubljani. - Jugoslavija (Srbja) pa je z zmago nad Luksemburgom Zasedla tretje mesto in bila izločena.
USPEHI DESKARJEV
Slovenski deskar na snegu Dejan Košir je v Valle Nevadu v Čilu v olimpijski disciplini paralelni slalom osvojil prvo mesto. Uspeh slovenskih deskarjev na prvi pre-'zkušnji je z desetim mestom dopolnil še Tomaž Knafelj.
KRKA V EVROLIGI
Košarkarji Krke Telekoma so tudi v Povratni tekmi tretjega kroga kvalifikacij za nastop v Evroligi premagali Telekom iz Uonna z 73:71 in si tako zagotovili nastop v letošnji košarkarski Evroligi.
MI SMO VOJAKI KORENJAKI...
Slovenski vrhunski športniki, ki so v
zadnjih dveh letih vsaj dvakrat nastopili za državno reprezentanco in so po kategorizaciji državnega olimpijskega komiteja športniki svetovnega, mednarodnega, državnega, perspektivnega ali mladinskega razreda, lahko od julja 2001 dalje vojaški rok služijo v športni šoli Slovenske vojske, ki deluje pod okriljem centra vojaških šol. Kandidate za 80 mest, kolikor jih bo vsako leto na voljo, bosta med prijavljenimi izbirala slovenski olimpijski komite in komisija SV, vojaki športniki pa bodo kasneje imeli tudi prednost, pri zaposlovanju športnikov v SV.
PRVA V BADMINTONU
Prva zmagovalka 15. evropske serije v badmintonu je slovenska reprezentantka Maja Pohar. V finalu turnirja urarske metropole z nagradnim skladom 5.000 švicarskih frankov je v štirih nizih s 7:4, 2:7, 7:2 in 7:4 premagala Ukrajinko Natalijo Esipenko in tako ponovila lanski uspeh ter potrdila mesto prve favoritke. To je peta turnirska zmaga Ljubljančanke v evropski seriji.
TRETJI NA 100 KM
Slovenski maratonec Mirko Vindiš, ki se je kot edini Slovenec udeležil evropskega prvenstva v teku na 100 kilometrov np Nizozemskem, je s časom 6:52,48 osvojil tretje mesto in presegel vsa pričakovala. Zmagal je ruski atlet Mitrek (6:46,32).
OB ŠTIRISTOLETNICI SLOVENSKE KNJIGE
je naslov večeru, ki ga prireja za javnost pisateljska družina France Balantič v nedeljo, 12. oktobra v župnijski dvorani v Ramos Mejjji.
Obenem s proslavo štiristoletnice prve slovenske tiskane knjige bo Pisateljska družina tudi proslavila spomin nekaterih slovenskih pesnikov in pisateljev, katerih življenjske obletnice obhajamo to leto: stoletnico rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja, pesnika Josipa Murna - Aleksandrovega, 25-letnico smrti pesnika Srečka Kosovela ter spomin pesnika in pisatelja dr. Antona Novačana, ki je živel in letos umrl med nami.
Na sporedu bo uvodni govor, recitacj-ske točke iz del omenjenih pesnikov in pisateljev in glasbene točke.
Razpečevalce Svobodne Slovenje v domovini v letih 1941 - 1945, živeče v Buenos Airesu in okolici, naproša uredništvo Svobodne Slovenje, da mu čimprej sporoče svoje naslove, osebno ali po pošti.
Dr. Ludvik Šturm, zdravnik in kirurg, sporoča svojim pacientom, prjatejem in znancem, da se je preselil z družino iz Curaru FCNGB v Colonia Sere FCNDFS. Ta kr^j se nahaja ob progi Plaza Once -Telen, dve postaji naprej od C. Tejedor. Najprimernejši vlak je brzec, ki odhaja iz Plaza Once ob 14.50 in pripeje v C. Ser^a ob 10. zvečer. Tu se dobi prenočišče v dveh
hotelih. Se priporoča svojim pacientom!
VSESLOVENSKA AKCIJA ZA SEMENIŠČE
Iz poedinih far, kjer so Slovenci boj strnjeno nasejeni, kakor tudi iz najboj oddajenih krajev v notranjosti Argentine in od številnih posameznikov prihajajo razve-sejive novice, da akcja za vzdrževanje slovenskega semenišča v Argentini ni ostala brez odziva. Tudi Društvo Slovencev je začasno ukinilo svoje akcje za prodajo deležev za Pristavo v Moronu, ker smatra zadevo slov. semenišča sedaj za najboj važno. Zelo lep dokaz zanimanja pa so gotovi dali udeleženci družabnega dneva prejšrjo nedejo v Adrogueju, kjer je slov. semenišče nastanjeno. Želimo, da bi ta akcja tako uspela, da bi bila zagotovjena stalna osnova za vzdrževanje slovenskega semenišča v Argentini. Prosimo vse Slovence, da storjo vse, kar je v njihovih močeh.
Odprl sem ZOBNO ORDINACIJO Dr. Franc Aparicio Tehniko vodi dentist g. Zajc Jože Ordiniram za Slovence Rivadavia 21952 Ituzaingo -eno kvadro od postaje Vlak vozi vsakih 15 minut iz Plaza Once - Subte
.Svobodna Slovenija, št. 41;
11.	oktobra 1951
Slovenija moja dežela
Katoliška obnova
Katoliški vladarji in verski voditeji se pa niso posvetili samo zatrtju protestantizma in pokatoličarjerju, ampak so pričeli versko katoliško obnovo.
Težki protestantski udarci, ločitev od Rima velikega dela severne Evrope, so prisilili papeže in škofe, da so - predvsem po Tridentinskem koncilu - pričeli z notranjimi spremembami. Te seveda niso bile dogmatske, ampak predvsem disciplinske. Najprej so zahtevali bojše obnašanje duhovščine, (npr. prepoved krčmarjenja, priležništva, ži-vjenje v drugih krajih, branje brevirja, itd) ampak tudi boj redno skrb za Judstvo in bojšo izobrazbo za bodoče duhovnike.
Temu se je predvsem posvetil nov red -jezuiti, ki je bil v glavnem ustanovjen predvsem zaradi protestantizma.
Ustanovjen je bil leta 1534, v naše kraje pa je prišel že leta 1596 v Ljtibjano, 1604 v Celovec, 1615 v Gorico in 1619 v Trst. Takoj so jezuiti ustanovili svoje srednje šole, kjer so se posvetili globji katoliški šoli in vzgoji boj poučenih duhovnikov. Učni jezik je bil latinski, vendar pa je npr. bila dovojena slovenščina za izvenšolsko delo. Tako je znano, da so jezuitski djaki v slovenščini predvajali v Ljubjani pivo znano slovensko igro Raj.
Jezuiti so tudi poskrbeli za osnovne šole. (Na primer leta 1608 sta v Ljubjani dečke poučevala dva učiteja in deklice ena učite Jica.) Vsako leto se je tedaj pri jezuitih šolalo kakih 600 d Jakov. Jezuiti so tudi veliko pridigali, za plemiče in meščane, v nemščini, italjanščini in tudi v slovenščini. Tudi so ustanavjali bratovščine in poživili razne procesje.
Drugi tak ortodoksni reformatorski duh so uvedli v naših krajih kapucini. Ti so se nastanili na raznih krajih (Gorica 1591, Lju-bjana 1606, Maribor, Ceje, Vipava, Novo mesto, Škofja Loka, itd.) in se posvečali
predvsem Judskim misjonom, pridigarju in spovedovarju. V poročilu v Rim je škof Hren dejal: „Ti patri imajo vso mojo naklo-rjenost in po vsem mestu zaradi izrednih pridig in izredne vneme.”
Kapucini so hodili po vsej deželi in žup-njah. Znane so slovenske pridige, izdane od Janeza Svetokriškega, ki je izdal pet zvezkov pridig na 2896 straneh, pa tudi p. Rogerja. Posebej pa so znani po poživitvi pasjona, ki so ga v velikonočnem času izvajali po več krajih. Najboj slaven je Škofjeloški pasjon, ki so ga oživili zadrja leta.
Osebne novice 1
Krst: V nedejo, 7. oktobra je bil krščen v slovenski cerkvi Marje Pomagaj Martin Miklič, sin Roka in Angelce roj. Podržaj. Botra sta bila Olga Lo Faro roj. Miklič in Miha Podržaj. Krstil je delegat prelat Jure Rode. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nova doktorica: Prof. Francka Cuk-jati por. Assoni, ki sedaj živi v Brescji v Italji, je 4. t.m. uspešno končala študje na Filozofski fakulteti v Genovi (llniversita degli Studi di Genova) in postala doktor zemljepisa. Z najbojšo možno oceno je obranila svojo tezo: „Pokazalci pravšnega razvoja v mestnem okoju, primer Brescje.” Novi doktorici čestitamo in ji želimo mnogo uspeha!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN. 50
pesov, NN 50 dolarjev, Sloga 500 pesov, Pavlina Dobovšek 100 pesov namesto cvetja na grob Antonji Janša vdovi Prelesnik in 100 pesov v spomin Tomažu Dobovšku, ki sta umrla v domovini. Bog plačaj!
Mali oglasi \
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Bungali v Bariločali. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vše leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264/ 1265 Letalske karte, rezerva taJ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljen ja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento do edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar
mm-
dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in II. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4058-657.4/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradu,je ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755,1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACIIAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uradnje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
10. oktobra 2001
1 dolar	238,82 SIT	tolarjev
1 marka	112,37 SIT	tolarjev
100 lir	11,35	SIT	tolarjev
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imela
mag. Rozina Švent
vodja retrospektivne bibliografije NUK
pod naslovom;
„Slovenska prisotnost v svetu in doma“
v soboto, 13. oktobra 2001, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
OTROŠKA POČITNIŠKA KOLONIJA
Kot smo že sporočili, bo Zedinjena Slovenija tudi letos organizirala šolsko kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanže-liča v kordobskih hribih. Vabimo starše, naj že sedaj predvidevajo, da bi vpisali svoje otroke v to lepo delovanje.
Koloni,jo bo letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci.
Datum kolonije bo od 2. do 15. januarja 2001. Cena na otroka bo $ 330.- v čemer je vključen prevoz in celotna oskrba.
Prijave bomo sprejemali v društveni pisarni.
Podrobnejše informacije bomo objavljali sproti.
34. PRISTAVSKI DAN
bo v nedeljo, 28. oktobra 2001
H
Slovenska nogometna ekipa "Zedinjena Slovenija"
vabi na
VIDEO-PUB
kjer bo predvajan film o turneji "Slovenija 2001" Nato prosta zabava - ples.
20. oktobra ob 21. uri v Našem doinu San Justo. PROST VSTOP
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
* ČE ŽELITE PREŽIVETI LEP VEČER *
* ČE ŽELITE IGRATI TOMBOLO NA DRUGAČEN NAČIN *
* ČE ŽELITE DENAR NAMESTO DOBITKOV *
TOMBOLA
SOBOTA 20. OKTOBRA 2001 OB 19:30 URI
(kljub slabemu vremenu)
ZA OTROKE POSKRBLIENO!
UGODNE CENE
Za sm
Mama profesionalnega nogometaša, pobožna žena, je pri spovedi vprašala: „Ali je greh, da moj sin igra nogomet?” “To da igra, ni greh. Greh pa je, kako igra,” odvrne duhovnik.
“Gpspod Kozak, kako ste se imeli na dopustu?” “Grozno. Moja hotelska soba je imela številko 100, pa je enka padla z vrat.”
&
VAŠE MISLI SO VREDNE.
Narobe je, če zvodenijo. Uresničite jih! Naj vaš denar zaživi! Pričnite z modrim varčevanjem. Sloga vam daje lepe možnosti. Kličite nas, še bolje: obiščite nas!
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia Telefon za vas: 4656-G565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccidn y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: dchcljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Vir, MK, L.A.N., Andrejka Puntar, Radio Ognjišče, Slovenska tiskovna agencija
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre"
^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit"^
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - CU01AAI Buenos Aires Argentina - Tel: 4352-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
NAPAD NA AFGANISTAN
V nedeljo so ZDA in Velika Britanija sprožila prvi raketni napad na razna afganistanska področja. Napad naj bi preprečil uporabo protiletalske obrambe in uničil razne komunikacijske in poveljniške centre, med njimi poslopje* ministrstva za Obrambo. Po tem napadu je arabska televizija predvajala besede Osama Bin Ladena, po katerih je zagotovil ZDA, da ne bodo nikdar več varne pred povračilnimi napadi, dokler Palestinci ne dobijo svoje države in se zapadne vojske ne umaknejo iz svetih krajev (to naj bi bili islamski; op. ur.).
BIN LADEN V BIH?
Skupina 70 pripadnikov teroristične organizacije al Kaida, ki jo vodi Osama bin Laden, se pripravlja, da bo zapustila Afganistan in pobegnila v BiH, s čimer bi se izognila verjetnim povračilnim ukrepom ZDA po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu, je v Sarajevu sporočil notranji minister Federacije BiH Bešič. Policija je na celotnem ozemlju BiH v polni pripravljenosti, da bi preprečila vstop teh Iju-
SOBOTA, 13. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. Ob 19,15 uri pa razgovor staršev s profesorji na razredni ravni.
Kulturni večer SKA, v Slovenski hiši. Predava mag. Rozina Švent: „Slovenska prisotnost, v svetu in doma".
NEDELJA, 14. oktobra:
V vsej Argentini splošne parlamentarne volitve.
Predavanje patra Kukoviče o televiziji na Pristavi po sv. maši.
ČETRTEK, 18. oktobra:
Sanmartinska Zveza žena-mati ima svoj redni sestanek v domu ob 17. uri.
SOBOTA, 20. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. oktobra:
V Argentini materinski dan.
NEDELJA, 28 oktobra:
34. Pristavski dan s celodnevnim programom.
SOBOTA, 3. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
SREDA, 6. novembra:
Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 16. uri v Slovenski hiši. Občni zbor, sledilo bo kramljanje o gospodinjstvu.
SOBOTA, 10. novembra:
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja RMB v Slovenski hiši.
di v državo, je povedal Bešič. Minister je poudaril, da so informacije o načrtih privržencev Osamo bin Ladna v Sarajevo prišle iz ,,zelo zaupnih obveščevalnih virov”.