Zdrav Vestn 2008; 77: 371–5 371 Strokovni prispevek/Professional article DOPLERSKA ULTRAZVOČNA PREISKAVA IN FOTOPLETIZMOGRAFIJA PRI DIAGNOSTIKI KRONIČNEGA VENSKEGA POPUŠČANJA DOPPLER ULTRASOUND AND PHOTOPLETHYSMOGRAPHY IN THE DIAGNOSIS OF CHRONIC VENOUS INSUFFICIENCY Blaž Mlačak,1 Branimir Ivka,2 Tatjana Gazvoda,3 Danica Rotar-Pavlič4 1 Zdravstveni dom, CBE 71, 8330 Metlika 2 Kirurški oddelek, Splošna bolnišnica, Šmihelska c. 1, 8000 Novo mesto 3 Zdravstveni dom, Kandijska c. 4, 8000 Novo mesto 4 Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Poljanski nasip 58,1000 Ljubljana Izvleček Izhodišča Klasifikacija CEAP venskih bolezni vključuje klinični, etiološki, anatomski in patofizio- loški vidik kroničnega venskega popuščanja. Cilj raziskave je bil ugotoviti pomen ultrazvočnega Dopplerjevega detektorja in fotopletizmografije pri diagnosticiranju bolezenskih sprememb na venah spodnjih udov glede na klinični vidik klasifikacije CEAP. Bolniki V raziskavi sta zajeti 2 skupini preiskovancev. Prva skupina je zajela 30 bolnikov med in metode 45. in 78. letom, povprečna starost je bila 63 let, od tega 18 žensk in 12 moških z lažjo stopnjo kroničnega venskega popuščanja, klinični stadiji C1, C2 in C3 po klasifikaciji CEAP. Druga skupina je zajela 30 bolnikov med 48. in 76. letom, povprečna starost je bila 65 let, od tega 21 žensk in 9 moških s težjo stopnjo kroničnega venskega popuščanja, klinični stadiji C4, C5 in C6. Testirali smo razliko v številu patoloških ultrazvočnih in pletizmografskih izvidov med preiskovanci obeh skupin. Rezultati V prvi skupini smo ugotovili insuficienco safenofemoralnega ustja pri 10 (33 %) bolnikih, medtem ko smo v drugi skupini obratni tok krvi ugotovili pri 23 (76,7 %) bolnikih p < 0,001). Istočasno smo ugotovili patološko pletizmografsko krivuljo s skrajšanim časom polnitve pri 11 (36,7 %) bolnikih v prvi in 28 (93,3 %) bolnikih v drugi skupini (p < 0,001). Zaključki Pri skupini bolnikov s težjo stopnjo kroničnega venskega popuščanja, klinični stadiji C4, C5 in C6, smo ugotovili pomembno večje število fotopletizmografskih in ultrazvočnih patoloških izvidov v primerjavi s skupino bolnikov z lažjim kroničnim venskim popuščanjem, klinični stadiji C1, C2 in C3 kot posledico funkcionalnih motenj pri napredovalih stadijih bolezni. Resnost klinične slike, ki jo ponazarja klinični del klasifikacije CEAP, se ujema s pogostostjo funkcionalnih motenj v venskem sistemu, ki smo jih ugotovili z neinvazivnimi preiskovalnimi metodami. Ključne besede krčne žile; klasifikacija CEAP; noga; neinvazivne preiskavne metode; pletizmografija Abstract Background CEAP classification of venous diseases included the clinical, etiological, anatomic, and pathophysiological mechanisms of chronic venous insufficiency. The aim of this study was to evaluate the convenience of Doppler ultrasound and photoplethysmography in the diagnostic work-up of chronic venous diseases, according to the CEAP clinical classifica- tion. Avtor za dopisovanje / Corresponding author: Prof. dr. Blaž Mlačak, Zdravstveni dom, CBE 71, 8330 Metlika, e-mail: Blaz.Mlacak @SIOL.NET, tel.: 07 / 369 14 02 372 Zdrav Vestn 2008; 77 Patients and 2 groups of subjects were incorporated in the study. The first group included 30 patients methods with mild chronic venous insufficiency, clinical stages C1, C2 and C3 of CEAP classifica- tion, while second group included 30 patients with severe chronic venous insufficiency (stages C4, C5 and C6). Venous hemodynamics evaluation was performed with Doppler ultrasound and photoplethysmography. Results A cross insufficiency was found by Doppler sonographic investigation in 10 (33 %) of cases from the group of patients with mild venous insufficiency, whereas in the group with severe chronic venous insufficiency in 23 (76.7 %) of cases (p < 0.001). In the group of patients with mild venous insufficiency, a pathological plethysmographic curve was observed in 11 (36.7 %) out of a total of 30 subjects examined. At the same time, in the group of patients with severe chronic venous insufficiency, a shortening of plethysmografic curve was detected in 28 (93.3 %) of subjects (p < 0.001). Conclusions In the group of patients with severe chronic venous insufficiency, clinical stages C4, C5 and C6, a significant higher number of pathological photoplethysmografic and ultrasound Doppler values were found, which indicates that the varicose veins are associated with a functional disturbances. CEAP clinical classification reflects functional disturbances in mild (stages C1, C2 and C3) and severe chronic venous insufficiency (stages C4, C5 and C6). Key words varicose veins; CEAP classification; Uvod Kronično vensko popuščanje (KVP) označuje skupek znakov in simptomov, ki spremljajo kronično povečanje venskega tlaka v spodnjih udih in so rezultat strukturnih ali funkcionalnih nenormalnosti venskega sistema. V ospredju so cilindrične ali ampularne razširitve ven v povirju vene safene magne in parve (trunkusne varice), njunih številnih stranskih vej (re-tikularne varice), zbirnih ven in venul kože in podkožja (metličaste varice ali teleangiektazije) ter kožne spremembe, kot so pigmentacije, hipostazni dermatitis, lipodermatoskleroza ter golenja razjeda.1, 2 Objektivne znake KVP spremljajo številni subjektivni simptomi, kot so krči, bolečine, utrujenost in zatekanje podkolenice. Bolezni ven na udih, predvsem na spodnjih, so zaradi svoje pogostosti, kroničnega poteka, absentizma, dolgotrajnega zdravljenja in sorazmerno pogostih zapletov pomemben socialnome-dicinski problem. Za ugotavljanje bolezenskih sprememb na venah spodnjih udov in stadija KVP za praktične namene večinoma zadostujejo klinični pregled in funkcijski testi. Neinvazivne preiskovalne metode, ultrazvočna doplerska preiskava in fotopletizmogra-fija omogočajo, da krajevno opredelimo bolezenske spremembe, ekstrafascijski ali intrafascijski venski sistem, in ugotovimo funkcionalno zadostnost zaklopk, safenofemoralnega ali safenoparvalnega ustja ter per-forantnih ven.3–5 Hkrati omogočajo kvantitativno oceno venske hipertenzije s pomočjo flebodinamome-trije, zastoja in funkcionalno sposobnost venske črpalke goleni pa s pomočjo pletizmografskih preiskovalnih metod. Z raziskavo smo želeli preizkusiti vrednost ultrazvočnega doplerskega detektorja in fotopletizmografije (FPG) pri diagnostiki bolezenskih sprememb na venah spodnjih udov. Hkrati smo ovrednotili razliko v pogostosti patoloških izvidov, ugotovljenih z dopler-skim detektorjem in FPG med skupino preiskovan- leg; non-invasive diagnostic tests; plethysmography cev z lažjo in skupino bolnikov s težjo stopnjo kroničnega venskega popuščanja. Preiskovanci in metode V raziskavo smo zajeli 2 skupini preiskovancev. Prva skupina je zajela 30 bolnikov med 45. in 78. letom, povprečna starost je bila 63 let, od tega 18 žensk in 12 moških z lažjo obliko kroničnega venskega popuščanja, klinični stadiji C1, C2 in C3. Druga skupina je zajela 30 bolnikov med 48. in 76. letom, povprečna starost je bila 65 let, od tega 21 žensk in 9 moških s težjo obliko kroničnega venskega popuščanja, klinični stadiji C4, C5 in C6. Za raziskovanje bolezenskih sprememb na venskem sistemu spodnjih udov smo uporabili klasifikacijo CEAP. Omenjena klasifikacija vključuje klinični (C), etiološki (E), anatomski (A) in patofiziološki (P) vidik opredelitve kronične venske odpovedi. Klinični del klasifikacije temelji na kliničnih znakih kronične venske bolezni in zajema sedem stadijev ali razredov: 0 = ni vidnih ali tipljivih znakov venske bolezni, 1 = tele-angiektazije ali retikularne varice, 2 = krčne žile (vari-ce), 3 = oteklina, 4 = kožne spremembe (hiperpigmen-tacije, lipodermatoskleroza), 5 = kožne spremembe, opisane pri razredu 4, in zaceljena venska razjeda in 6 = prej omenjene kožne spremembe in aktivna venska razjeda.1, 2 Periferno arterijsko bolezen (PAB) na spodnjih udih smo izključevali z merjenjem sistolič-nega krvnega tlaka s pomočjo ultrazvočnega dopler-skega detektorja. Sistolični tlak na nadlahti smo merili s pomočjo živosrebrnega tlakomera po Riva-Rocci-ju, medtem ko smo tlak na arterijah stopala merili s pomočjo ultrazvočnega doplerskega detektorja. Oseba je bila uvrščena v preiskavo, če so bile vrednosti gleženjskega indeksa večje od 0,9.6 Vse preiskovance smo pregledali z ultrazvočnim aparatom (Flow-Soft, Spead-Racia, Kehl am Rhein, Nem- Mlačak B, Ivka B et al. Doplerska ultrazvočna preiskava in fotopletizmografija pri diagnostiki kroničnega venskega popuščanja 373 čija) za potrditev ali izključitev obratnega toka, reflu-ksa v povrhnjih venah spodnjih udov. Pri hemodinam-sko neoporečnem safenofemoralnemu ustju pri testu po Valsalvi ne ugotavljamo obratnega toka reflu-ksa v distalni smeri. Pri insuficienci safenofemoralne-ga ustja z varicami v poteku vene safene magne se skladno z ritmom dihanja prenašajo prosto tlačni in volumni valovi iz medeničnih ven do konca razširjenega venskega segmenta, ki jih avskultatorno registriramo s pomočjo ultrazvočnega detektorja. Torej smo obratni tok krvi merili izključno z zvočno registracijo signala. Pomemben venski refluks je ugotovljen ob persistenci obratnega toka krvi, časovno daljšega od pol sekunde.7, 8 Za merjenje venskega zastoja oziroma venske insufi-cience je bil uporabljen digitalni električni fotopleti-zmograf (model VD10, podjetje Elcat, Wolfratshausen, Nemčija). Metoda temelji na merjenju hitrosti ponovne polnitve ožilja kože in podkožja po dejavnosti mišične črpalke goleni. Posledica mišične dejavnosti je padanje venskega tlaka, žile v koži se praznijo, to pa povzroči večjo prosojnost kože oziroma najvišjo vrednost pletizmografske krivulje. Po končanem programu fizične dejavnosti se vene ponovno počasi polnijo preko arterijskega sistema, to pa povzroči, da se pletizmografska krivulja povrne v izhodni položaj. Pri kronični venski insuficienci zaradi dodatnega venskega refluksa je polnitev ožilja hitrejša, krajša od 25 sekund. Preiskavo izvedemo tako, da preiskovancu, ki sedi, 10 cm nad notranjim gležnjem namestimo sondo za merjenje (Sl. 1, Sl. 2). Bolnik mirno sedi eno minuto, Muscle Pump Test: Quantitative parameters: Venous refilling time: To = 5 s Venous pump power: Vo = 0,8 % Sl. 1. Patološka pletizmografska krivulja pri trunkus-nih varicah s suprafascijsko kronično vensko insu-ficienco – t < 25 sek. Figure 1. Pathological plethysmographic curve by trunk varices with suprafascial chronic venous insufficiency – t < 25 sec. Muscle Pump Test: Quantitative parameters: Venous refilling time: To = 35 s Venous pump power: Vo = 12,4 % Sl. 2. Normalna pletizmografska krivulja po testu z manšeto – t > 25 sek. Figure 2. Normal plethysmographic curve after occlusion test – t > 25 sec. medtem se meri prekrvitev v mirovanju. Sledi obremenitev z dorzalno fleksijo, ki je standardizirana z osmimi dvigi stopal v 15 sekundah po taktu metronoma, vgrajenega v aparat. Po končani obremenitvi preiskovanec mirno sedi. Med temi postopki se registrira fotopletizmografska krivulja in čas ponovne polnitve po obremenitvi izpraznjenega ožilja. Pri digitalni FPG je celoten potek merjenja (prekrvitev v mirovanju, čas polnitve, analiza in shramba ple-tizmografske krivulje, izpis rezultatov in krivulje) elektronsko nadzorovan in voden. Patološki je čas polnitve, krajši od 25 sekund. Pri preiskovancu s časom polnitve, krajšim od 25 sekund oziroma s skrajšano pleti-zmografsko krivuljo ponovno merimo čas polnitve po obremenitvi po predhodni namestitvi manšete di-stalno od insuficientne perforantne vene ali insufici-entnega safenofemoralnega ali safenoparvalnega ustja, da izključimo subfascijsko KVI (Sl. 1 in Sl. 2). Pri fotopletizmografski krivulji normalno trajanje polnitve pomeni, da je venski sistem noge zdrav, medtem ko normalizacija časa polnitve po preizkusu s pritiskom na varikozno veno (test z manšeto) pomeni, da je globinski venski sistem neoporečen.4, 9, 10 S pomočjo testa hi-kvadrat smo iskali statistično pomembnost razlike v pogostosti pojavljanja vrednosti pletizmografske krivulje in insuficience safenofemo-ralnega ustja med prvo in drugo skupino preiskovancev. Hkrati smo ugotovili odstotek preiskovancev, pri katerih se je po testu z manšeto (test okluzije) normalizirala vrednost pletizmografske krivulje oziroma čas polnitve. Rezultati V skupini preiskovancev z lažjo stopnjo KVP (stadiji C1, C2 in C3) smo insuficienco safenofemoralnega ustja ugotovili pri 10 (33 %) bolnikih, medtem ko smo v drugi skupini (preiskovanci s težjo stopnjo KVP [stadiji C4, C5 in C6]) obratni tok krvi na safenofemoral-nem ustju ugotovili pri 23 (76,7 %) bolnikih. Razlika je statistično pomembna (p < 0,001). Istočasno smo patološko pletizmografsko krivuljo s skrajšanim časom polnitve ugotovili pri 11 (36,7 %) bolnikih v prvi in 28 (93,3 %) bolnikih v drugi skupini (p < 0,001). Rezultati so prikazani v Razpredelnici 1. V skupini z blažjo stopnjo KVP smo pri 8 od 11 preiskovancev s patološko pletizmografsko krivuljo po preizkusu z manšeto dosegli normalizacijo trajanja pletizmografske krivulje. Od 28 preiskovancev s skrajšanim časom polnitve v skupini s težjo obliko KVP smo pri 7 po testu z manšeto dosegli normalizacijo krivulje oziroma čas polnitve, daljši od 25 sekund. Razpravljanje Naša raziskava je potrdila velik pomen neinvazivnih preiskovalnih metod (ultrazvok, FPG) pri ugotavljanju bolezenskih sprememb na venah spodnjih udov. S pomočjo kliničnega pregleda in funkcionalnih testov ni možno v vsakem primeru ugotoviti velikosti oziroma dolžine v obliki varic spremenjene vene, pa tudi ne funkcionalne sposobnosti venskih zaklopk 374 Zdrav Vestn 2008; 77 Razpr. 1. Pogostost patoloških izvidov pri preiskovancih z lažjo stopnjo (skupina I; stadij C1: n = 10, stadij C2: n = 10, stadij C3: n = 10) in težjo stopnjo kroničnega venskega popuščanja (skupina II; stadij C4: n = 10, stadij C5: n = 10, stadij C6: n = 10). Table 1. The frequency of pathological findings in the group of patients with mild (group I; stage C1: n = 10, stage C2: n = 10, stage C3: n = 10) and severe chronic venous insufficiency (group II; stage C4: n = 10, stage C5: n = 10, stage C6: n = 10). Skupina I Skupina II Group I Group II Preiskovalna metoda Stadij 1 Stadij 2 Stadij 3 Stadij 4 Stadij 5 Stadij 6 Signifikantnost razlike med skupinami Diagnostic method Stage 1 Stage 2 Stage 3 Stage 4 Stage 5 Stage 6 Število Število Število Število Število Število Number Number Number Number Number Number %%%%%% Significance of differences between groups Dopler / Doppler 1 10 4 40 5 50 7 70 8 80 8 80 P < 0,001 FPG / PPG 0 0 3 30 8 80 9 90 9 90 10 100 P < 0,001 FPG = fotopletizmografija, PPG = photoplethysmography na različnih venskih odsekih. S pomočjo ultrazvoč- ga premera, večji volumen obratnega pretoka hitro nega doplerskega detektorja smo ugotovili funkci- izpolni izpraznjene venske mreže in povzroči patolo-onalno nezadostnost safenofemoralnega ustja tudi ško pletizmografsko krivuljo s časom polnitve, kraj-pri klinično in s Trendelenburgovim testom neugo- šim od 25 sekund. V skupini preiskovancev s težjo tovljenih spremembah na veni safeni magni. Insufi- stopnjo kroničnega venskega popuščanja, stadiji C4, cienca venskih zaklopk na začetku ne povzroča kli- C5 in C6, smo pri 28 oziroma 93,3 % bolnikov našli nično vidne varikozne spremembe, ki pa jih ugotav- patološko pletizmografsko krivuljo s časom polnitve, ljamo avskultatorno s pomočjo doplerskega detek- krajšim od 25 sekund. To pomeni stanje kronične ven-torja zaradi z inspirijem povzročenega zvečanja in- ske hipertenzije z obratnim venskim pretokom, ki po traabdominalnega tlaka in posledičnega refluksa ven- končani mišični aktivnosti pospeši polnitev žilja in ča-ske krvi. Hkrati obstaja možnost, da varikozne spre- sovno skrajša pletizmografsko krivuljo pod 25 sekund. membe niso vidne, ker jih pokriva podkožno ma- Pri 2 preiskovancih smo našli normalno pletizmograf-ščobno tkivo. V obeh primerih funkcijsko nezadost- sko krivuljo s časom polnitve, daljšim od 25 sekund. nost venskih zaklopk potrdimo s pomočjo ultrazvoč- Znano je namreč, da se kronična venska insuficienca nega pregleda.7, 11 pojavlja pri primarni varikozi šele takrat, kadar se raz-V naši raziskavi smo ugotavljali insuficienco safeno- vije insuficienca prebodnih ven.14 To je tudi dokaz, femoralnega ustja s pomočjo ultrazvoka, ker je meto- da morfološki videz bolezenskih sprememb vene ni da enostavna in ima v primerjavi z rentgensko flebo- vedno v skladu z dejanskimi pretočnimi razmerami, grafijo 95-odstotno občutljivost in 74-odstotno speci- kar pomeni, da klinično izražene varice niso vedno fičnost.12 Ugotavljanje insuficientnih prebodnih ven hemodinamsko dekompenzirane. Drugi vzrok je prin-in safenoparvalnega ustja je manj zanesljivo v prime- cip fotopletizmografije, ki praktično ugotavlja lokal-rjavi s flebografijo ali slikovnim prikazom s pomočjo no prekrvitev kože in ne zrcali vedno motene hemo-barvnega doplerja. dinamike celotnega venskega sistema spodnjega uda. V skupini z lažjim kroničnim venskim popuščanjem, Od 28 preiskovancev v drugi skupini s skrajšanim ča-stadij C1, C2 in C3, smo pri 11 oziroma 36,7 % pre- som polnitve smo z manšeto, postavljeno distalno od iskovancih našli patološko pletizmografsko krivuljo insuficientnega ustja vene safene magne ali parve ali s časom polnitve od 25 sekund. To so preiskovanci z pa insuficientne perforantne vene, pri 7 dosegli po-močno izraženimi retikularnimi varicami, varicami ve- daljšanje časa polnitve nad 25 sekund. Sklepamo, da ne safene magne in parve ter varicami na stranskih gre za izboljšanje hemodinamskih razmer, zato je v vejah vene safene magne, kot so vena semicircularia tem primeru indicirano operativno ali sklerozacijsko anterior et posterior z insuficienco prebodnih ven. zdravljenje.4 Če po testu z manšeto ni izboljšanja (pri Same retikularne varice in metličaste vene praviloma nas v 21 primerih), je najpogosteje vzrok intrafascij-ne povzročajo kronične venske hipertenzije v makro- ska venska insuficienca kot posledica globinske trom-obtoku, zato je pletizmografska krivulja normalna. To boze ali funkcionalne nezadostnosti zaklopke globo-posebej velja za metličaste vene ali teleangiektazije, kih ven.5 Za pojasnitev globinske insuficience bi bila ki predstavljajo patološke razširitve subpapilarnih potrebna ultrazvočna preiskava z barvnim Doppler-kožnih ven s funkcionalno nezadostnimi zaklopka- jem, ki pa je nismo opravili. mi, ki so z globokimi venami praviloma povezane in- Pri večini bolnikov s težjo obliko KVP smo našli pato-direktno prek posrednih ven ali redkeje prek prebo- loško pletizmografsko krivuljo, tj. čas polnitve, krajši dnih ven.13 Čas ponovne polnitve venskega sistema od 25 sekund. Samo pri manjšem odstotku bolnikov je namreč pri varicah majhnega premera normalen, se je po testu z manšeto čas polnitve podaljšal nad 25 daljši od 25 sekund, zaradi majhnega volumna krvi, ki sekund. Sklepamo, da se je pri ostalih bolnikih s skraj-se povrne v distalno smer po končani dejavnosti mi- šanim časom polnitve po omenjenem testu razvila šične črpalke. Če pa je refluks prisoten v varici večje- subfascijska in suprafascijska venska insuficienca s Mlačak B, Ivka B et al. Doplerska ultrazvočna preiskava in fotopletizmografija pri diagnostiki kroničnega venskega popuščanja 375 funkcionalno nezadostnimi zaklopkami, ki se kaže s patološko pletizmografsko krivuljo tudi po izključitvi insuficientnega povrhnjega venskega sistema.9, 10 Pri pletizmografiji je sorazmerno velika možnost napake, zato se vrednost časa polnjenja pri istem preiskovancu spreminjajo, tako pri zdravem preiskovancu kot tudi pri varikoznemu bolniku. Na pletizmograf-sko merjenje vplivajo temperatura okolja, položaj sonde za merjenje, nepravilno pigmentiranje kože, edem krače, koeficient absorpcije hemoglobina, pulzacije majhnih arterij ter psihovegetativni in drugi dejavni-ki.2, 15 Zaradi tega se priporoča večkratno, najmanj trikratno merjenje. V naši raziskavi smo izvedli trikratno merjenje in uporabili izračunano srednjo vrednost. Na ta način smo se izognili veliki variabilnosti dobljenih rezultatov, ki so posledica številnih dejavnikov. Rezultati naše raziskave kažejo, da za vsakdanjo prakso pri razviti klinični sliki KVP za postavitev diagnoze zadostuje inspekcija, medtem ko so za natančno opredelitev etiopatogeneze in patofiziologije bolezni potrebne neinvazivne preiskovalne metode. Diagnostični postopki se dopolnjujejo, ker nobena preiskovalna metoda ne odraža vseh morfološkoanatomskih in funkcijskih sprememb v venah in mikrocirkulaciji. Tako so raziskave pokazale normalen intravenski tlak pri 25 % golenjih razjed z insuficienco zaklopk povrhnjih in globokih ven.2 Referenčna preiskovalna metoda za vse neinvazivne diagnostične postopke je bila do uvedbe ultrazvočnih preiskav z barvnim doplerskim detektorjem kontrastna flebografija, s katero je mogoče objektivno prikazati spremembe v celotnem globinskem sistemu in njegovo prehodnost, stanje prebodnih ven ter funkcijsko povezanost med vsemi deli celotnega venskega sistema.2 Dandanes v praksi posegamo po rentgenski flebografiji le še redko, kadar gre za zapletene pa-toanatomske razmere v globokem venskem sistemu, ki jih ne moremo zadovoljivo prikazati z ultrazvočno preiskavo, ali kadar načrtujemo operativni poseg na globokem venskem sistemu.16, 17 Zaključki Patofiziološka dogajanja pri kroničnem venskem popuščanju so veliko bolj zapletena kot pri periferni arterijski bolezni, za katero je značilna vrednost gleženj-skega indeksa pod 0,9, ker na celotno hemodinami-ko v venskem sistemu poleg obratnega pretoka krvi, tj. refluksa, vplivajo stranske kolaterale, kot obvodi, obstrukcija in funkcionalna sposobnost mišične črpalke. Neinvazivne preiskovalne metode, kot sta ul- trazvočna doplerska preiskava in fotopletizmografi-ja, posredno omogočajo ugotavljanje funkcionalne sposobnosti venskega sistema in ločitev bolnikov z obolelimi in zdravimi venami. Resnost klinične slike, ki jo ponazarja klinični del klasifikacije CEAP, je v skladu s pogostostjo funkcionalnih motenj, ugotovljenih z ultrazvočnim doplerskim detektorjem in fotopleti-zmografijo. V kasnejših stadijih bolezni namreč ugotavljamo pomembno večje število patoloških ultrazvočnih in pletizmografskih izvidov. Literatura 1. Poredoš P. Klasifikacija kroničnega venskega popuščanja (KVP). Krkini Rehabilitacijski Dnevi 2002; 8: 28–33. 2. Nicolades AN. Investigation of chronic venous insufficiency. Circulation 2000; 102: 1–49. 3. Hübner K, Mühl T. Apparative, phlebologische Funktionstests im Vergleich: invasive Venendruckmessung und Licht-Reflexi-ons-Rheographie (LRR). Phlebol Proktol 1983; 12: 161–4. 4. Wienert V, Blazek V. Eine neue, apparative nichtinvasive Diagnostik der chronisch-venösen Insuffizienz. Phlebol Proktol 1982; 11: 110–3. 5. Weindorf N, Schultz-Ehrenburg U. Der Wert Photoplethysmo-graphie (Licht-Reflexions Rheographie) in der Phlebologie. Va-sa 1986; 15: 397–406. 6. Mahler F. Systolische Druckmessung nach Belastung. In: Kriess-mann A, Bollinger A, Keller M, eds. Praxis der Doppler Sono-graphie. Stuttgart-New York: G. Thieme Verlag; 1982: p. 32–9. 7. Rabe P, Rabe E. Zur Häufigkeit der Krosseninsuffizienz bei der genuinen Varicosis. Phlebol Proktol 1989; 18: 267–9. 8. Rabe E. Relevante Diagnostik und hämodynamische Therapieansätze der chronischen venösen Insuffizienz. Phlebol Proktol 1989; 18: 153–6. 9. Raspors S. Plethysmografic evaluation of volume changes of the foot and the distal calf in healthy subjects and in patients with distal venous pump disfunction. Vasa 1991; 20: 30–5. 10. Rutgers PH, Kitslaar HEJ, Ermers MJE. Photoplethysmography in the diagnosis of superficial venous valvular incompetence. Br J Surg 1993; 80: 351–3. 11. Lees TA, Lambert D. Patterns of venous reflux in limbs with skin changes associated with chronic venous insufficiency. Br J Surg 1993; 80: 725–8. 12. Videčnik V. Diagnostični postopki pri bolnikih s kroničnim venskim popuščanjem. Krkini Rehabilitacijski Dnevi 2002; 8: 21–6. 13. Wienert V, Simon PH, Böhler U. Angioarchitecture of spider veins. Phlebologie 2006; 35: 24–9. 14. Bollinger A. Funktionelle Angiologie. Stuttgart: Thieme Verlag; 1979. 15. Sinz V, Petter O, Gaube H, Hartigs A, Gőltner E. Methodenkritische Untersuchungen zur Beurteilung des photoplethysmo-graphischen (PPG) Transparenzsignals in Abhängigkeit von der Massbedingungen. Phlebol Proktol 1986; 15: 177–83. 16. Depalma RG, Kowallek DL, Barcia TC, Caffarata HT. Target selection for surgical intervention in severe chronic venous insufficiency: comparison of duplex scanning and phlebography. J Vasc Surg 2000; 32: 913–20. 17. Breden P, Ključevšek T. Venografija in magnetna resonanca v diagnostiki venske tromboze. Med Razgl 2000; 39 Suppl 2: 23–8. Prispelo 2007-08-03, sprejeto 2008-04-04