MAY 2 9 1919
Ithaja vaak r*M* M d«lj ia praznikov.
Iiiued dai\j «»copt Sssdajr« and Holidav«.
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
(J rad nitk l in uprav niikl pr« •turlt 1*437 B. l.awndst» av.
Offloo of publicatlon:
l'Sfi7 Mo. Laarndala ava. Tvlaphun«: l.awiidnlo 46S8,
$4 00 STEV.—NUMBER 123.
LETO-YEAR XII. <j:Bi4,Š2*	iTToi^iVVSirS-f/lr CHICAC^O, ILL., sobota, 24. maja (May 24) 1919. 5u>,,cr&rly.
TlblUnTTTi^UUibut^ undar par m, t (Ho.	Offica of Chica,o, tlltnoi.. By urdo«_^lw JPwldo^ S Burlo.on. Po.lma.Ur ('.«■«»!.
Acčaptanca for w«»liai at .paciat rato of poaUgo providad for la —ction 1103, Acl of Oct. 3. 1017. aulhorii.d on Juna 14, 101».
=a
Besedna bitka radi konflikta italijanskih S U H A CI V BOJU .--interesov na Turškem. Pred-
rn
seanik se je naposled udal. Devet članov ameriške mirovne komisije je resigniralo.
Pari*, 23. maja. — lz zanesljivih virov so danes prišle na dan sledeče podrobnosti včerajšnjega poročila, da Amerika, Anglija in Francija zahtevajo pojasnila od Italije, zakaj je poalala čete v gotove kraje Male Azije:
Italijani so izkrcali vojaške čete v Adaliji, Budrumu iu Makru v okolišu Sini me v času, ko je Orlando z drugimi italijanskimi delegati vred zapustil Pariz vsled reškega spora. Italija ni obvestila zaveznikov o izkrcanju čet. Anglija Francija in Združene države so takoj poslale noto Italiji, zahtevajoče pojasnila, zakaj so bile izkrcane čete. Pred nekaj dnevi je bila seja velike četvorice glede položaja v Smirni. Na to sejo je bil poklican tudi Venizelos, ker ima Urška svoje interese v dotičnem delu Male Azije, kamor so bile poslane italijanske čete. Ko je Orlando »topil v zboroval-no dvorano, jc VVilaon šel preko vseh diplomatičnih formalnosti in direktno zahteval, da Orlando odgovori, kaj pomeni italijanska vojaška ekspedieija v a^}BT**i TuF-" /iji. Orlando je odvrnil, da bo pojasnil, toda ne v navzočnosti Ve-nizelosa. Orški ministrski predsednik se mora prej odstraniti. Wilson gn ostro zavrne, da Venizelos ostane navzoč. Venizelos se je oprostil in je hotel oditi, ali NVilson mu je rekel, da naj ostane. Nato je sledila o*tra besedna bit ku med VVilsonoiu in Orlan-dorn; zadnji pa ni hotel dati .pojasnila dokler je Venizelos nav-zoe. Končno je bilo dogovorjeno, da se Venizelos odstrani. Pozneje je velika trojica prosila Venizclo-*a oproščenja, ker ae je moral odstraniti, dasi jc bil povabljen na ne jo.
V sredo je Orlando odšel iz Pariza na francosko-italijansko me-jo, kjer je konferiral z nekaterimi svojimi ministri in ko se je vrnil drugi dan, je dejal, da njegov kabinet podpira njegovo akcijo v Smirni
Devet članov ameriške mirovne komisije se je zahvalilo.
Pariz, 2«. maja. — Devet članov ameriške mirovne komisiji je podalo ostavko vsled nezado voljnosti z mirovnimi pogoji. Od-Htopivši člani sicer niso no odgovornih mestih, vendar so pa imeli kot zvedenei važne službe. VVil-hoii je sprejel rcsignacije treh članov, ki so: profesor A. A. Young s cornellske univerze, klavni ekonomski ekspert; dr. I-ssiali Bovvtnsn iz Nevv Vorka. na čelnik ra/.iskajoče teritorijalne divizije; W, C. Bullltt, poznavalec ruskih razmer, ki je po nalogu predsednika Wilaona obiskal Moskvo pred par meseci.
ZA SLUŽBO V SIBIRIJI SE JE Z0LA8IL0 14 PROSTOVOLJCEV.
Washington, I). (t. — Vojni department poroča, da se je na poziv za H(M)() prostovoljcev, ki imajo iti v Sibirijo, oglasilo do IH. maja le 14 rekrutov. Department pravi, da se Američani najbrž boje (trde sibirske zime. Izmed 33,-911 prostovoljcev, ki so se priglasili za časa premirja, je do zdaj le 805B mož izjavilo, da gredo v Francijo, 850 na llvajsko otočje in KMMi moŽ v pas Panamskega prekopa. Ostali hočejo služiti doma.
ENTENTA OLAJŠALA GOSPODARSKE POGOJE.
Panika med nemškim ljudstvom ob Reni vsled grozeče in vasi je.
NKMfiKI SOVJET APELIRA NA DBLATSTVO ZA PO**
PISANJE POGODBE.
HENRY FORD IMA DELO ZA 10,000 VOJAKOV.
Mt. Clemena, Mudi. — llenry Ford, zuaui posestnik avtomobil* uih tovarn v Detroitu, jc izjavil tukaj v četrtek, ila je pripravljen v 24. urah vposliti K),(MM) odpuščenih vojakov iii med temi 1000 pohabljencev.
ZA VOJNO SUŠO.
V kongresu je opaziti slabo ras-položenje za Wilsonovo priporočilo.
VERSKI FANATIKI.
Berlin, 23. maja. — "Lokal An-zeiger" piše, da je Nemčija zadovoljna, da pride bivši kajzer in ostali krivci pred razsodišče zaradi povzročanja vojne, toda sotbii-ki morajo biti i/, nevtralnih dežel.
Pariz, 23. maja. — Velika če-tvorica danes nadaljuje razpravo o turškem vprašanju, ki je vedno bolj zapleteno. Kakor poročajo iz Versaillesa, bodo protipogo-ji nemške delegacije obsegali 50 na pisalnem stroju popisanih listov.
Berlin, 23. maja. — Demonstracije neodvisnih socialistov za pod pisanje miru so pričela dobivati revolucionarni značaj. Včeraj je nu tisoče delavcev korakalo mimo vladnih, poslopij na VVilhelm-stasse in demonstrant je so prepevali marseljezo ter nosili napise, ki so sc glasili: "Kdino svetovna socialna revolucija prinese pravi mir," "Socialistični ministri, re-signirajte!" itd.
Pariz. 23. maja. — Veliki štirje so se včeraj sporazumeli, da nekoliko popustijo pri gospodarskih pogojih in v točkah glede na odškodnino. Zavezniki bodo da ne* odgovorili na noto nemške de legaeije v Versaillesu in obvestili Nemce o modifikaciji pogojev. To jc prva spremenitev pogojev v mirovni pogodbi. Dalje je velika četvorica nekoliko popustila pri pogojih, tikajočih se Sasrske do-
H"«1-	. . . , .
Nemci zelo nasprotujejo «loloe na zavezniško odškod
Washington, D. 0. — V kon
grešnih krogih je prav malo slišati, da bo kongres poslušal nasvet predsednika VVilsona iir dovolil vsreuje piva iu izdelovanje vina. Položaj je prav nasproten, če se sodi po glasovih, ki prihajajo v javnost.
Senator Sheppard iz Texasa pravi, da vloži predlogo, ki Specializira, kako se izvede vojna pro-hrhicija, Po njegovi izjavi sc nikjer drugje ne zanimajo za preklic vojne prohibieije kot v Nevv Vorku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimoru, St. Louisu, Cincinna-tiu, Milvvaukeeju in San Franeis-cu. On trdi, <la je bil predsednik NVilson napačno poduČen o položaju v deželi in zato je priporočil, da se dovoli variti pivo iu izdelo vati vino.
V naprednik kongresnih krogih pravijo, če je kdo napačno poduČen o položaju v deželi, tedaj je to senator Shepnard in ne pred sednik Wik»oii. Ze lo dokazuje, da ntttta senator Sheppard prave sod be o položaju, da je pri našteva nju mest izpustil Chicago. V tem mestu je ljudstvo odglasovalo o prohibiciji vprav pred kratkem časom. ProhMdcijonisti so tako pogoreli, da je bila groza, ("'e si-nator Sheppsrd tie vidi ali opazi takih protiprohibieijoniških znamenj. tedaj ne more videti manjših, absolutno pa nima prave sodbe o položaju v deželi. Ljudstvo v Chicagu je bolj številno, kot pre bivalei treh majhnih držav. Me sto Chicago ima toliko prebival cev, da doseže skoraj dve tretjini prebivalstva države Texaa. iz katere prihaja senator Hheppard. ln to ljudstvo v Chicagu sc je z glasovnico izreklo proli prohibiciji,
Prohibieijo strastno zagovarjajo duhovni raznih protestantov skih sekt. Iz Dcnvcrja, Colo., je prišel glas, da se je konvencija babtistov takoj pričela baviti s predsednikovim pViporočilom. Stavljen je bil predlog, da se se stavi resolucija, ki naj izreče, da se konvencija ne strinja s pred-sednikovim priporočilom.
V	Chicago so zbrali metoditov ski episkopalci, ki so se seveda izrekli za prohibieijo in proti predsednikovemu priporočilu.
V	naprednih krogih pravijo, da nimajo nič proti temu, če duhovni raznih protest a ntovsklfe verskih sekt izražajo svoje mnenje glede prohibieije. ali gospodje naj *i nikar ne domišljajo, da je njih subjektivno mnenje ljudsko mne
GLASOVANJE 0 SPLOSNI STAVKI V ALBERTI.
Delavske oi?unij*icije glasujejo, da li se pridružijo unijam v Winnipegu.
NAZADNJAŠKE SILE IZZI VAJO.
Ottavva, Ont„ 2.'!. maja. — Pro-vuneijalna Delavska Zveza v Al berti je odredila splošno glasovanje za svojo Člane, tla odločijo, tla li pojdejo v generalno stavko iz simpatij do delavcev v NVinuipc
Calgarv, Alberta, 23. maja. Tukajšnje delavske Organizacije, ki so pridružene Ntrokovneniu delavskemu svetu, so pričele včeraj glasovati o vprašanju gene ralne stavke, ki ima pričeti pri hoduji pondeljek iz simpatij do stavkarjev v NVinnipcgu.
VVinnipeg, Mami., 23. maja. Meščanski oiMmr, ki sc je organi ziral proti stavkarjem, je včeraj razglasil, da bo odprl trgovine iu druga manjša podjetja n pomočjo prostovoljcev. Župan <lray je tudi izjavil, ila nc bo trpel, da bi stavkarji ukazovali, kako se naj razdeljuje živež med ljudi. Danes se vrši javni sestanek zastopnikov delavstva iu podjetni kov, ua katerem bodo diakuzlje o poravnavi stavke. Sestanek se vrši v mestni hiši.
100,000 OSEB ZAHTEVA: NA, Si VOJAKI MORAJO DOMOV IZ SIBIRIJE I
Chicago, lil. - Včeraj je bila poslana predsedniku \Vilsonu peticija, ki ima 100.000 podpisov in ki na kratko zahteva: "Pošljite domov 4<MM) čikašklh vojakov iz Sibirije!" Peticija je bila j »odpisana v enem tednu.
POTEZE PROHIBI-OIJONISOV.
Washington, D. 0, — Med političarji se sliši šepet, »la bodo prohibieijonisti skušali odložiti prvutNcdnikovo priporočilo za pr< kite vojne prohibieije du prvega julija.
Med voditelji večine ui opaziti prav nobenega navdušenja, da si prekliče vojna prohibieija. Kav no tako niso dostopni argumentom, naj ne poskusijo gostilne, v katerih bi se prodajalo le vino in pivo. Aktivnost je opaziti le na strani prohibicijonlatov, ki izjav ljajo, da bodo nasprotovali vsa keršnemu preklicu vojne prohibieije. Take-govorice pa vplivajo tudi na 'bolj liberalne elemente, ker sc boje očitkov od strani pro-hibicijonistov, da so ise prodali žgsnjarskim interesom, dasiravno nima žganje nič opravili s priporočilom predsednika VVilsona,
SHERMAN NAPADEL WILS0NA V SENATU.
Senator je odprl ofenzivo proti ligi narodov in pravi, da je Wilson "socialisti'',
OČITA PREDSEDNIKU, DA JE IZDAL" ITALIJO.
NVasIdngton, 23. maja. Senator Shcrmtin iz lllinoisa, republikanci', je danes odprl ofenzivo v senatni zbornici proti NVilsouu in ustavi lige narodov, Sherman je predložil resolucijo, tla se ustava ligi1 loči od mirovne pogodbe, ko pride v senat za ratificiranje. Hcsolucijo je utemeljil z napa dom ua VVilsona, kateremu je ličila!. tla je "preveril" Italijo, Ki tajsko iu Poljsko iu se 'podvrgel' Angliji, Sherman je tudi dejal, da je pet članov VVisonove vla-Ic "okuženih a socializmom" in In predsednik podeljuje važne službe odprtim socialistom.
Pakt lige narodov je Sherman nazvsl, da se ga drži "proklet-stvo nesramne perfldnostl "
K00 JE ZAKRIVIL MIZERIJO V RUSIJI?
Hunt pravi, da 33 odstotkov so krivi boljševiki, 07 odstotkov pa ententa s svojo morilno blokado.
NEPRISTRANSKA SODBA.
Znani ameriški poročevalec Frazier 11 unt, ki je bil dva meseca v Petrogradu iu Moskvi, jt< o krog I. maja odšel iz sovjetske Kuaijc. 1'stavil se je v llclsing forsu ua Finskem iu odtam je od-potoval v Pariz, Njegova nepristranska poročila so mišim čila« teljem že znana; mož ni v nobenem poročilu niti namignil, tla se je "naleze! boljševlške bolezni", pač pa slika razmere in boljševl ke, kakršne je videl in proučil. Pokazal pa je velike simpatije r.a rusko ljudstvo iu po njegovem mnenju so zavezniki največ za>
AMERlftKI LETALEC dE (JA KA NA AZORIH.
Polita De I gada, Azoraki otoki, 23. maja. Lajlnant llead se še ui dvignil v zrak s svojim letalom NC4 v poletu na Portugalsko. Kcad odlaga od dne do dne vsled slabega vremena. Mogoče odleti danes, morda pa t tuli ne.
London, 23. maja. Kapitan ladje za pokladanjc kablov "Far aday" je danea sporočil, da j« moštvo ladje videlo luči eroplaua, ki je plul proli Kvropi zadnji pondeljek zgodaj zjutraj. Letalo so videli približno sredi |n>ta med Ameriko in Kvropo, ali okrog |(MMI milj od Nove Fundlandlje. Ako je poročilo resnično, tedaj so mornarji videli HawV.erJev ero i plan. kl je po mnenju zalnteresl ranih krogov moral biti na dotič
...................................bani glede
■Kmignaeije ostalih šest Članov ninsko komisijo; njihov argument
je VVilson zadržal, zato še niso da ima ts komisija preveliko objavljena njihova imena.	oblast, ki sega v področja nuve
__, reust va nemške republike in če se
PROTI PROHIBICIJI. Nemčijs poti vrže določbam ino Washinrton D. C. Kongres-1 mnske komisije, pomeni to nI* nik tlriffin iz New Vorka je pred-jdrnzega kakor podložnišlvo,
Msiuiheim Nemčija. 23 maja. 4 Jovoriee, dn Nemčija ne bo
nje. Ljudstvo sodi drugačo, kari ^ ^ ^ y 4,|l,j<,k ,j,„PaJ, je večkrat pokazalo s splofiuim glasovanjem.«
DOM ZA VDOVI IN MATERE VOJAKOV
l"žil kongresni zbornici rezolucijo. ki priporoča, dn ne prohibicijoni
lodatek k ustavi predloži p^p}*,,^ miru in da i*» ententa
tki
ljudstvu na sploAno glasovanje.	pr<K|jPg|B dalje
"teHto. da odločijo o njem državne	l/ro/.,|(. pHniko med tul
lffitlature. Kongresnik pravi, da	p^dvalatvirm. Včeraj je j* prišel do prepričanja, ds gin riHVM| •"»vanje v legislaturnh ne izrnža T»'sve ljudske volje,
Nemčijo, »o |s» tukajšnjim
nn lokalne banke in mnogo ljudi je zapustilo me»to
če je llaM ker letel sto milj na u ro. To je prva vest o ponesreče nem letalen, kl pobija druge ve ,»11, da je llnvvker padci v morja • blizo Kniinde,
jrts? i......^""sszszir "
predlagal, da kongrea dovoli nad Washington, D C. - Kur,vol en miljon dolarjev za zgradim upravitelj Oarfleld je isilal od štirih domov, v katerih bodo nn redim,, kntero preklicoje prejšnje nt su jene matere in vdove vojn {odredile za prihranitev gnaollna In kov ki mi služili v minollh voj |0lja Vae prejšnje omejitve no h
nah Kn d«on naj m- zgradi v Ken tuck.vju, drugi v Imlmnl, tretji v MasnaehuiMrtlsu. četrti pn v Kn liforniji.
to islredbo preklnnite
Vrhutegn »e vrše protestni
»hodi
- «....... ""j-	t	, > rnut«-s" "	'-----
Dasiravno prohibieijonisti krue y viannheimii, ki povzročajo ve« glas, da med kongre«nil i	k<»nfuzijo.
»paziti gibanja proti prohibi |^,„#|on, 23. majs — Zaveml-' 'ji je rezolueija kongresniks ^ >ril-de ob Heni so pripravlja Hrlffins jasen dokaz, da je tako ^ M }rival!ij0 Nemčije, sko ho zs-l^»snje le tukaj.	I	1 4
ITALIJANI SO NA DELU
Waahington. D C Kongrea
ni k Kmerson lz drŽave Oblo, je VREME	predložil rezolucijo v zbornici, ki
Mpe4ira na ameriške mirovne ko Chicago in okolics Nestalno v j minsrje v Parizu, .1« se / Italijo »oboto in nedeljo Lahki rszličui pravično pokopa v ,s.gledo l(e vezivi Solnee izhsjs ob f, K, ra Ue radi velikih žrtev kl j.h jr H.j. nb H 11,	I VtAlfti« doprlneala v vojni.
krivili z njihovo intervencijo in blokado, tla je danea taka beda v Kusiji.
lz njegovih zadnjih poročil, kl jih je ptthlal iz llelsingforsa člka-šlti "Tribuni," posnemamo sledeče :
"Pravkar sem dovršil dvaine* sečno preiskovalno potovanje po sovjetski Rusiji. Kar plšeiil, temelji na mojih tisočerih opazovanjih iu stoterih pogovorih, kl aem jih imel n sovjetskimi uradniki otl Lenina doli do zadnjega korum-piranega podkomisarja lu z ne- *• Štetimi drugimi ljudmi vseh slojev, boljše viških iu protlboljše-viških, s katerimi aem prebil dolge večere. Poskusil sem prodreti do dna duše današnje Husijc lu poslušati bitje njenega srca.
<"V Id moghV utripanje ruskega srca govoriti z besedami, tedaj bi govorilo vsemu svetu takole:
"•laz, Hiislja, s svojimi miljon-skiuii masami, bojujočluii ne lu sajijajočlml miljoni, sem že sita bojev. Pustite me, da delsui, kajti edino v delu je moja rešitev. Dajte ml mir! Podajte ml roko, dajte mi čevljev, obleke iu živeža. Dajte mi priložnost do dela iu kmalu bom spremenila komunistično, nedemokratično diktaturo v svobodno demokratično vlado, ka kršuo hočem; ako je pa ne bom mogla spremenili, jo bom uničili. Nihče drugI ue more storiti tega zame. Ne izatradavajte me več, kajti moji otroci umirajo in moji ainuvl izgubljajo pogum. Pustite me, tla popravim svoje stroje, to varne iu železnice iu tla oživim. Odprite ml vrata lu pustite me. da Mvlm svoje novo življenje .,
Lakota lu brezposelnost nta dva glavna vzroka današnje bede v |(uniji; revolucija ui vzrok m U i niuuiatična stranka nI vzrok. Ta dva glavna vzroka brc/posel, uost in lakota pa Izvirata iz »a vezniške blokade, ki je zaprla ct*i4ralno Husljo preti zunanjim svetom. Boljševiki so s njllmvo neizkušenostjo, nesposobnostjo iu trmo ili povzročili morda 33 od stoikov bede, ali vsa ostala krivda pa leži zavezniški Intervenciji in blokadi.
7,V/, ruskih lokomotiv leži ln rjavi v delavnicah, kjer čakajo nn nove dele iu orodje, toda /a vezillšks blokada ne pusti teh de lov iu orodja iz Avedske iu Dan «ke, kjer je bilo naročeno, V j»il ui Kosiji ne natiajn mil Jone ho6 11 je v |s»«*niee III koruze, ljudje v Petrogrsdu ln drugih krnjili m-verne K unije pn strmlnjo, ker ol j lokomotiv, tla bi tnl vlekle nslože ue vagone lz. Južne llusije in I krajine. Olje j« glavno kurivo v Koaiji /n prolzvnjaoje gonilne »l Ir, ttolM brlllškc čete st» zaprle olj j ne vrelce v Itnku iu tovsrne v Pe 'rogrsdu ln Monkvl morajo |s»či vali, ker nimajo olja Moaki dc |lavel ln kmetje ne morejo pr.slu '. irntl pot rebš^in, ker prvl^ nima
Montgomerjr, Ala - V svetni jo surovin In dWfW • .........
! zemljišču pisarni ts»do dne 27 jbojevsti proti Invaderjem maja vriiln vkiljlženja da dr/nv Komunistična vlada je nku*nln na femljišča Hvetn Jr okoli .'>ISMI u-l|M|,(r%t|f| veliko iM.mnnjkauje Jdo akrov ki j« deloma prilagtt j,ri||(J| , drugi'!'' »'e<Utvi Dala je !d* o za jsiljetielstvo, delofoi jp-H I|j,j.Ut vil resnično priložnost tu šuma Hvst bo olalna po ponlavl, |r<||irJ|ftkk prosto zsbavo, gUdsll 'ki je veljavna ZS domoviščsrje,	<Oal|a aa • ««»aol. •
KAJ SE GODI NA OGRSKEM?
Z Dunaja poročajo, da js ententa ustavila ofenslvo in da Jo nt.
EKSEKUCIJE PROTIREVOLU-OIONARCEV.
Kodan, 23. maja. Z Dunaja je prišlo poročilo, tla je za vezni Ška kampanja proti Budapešll u stavljena Kiitenta je pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado iiii Ogrskem, Zavezniška komisija Je ua potu V Budapešto. Kntenta je spremenila svoje stališče vsled pogajanja z Nemško Avstrijo. Poročilo dostavlja, tla se je go spotlarska iu politična pozicija o grške sovjetske vlade veliko iz. boljšala.
Dunaj, 23. maja. Tukaj jmi ročaju, da Francija poslala ko louijalnc (črnokolnej čete na ju Žno Ogisko, kl imajo prodirati proti Budapešti. Kumuiiskc čete so izpraznile ogrsko ozemlje vzhodno tal Tise iu ne umaknile tlo besarabske meje. Protirevolu • Iona r ne bele čete so zasedle ne kaj izpraznjenih postojank in zdaj sc pripravljajo na jirehod čez reko Tiso.
Dalje poročajo, tla *o komuni sti v Budapešti usmrtili večje šte vilo protlrcvolucionarjev prei poslopjem parlamenta. Predned uik revolucionarnega sodišča je 22letni ključavničar
Lontlon 23 maja Brezžična de|M*4s is Moskve, ki vsebuje il rad no porodilo novjetnkf vla-le. zan ika veni, ds *o protilNiljšrviške čete okupirale iilgo in Dvlnnk na zafiatlni fronti,
Pariz, 23 maja Japonska je pripomnili Kolčakovo vln«bi v (Itaaku, Sibirljn.
Lomlou, 23 majs Iz Moskvi i|M»rot sjo. «la at» ♦irliiške bojne I« dje boinbsrdirnle Kerč on v/ImhI ni obali Krima, kjer se nahaja o Al na m« d Azovsklm in Crnlui morjem
SVET ZA NASEUENfKE


iiH

PROSVETA
glasilo slovenske nakopne podporne jednote
LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE	JEPNOTK
KokopiM m aavredajo.
Cana oglaaov po dogovoru.
Naročnin«: Zad.njan. d rt. v. O"«™"?* to
1 't vo ta pol leta in »1.00 za tri maaeca; Chicago »6.60 na Isto. »Z 7S t* poi Uta, 91.40 ta tri me—ca, in ta inoromatvo 17.00._ .
Noalov m vao, kor ioao »tih a IUto»»
"PROSVETA"
ZSS7 So. Lovadolo Awu«, Chicago, lUtooU.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgo« .f tho 8It»»U Notioool BaaafH S—Uty.
Own*d br I h* Slovolc National BoboIU ioctot 7.
Advartiaing ratea on agraemcnt.
Chieago
Bubarription: Unitod Statea (ezcept Chicago) and Canada 94 par ago 96.60, and forcign countriaa 97.00 por year.________
yaar
si
D« t um v oklapanju n. pr. (Maja 30-19) polag aaiaga imana io oaalova pomeni, d. *»«. ja . tam dnavom potakU oaroi.i^. Po.ovHo jo pravo-
čaaoo, da aa vara na uataal Hat.	__
t" ..J	'	■	1
NEUMNO GOBEZDANJE.
Zakaj ie prišla revolu-cija v Evropi?
J'i4e Paul Wallacs Hanna)
(Dalje.)
"Franeija s svojim propadajočim prebivalstvom bo imela p« vojni najbogatejfte železne rudnike iu preinogokope v Kvropi, a kljub temu se je v svoji nevošč-ljivoati zarotila, da potiaue hitro raettfčo Italijo iz Istre in Dalmacije", mi je dejal neki italijanski uradnik, ko aem potoval z Wilsonom po Italiji. Nato je nadaljeval: "Ako ne ho Italiji priznana "pravna" pri mirovni mizi, tedaj mora ponoviti alijaneo z Nemčijo in z njeno pomočjo realizirati svoje pravične ambici-i."
Hil sem z Wilsouoin v Rimu, Milanu, (lenovi in v Turinu in »dišal, kako so gu člani trgovske zbornice upozsrjali, da mora lla-lija ponoviti vojno prejalislej, ako ji mirovna konferenca ne dovoli ekspanzije čez grško in ju goslovansko ozemlje. Na drugi atrani sem tudi »dišal socialistič ne govornike v Milanu in Turi-, nu, ki so ostro obsojali »šovinistično politiko italijanske vlade, toda rimski časopisi so previdno molčali o tem.
Dasiravuo sta bili dve zmagovalni državi na robu propada, je mirovna konferenca bila mirna dokler ni boljševizem preskočil 1'ichonoV "sanitarni kofrlon" In se vgnezdil na Ogrskem. Tri me sece so diplomat je v Parizu ne prenehonui tajili, da je med nji
Dopisi.
Časniki so prinesli vest, da newyorski postavodajni odsek preiskuje boljševiško propagando in "načrt, po ka-terem so se mislili rdečkarji polastiti mestne vlade, da dokažejo radikalcem v deželi, kako lahko je izvršiti kaj takega". K tej bedastoči je dodana še večja bedarija, ki se takole nadaljuje: Rdečkarji nameravajo upasti v mestno hišo in zagrabiti župana Hylana, ne da bi pri napadu tpkla kri. Seveda se razume, da radikalci ne nameravajo dolgo vladati v mestni hiši, ampak hočejo le ljudski masi dokazati, kako lahko se je polastiti vlade, če ljudske mase nastopijo složno.	....................
Vest nosi očiten pečat, da se je rodila v glavi od.iiesogUstf^oda,preo-, žganja pijanega meščanskega časnikarja, ali da je bila naročena, da služi gotovemu namenu.
Vsakemu normalnemu človeku je znkno, da mestne hiše v Amerike niso zastražene z močnimi vojaškimi ali policijskimi stražami in da lahko večja skupina ljudi za-rnle mestno hišo. Ali ravno tako jasno je vsakemu človeku, ki ne sodi v norišnico, da tisti še ni vladar, ki je zvezal župana in se usedel v njegovo pisarno. Če ni v mestu tako močne, policijske sile, da prepodi iz mestne hiše ljudi, ki so vprizorili operetno revolucijo, bo kmalu na mestu poziv governerja državna milica. Ce ne zadostuje milica, bo prišla na pomoč zvezna armada. Vsak šerif ima v takem slučaju pravico zapriseči in obor^iti pomožne šerife.
Tako neumno gobezdanje ima očiten namen zastrupiti možgane ameriškemu ljudstvu, češ, da se zbirajo pre-kucuhi, ki hočejo š silo trmoglaviti vlado, da bi ljudstvo videlo v vsakem delavcu, ki zahteva poboljšanje delavske mezde in delovnih razmer nevarnega prekucuha.
Ljudje^ki trosijo take neumne laži v svet, so najbolj nevarni miru in redu,ker hočejo s svojimi lažmi na vsak način povzročiti pretepe in rabuke.
Pametno je, da se take vesti preiščejo do dna. Ali se pametnejše je, če se ljudi, ki natvezujejo ameriškemu ljudstvu take pravljice, spravi na varno za jetniško omrežje ali pa v blaznico, kjer ne morejo nikomur škoditi s svojimi izmišljenimi pripovedkami.
Idi h len se nekaj časa in nekaj ljudi ima za norca, vseh ljudi in zmerom se pa ne more imeti za bedake. Nekega dne bo ljudstvo prišlo do spoznanja, kakšne laži mu natvezujejo nekateri meščanski časnikarji. Posledica tega spoznanja bo, da bfi ljudstvo izgubilo vero v časnike in ne Im verjelo tudi resnice, ker bo sito lažnjivega časnikarskega gobezdanja.
brat na Ogrskem jih je lako preplašil. da so se takoj pričeli o-glašati kritiki iz navdahnjenih virov in dolžiti konferenco, da je njena počasnost in nesporazum-nost povzročila katastrofo na O-grskem. .>
V tem časti, ko pišem te vrstice, j) ri naša jo brzojavke jasno sliko, kako francoski šovinisti sodijo o izidu štiriletne svetovne vojne.
Francoski državnik, čigar ime je zamolčano, je povedal poročevalcu nc\vyorške "Tribune" sledeče :
"Včasi slišite neumno trditev, »la je Nemčija zmagala. Nemčija gotovo ni zmagala, toda Francf-ja tudi ne. Dve državi sta, ki sta
!..frt* !..*	mm	«!•>« , 1 i k I k I /l I.' <ktll
Gompersevr izjave. - V zadnjem času je Samuel timnpers, predsednik "Ameriške delavske federacije" ponovno izjavil, da se ne misli iti v pokoj. Zakaj prihaja < iompers s takimi izjavami na dan? Dozdaj sploh še ni pokazal. da misli iti v pokoj. Ali mogoče Gompera pričakuje kakšno majhno iznenadenje na prihodnji konvenciji Ntneriške delavske federacije"? Mogoče je vse!
Shaw jr vedel. Angleški dramatik Bernard Sha\v ie pisal že pred dvema letoma, da bo mir prinesel aneksije, kazenske odškodnine in samoodločevanje se bo vpošte-\a!<» le tam, k jiM bo to služilo interesom zmagovalcev, brez ozira katera stranka zmaga v vojni. To se je zgodilo. Nemčija zdaj občuti, kar je občutila Rusija, ko je bil diktiran brest litovski mir.
Da bo mir
izalV iz vojne z večjim dobičkom kot pa z izgubami in o teh dveh drlavah se lahko reče, da sta zmagali. To so Združene države iii Anglija. Amerika je vsled vojne prišla na stopnjo, na kakršni šc ui hila nikdar nobena država v zgodovini človefistva. In Anglija? Prej je nemška mornarica nekoliko ovirala Anglijo pri osvajanju svetovne trgovine, a danes je Anglija na morju najmočnejša sila. Da, Amerika in Anglija sta zmagali! — Francija je izgubila vojno, premagana jc — ako ji mirovna konferenca ne podeli strategije i/, leta 1H70 in gospodarskih pripomočkov i/. leta 11114. Med Francozi se pojavlja strašen sum. da se hoče angleški svet (Anglija in Amerika) okoristiti na škodo romanskega *ve-ta. .favna tajnost je, da Francija tic more storiti ničesar brez finančnih svojih zaveznikov in
Rtpublic, Pa. — Delavske- razmere v ti okolici so tudi pod psom. Akoravno delamo po 5 do 6 dni \1 tednu, nam na plačilni dan ostane jako malo. Kajti premogovniška družba nam je zopet pričela računati stvari, katere so bile za časa vojne proste. Sedaj moramo plačevati za eno palico dinaniita deset centov, za ceno vžigalno kapi-o ("kapsel") osem ceentov in za vrtanje ene luknje deset centov. Plačajo nam pa za poln voziček premoga, ki navadno tehta >tri tone, 82% centov. To je za nalaganje. Kopačem pa plačajo od tone UV/o centov, stara plača. Poleg je pa še draginja tako velika, da ne vemo, kaj bi jedli, da hi se preživeli .
Premog je pa tako trd, da se kar bliska izpod "pika".
Pred kratkim sem dobil od gl. urada JRZ nekatere listine z navodilom, da naj iste prečitam na društveni seji društva št. 85 S. N. P. J. Toda naletel sem nsMak odpor, na kakršnega niseni nikdar mislil. Pričeli so kričati, da naj kar lepo spravim te listine in nekdo je bil še tako predrzen, da mi je rekel, da naj vržem dotič-ne listine v stranišče. Ne vem, kaj bi rekel od takih rojakov.
Kden izmed tukajšnjih rojakov je pa še bolj modro "pogruntal". Rekel je, da kdor ne veruje v Boga, je samo pol-čl o vek. Ko bi mi prej vedeli za to, bi uvrstili v pravila HNPJ, da se izplača podpora in usmrtnina takim nevernikom sa mu. .polovic., Koliko.,hi hilo pomagsno HNPJ in sedaj bi ne bilo treba plačevati tako visoke naklade v bolniški sklad. Sicer pa ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.
Isto se nd je pripetilo na seji društva št. 14 SDPZ. Tam sem že prej dobil navodilo, da mi ni treba poka/iti onih listin.
Toda zavednim rojakom v drugih naselbinah ni treba misliti, da smo vsi tako navdušeni za svobo-do v starem kraju, kakor sem zgoraj omenil. Nekaj nas je, kateri smo pripravljeni vse žrtvovati samo v ta namen, da bi priborili prostost našim rojakom v stari domovini. Toda premalo nas je. da hi mogli kaj pozitivnega narediti. Kajti velika večina rojakov v ti naselbini še ne more pozabiti "dobrot ", katere so dobivali od prejšnje vlade in še vedno mislijo, da mora biti kraljevina ali monarhija sploh, krer brez te bi se svet podrl.
2ti. aprila t. 1. je tukajšnje društvo št. 85 HNPJ priredilo vese Hco v korist društvene blagajne. Ta veselica je izpadla v največjo zadovoljstvo vseh, udeležencev kakor tudi prirediteljev. Sicer smo imeli nekaj neprilik radi godlje, ker se je eden iznted Igralcev skesal ravno zadnji večer. Radi tega smo mogli preurediti celo go dbo. Uspeh tudi ni bil tak, kot se jc pričakoval.
Pri nabiranju prispevkov za
farmer, iu člane v legislaturo. Zgradili bodo svoje njline in skladišča za žito. Ustanovili so tudi svoje banke. Na ta način se bodo popolnoma otresli privatnega iz-korifičanja. Razumno je, da je veliko nasprotnikov, kateri se poslužujejo vseh sredstev, da bi prišli zopet ha krmilo.
V tukajAnjem okraju je ta organizacija zmagala ua volilni dan. Nasprotniki so dobili samo okrajnega šerifa in še tega, kakor se govori na nepošten način. — Menda so uloinili v volilne žare ter ponaredili glasovnice.
Da se popolnoma odpravi privatno izkoriščanji je potreba, da se organizirajo vsi, farmerji in industrijski delavci v eno samo organizacijo. Kajti eden o<l drugega srno odvisni. Iu ako se organiziramo podpiramo drug drugega, mesto da bi polnili žepe raznim privatnim izkoriščevalcem. Farmar bo potem lahko prodajal svoje pridelke direktno delavcem mesto drugim prekupcein. Na ta način bo dobival vse živijen-ske potrebščine ceneje.
Ako se ne bomo organizirali, bomo vedno tepeni. Radi tega pri-stopajmo v nestrankarsko ligo, katera ima v načrtu odpraviti privatno izkoriščanje.
Slovenski farmer.
bo preje končan, dokler ue ZIUltt demokracija po vsem svetu ii, | do osvobojeni tudi mali narodi jega nadgospodarstva. Tak j* , kon narave in ta je nespremenljfr
POPRAVEK.
Vat. 117 "P nasvete", se uH mla neljuba pomota. Porodno i« namreč bilo da je priredilo "s|,, vensko dramatično društvo" v Aurori. Minn., dramatični iKrj Pravilno je, da je "Slov. dram« tično društvo" iz Kly, Minn , prj. redjlo imenovani predstavi na ^ rori, Minn. -«-' Toliko v poprivtk da ne bo kakega nesporatuialu' nja.
Oirard, O. — Tem potoni poživljam vse člane društev: "Ljubljanica", "Sokol", "Sava" in sv. Antona", kakor tudi vse delničarje "Slov. nar. doma", dn pridejo vsi 30. maja t. 1. točno ob poldevcti uri zjutraj k "Slov. nar. domu", da se od tam skupno odpeljemo v Niles, O. k razvitju društvene zastave društva "Slovenec in Hrvat". Naročena je posebna kara, s katero se peljemo do Niles, O.
>	Poročevalec.
JRZ jc pa moje mnenje, tla naj se uvede redni mesečni asesment za vse redne člane .1RZ. Ako je pa eden Že plačal pri eni organizaciji in ima potrdilo in ako pride v drugo naselbino, mu ni treba pla-grozno sumničenje se je pojavi-K«** Pri organizaciji, katera je v lo. .la se hoče vporabiti finančni is,i "aselbini. — Delnjmo skupno bič proti Franciji in jo spraviti v»' z«	>n eden r.a vse.
v pasivnost v hipu, ko se trudi z	Frank (Iranic.
vsemi silami, da si pomaga ua	-
noge. Vprašanje odškodnine jc tako prepleteno z utilitarističnimi dispozicijami, da je rešitev
Beach, N. D. — Tudi k nam je že prišla spomlad in vsa narava se je prebudila. Vse itaokrog je že
prvega nertiogoče brc/, garancij 'zeleno in cvetoče, drugih. Francozi, ki so *i naložili Tudi .farmar se je prebudil ter med vojno velikanski dolg tta rs |pričel pridno obdelovati polje, seme. vidijo tri načine rešitve: Pr jati in orati. da bo imel kaj žeti vlč, da Nemčija plača. Drugi.', i v jeseni. Kamorkoli se obrnem, •la vzame liga narodov v svoje v ht povsod vidim« stroje za oranje roke finačuo rehabilitacijo izčr in sejanje. Konjev se ne rabi več psnlh držav. Tretjič, da Frane! Idoati na polju. Vae obdelamo s js bankrotira In potegne druge stroji na gaaolin. Ravno tako se /a seboj in s tem napravi Hnanč no opa/i več dosti konj n« cesti, ui kaos po vsem s\ctu. Nič čud nega ni torej, ako ae Francozi ccni.
vprašujejo: JUkaj takšna naklo Draginja jc pa tudi tukaj okrog
PISMO IZ STARE DOMOVINE.
Rojak kouis Grebenjak je nam poslal pismo, katerega je dobil od svojega brata iz starega kraja in iz katerega posnamemo sledeče zanimivosti:
Kostanjevica, 13. aprila 1919.— Kakor 1i je že znano so se_ skoro vsi begunci vrnili v svoje domače kraje. Vsi so bili veseli, ko so zopet zagledali svoje domačije. Toda žalosten je bil pogled na domačije, ker so bile večinoma vse razrušene in polja uničena. Oni kateri so bili prej pri vojakih bivše Avstrije so sc preje vrnili domov, ter pričeli nekoliko obdelovati polja. Nekateri pa zaslužijo nekaj pri raznih delih. Posebno oni, ki so zidarji, imajo sedaj precej dela.
Draginja je pa velika. Srednje velika krava stane od šest do sedem tisoč kron, en prašič, kateri je stal pred vojno 25 K stane sedaj od t)00 do 650 kron. Sploh jc vse tako slabo, da ne vemo, kaj bomo počeli, ako sc ne predrugači v kratkem času. Najbrže sc bomo vsi izselili ,saj ne bo mogoče ostati v teh razmerah, kakoršne so sedaj. Podpore nc dobimo nobene. Prej, ko smo bili v begunstvu, smo dobivali begunsko podporo. Sedaj pa šc te ne dobivamo.
19. aprila bomo morali oddali vse avstrijske krone iu dobili bomo za sto kron 40 lir. Tako, da ljudje nc vedo, kaj bodo naredili. ^
Sedaj so se pričele širili govorice, da bodo vojaški nabori za vse prebivalce v okupiranih krajih. Na ta način bo usoda marsikoga zadela, da bo moral iti v i-talijansko armado. Na ta način
Zarota ruskih nazad lijakov Teži na dlani.
Washin£ton, D. C. - v Wa4
ingtonskih političnih krojrih sledujejo pszno dogodke, ki so v zvezi z Rusijo in admiralom Kol-čakovom, predstavnikom ruskep monarhizms. — nmdalje Ulj jasno je, da junkerji kujejo /.aro-to, da zadavijo rusko republiko [ pripomorejo monarhizmu do vi«, de, ki jc v Rusiji poznan pod j. menom carizent. Brzojavke, ^ prihajajo iz Londona in Paria potrdijo, da je to resnica. Te lir. zojavke govore, da je Kolfakov monarhistično orodje, orodje frakcije, ki zagovarja najskrajnejši carizem.
Na pr. brzojavka iz Londona potrdi, <la so bojne ladje pripravljene, da obstreljavajo Petro-grad. Druga brezžična brzojavka iz Moskve pravi, da so en križar in dva razruševalca nepoznan« narodnosti obstreljevali pokrajino severno od Ropše, 24 milj prof od Petro grad a, brez uspeha. Brzojavka dostavlja, da znamenja nc govore, da so ladje britske ali francoske.	| »it
V političnih krogih, ki zavzemajo stališče, da se ameriške te umaknejo iz Rusije., pravijo, da mora znati človek čitati med vrsticami, če hoče izvedeli, kakšne sile so na delu, da uničijo rusko republiko in vpostavijo monarhijo. Brzojavka iz Pariza, ki citira izjavo Cičerina, ruskega ministra za zunanje zadeve, pn odločno trdi, da je Kolčakov moiiar histično orodje.
Iz vseh brzojavk jc pa spoznati, da sc zbirajo monarhistični zarotniki v Parizu, kjer kujejo svoje načrte. Tak je položaj, ki pojasnjuje, zakaj prihajajo brzojavke, ki moledujejo, da se prizna Kol-Čakova vlada. Kolčakov je pri volji izvršiti vsak kompromis z na-zadnjaki, če mu tak komproinl« prinese priznanje njegove vlade, ki ima namen podvreči ruski na rod carizmu.
S
POZIV ODPUŠČENIM VOJA KOM IN MONARJEM
Vlada apelira na stariie in »orod nike odpuščenih vojakov io mornarjev, da naj jim prigovarjajo, da obdrle
vladno »varovanje.
■ . New York, N. Y. - h urad* za javne informacije, inozemski oddelek, se poroča, da je vlad" dala apeel na vse vojake in m»r-nnrje, kateri so bili odpuščeni it vojaške službe, da naj obdrle vl»; dno vojno zavarovanje in da naj nikar ne prenehajo plačevali »>f sečne premije. Poživlja tudi *:i>n-!
šc iu sorodnike odpuščenih ni<»r-
na rje v, da naj vplivajo nanje, d« j naj še nadalje plačujejo to /jvi
Ako hočemo, tla bo mir, smemo
izražati misli, s katerimi se ne strinja naš sosed .. . fera-Lj^M 'napram Nemčiji? Ali	"velikV'V"du,'at' jajl"' slii*
/iino I«' tn, k;o \ ^ak«lf• odobrava . . . Tako dtllljo na poko- morda Nemčija dala bolj*e pnljejlv, aurov« maslo :Wc funt. Lan-pališcu in poglejte, kak lep mir vlada tamkaj! ...
bodo popolnoma preunali slovensko prebivalstvo iz teh krajev. Si- rovafije.
cer jih pa itak ne ho veliko ostalo.	uekaj let sc bo to vlado«
ker ni za živeti.	vojno zavarovanje preorgsau'"
__________lo v navadno vladno življenj
__ zavarovanje in vsakdo, kdor ina
LISTNICA UREDNIŠTVA. sedaj vojno »varovanj*. I.......
Lorain, O. F. R. — (iledc režo- prestopil v vladno zavarovanje lucije se niste obrnili na pravo a-i brez da bi sc dal ae enkrat *<b»T dreao .kajti uredništvo ui avtori-'niško preiskati, teta, ki p<Hlaja razsodbe o pravi- Odpuščenih je veliko lih, ustavi in resolucijah S. N. P. | vojakov,!* armade, ki so tele«* Radi tega ao pa tudi konji zelo pft^J. O. takih stvareh sodi glavni! pohabljeni in ki ne morejo pn»t®-
odbor S. N. P. J. Obrnite se ua ,pitl v nobeno drugo organu*^ predsednika V. Cainkarja, ali pa Vsakdo je tjspameten, kdor p«*" na tajnika J. Verderbarjs. <"'e bi to zavarovanje, uredništvo prav podalo avojo ~ Radi lega naj *e vsakdo p*) •n trgovino kot Francija? sko leto smo prodajali krompir po mnenje o stavljenem vprašan ju. desetkrat premisli, predno bo p*" Kruta ao vprašanja ali fakt. da jen dolar sto funtov In prašiče pla | bi bilo neveljavno, ker ni kntupe nehal plačevati mesečne pr««"*
Kole
ii mesarjev
,	.... . i »u i "p« oa dnevnem redu, dokasuje. U,,j,j„ ^Uj pn i*. Atro' „ i t#,ntno reševati taka vprašanja
AnuTican llule and Ix»ather kom-kako dal * ------■ - -r	11	1 ■ "Jn
smo prišli odkar je hočem kupiti meso od mesarja, ps
pani ia iti lladget State Tanning kompanija sta odklonili| p«»dpi«sno premirje. To pn. nmram plačati ra naj«1shtegs :W)r mo, d
n.llok i un odneha delavskega vojnega odbora, ki se nanaša *p|" 'M,n- krr	Kadar ima larmar kaj
na Uihvi*. lU^.jeva Ummmij« Armoiiljevo ptv T"'* , v	, ,,1r,M,Mj-	*I«H v-e ,sh| ceno. poi«
.. ..	1	*	1	' ** »k* srde francoskega dipln ako pa mora kupiti, je pa vse dra- vpraa
< 11« 11«*, lo t le jst v«» pove \ se
Na drugo vprašanje odgovori-	SCHWAB NALOŽI NADAJ^'
da ae politične franke sodij,,	MH $40,000,000 V
njih^teTrii Th programih, ne pa	f NAH.
imenih Stranka, /a katero ate	Bal Umore. Md.
Charle«
Diplomatkna omrtnoat.
' mirt m » ->1 «I n obslttji
mata potrjujejo, kar sem poročal jgo i* 1'arira v prošlem januarju, da
Bal Umore. .—
vprašali izdaja svoj list. Naročite ISehtrab, šef Bethlehem Hteeii « ae nanj. pa ai bn^te lahko ustvari- po racije, naznanja po P1*'!* . Radi teira so ae pričeli farmarji |li avojn sodbo. Naslov Viata je:! vanju jeklarn na Sperm*« ""V
podjetju nadsU"«
natičnn umrtnoat. Ce sntlillio diplomatii^no,na. ionalistič^e zahteve nsla v ti državi organizirali ter priato- The NVw Major it v. J fig K«M Ws-	tu. <la naloži v
Ml dnpulkih V 1'ariKll. prihajamo tlo zaključka .'^TT. k°nfrm,P.n ln prl k	>'gi s to or. ah.ngton Street, fhieago. ifl.	gart.000.000 do
\ t<.„, ,1»! Veliko /JlhtevnA i.n mnlo	|P.rnviT"	"V,fv,l,,h is»»l«*-IJn ^	nspre,|«rah.. Vojna ali boj za dem«kra,ijo ae	va irjava ponn
.	.in j « mani """"V	rije,	(Nadaljevanje), da ao izvolili governerja ki je'jč vodil ln ae še vodi lu ttajhri ne	li jmdjetje
$40,000.000 N/f
pomeni, da hoče p*>
.,r.a

NOVICEIZ JUGOSLAVIJE.
Utopil se je 23 let stari hlapec Prane tlrubar iz Dolenjega Su-liodola, občina Brusnice v Krki
T
Razno.
PROSVETA
acm

in
Prihiteli so mu sicer neki vojaki in ujetniki na pomoč, a gu niso mogli rešiti.
Italianski vojaki streljajo na civilno prebivalstvo. — Keka. 12. maja.— Dne S. maja okrog polnoči se je začulo streljanje iz pušk v Histimah, opčina Kast a v blizo Reke. Ljudje so prestrašeni pričeli pogleda vat i skozi okna. misleči, da se je vnela bitka. Iti-Im je četa italijanskih vojakov, katera se je vračala iz patruljira-ni«, ki je prihajala iz r^ške strani in kateri se je pridružila ona, katera je prihajala od Sv. Matije. Obe sta se ustavile pred gostilno Josipa Blečiea, ter pričeli streljati v poslopje, skozi okna in vra'!a in to brez vsakega najmanjšega povoda. Domneva se, dn so gotovo ustrelili gostilničarja in njegovo soprogo. Poročilo, katerega je iz/lalo italijansko vojno poveljstvo je sledeče: V tej gostilni, v kateri se jc nahajalo večje štesilo italijanskih vojakov in civilistov iz Reke. je bila na steni hrvatska zastava, katera pa ni bila po volji italijanskim vojakom. Zahtevali so, da gostilničar odstrani to zastavo, čemur so se pa civilisti uprli in na la način je prišlo do prepira in na t o do pretepa. Vojaki so takoj poslali po oddelek vojaštva, katerega je pa dobilo na cesti, ko so se ravna vračali domov. Vojaki so takoj napadli gostilno ter pričeli streljati skozi okna in zaprta vrata, ltanjenih je bilo večje število oseb in elia mrtva. Izstreljenih je bilo okrog »to strelov. Vojaki so streljali kar na slepo, kamor se je komu ljubilo.
Italijanski listi napadajo dr. Korošca. — Vsi italijanski šovinistični listi so pričeli v zadnjem času napadati dr. Korošca, ki je imel 'antiitalijanski govor" na nekem zborovanju v Ljubljani. V svojem govoru se je dotaknil tudi jadranskega vprašanja in je med drugimi rekel, dn Jugoslovani nikdar ne 'bodo prepustili, da bi Italija dobila Trst, Gorico in Istrijo, ker so to popolnoma jugoslovanski kraji. 'Dosti dolgo smo bili", je rekel, "sužnji turške, madžarske in nemške vlade, toda ne maramo več biti italijanski. Izrabili" bomo vsa sredstva, da ubranimo Italijanom Gorico in Trst, in akoravno bi bilo treba najskrajnejša sredstva. Trst in Gorica so naša plu-ča in srce, brez katerih mi ne moremo živeti."
Radi tega so pričeli italijanski listi ostro in nesramno napadati Jugoslovane, češ, da ti preveč zahtevajo od italijanske zemlje.
Izjava dr. Korošca glede Jadranskega vprašanja. — "Kpo-ea" poroča iz Zurieha, da jc dopisnik budimpeštanskegn časnika " Az Kstn", obiskal podpredsednika slovenske narodne vlade v Itcl gradu in imel pri njem kra-lek intervju. V tem interviju je dr. Korošec izjavil. "Mi ne bomo nikdar prepustili, da pride pol miljona Slovencev in Hrvatov zo pet pod tuji jarem. Vzhodna obal Jadranskega morja pripada nam: mi ne moremo prepustiti, da bi Gorica, Trst in Reka padla ped tujo robat vo. Boriti se hočemo kot levi sa ako selo.' '
Havvkerjeva vdova dobi $50,000.
London. — *'|>aifMail" jt sklenila izplačati ženi avstralske aa letalca Haukerja, o katerem se trdno sodi, da je izgubil življe nje med poletom iz Kanade na Irsko zadnjo nedeljo, svoto */>0.n00
lili/u Struge. — Zašel je v vrtinec t . * «.. ......
ker ni zuttl plavati, je ulu.3. * :"v.u " J" » •"U^f« ;. ,. ..................;„,.TTmi' k«or prvi preleti Atlantiški
oepan. Ker se pa ne ve, če je Ha\v
ker preletel ocean ali ne. bo otne
njeni časopis vseeno izplačal obe
čano nagrado onemu, ki prvi i/.
vrši uspešen polet.
Rudarji v Italiji zahtevajo štiri urni delavnik,
Florencija, Italija. — Dvatisoč rudarjev, ki so vposleni v lignit-nih jamah, jc samo vpeljalo Štiriurni delavnik. Lastniki rudnikov vztrajajo pri sedemur-nem delavniku. Sledilo 1»» izprtje ali stavka.
Rim. — Uslužbenci vseh javnih uradov so se organizirali in zahteva jo, da jim država takoj poviša plačo, ako ne, da bodo zaštrajka-li.—
Izgredi za pivo na Angleškem.
London. — Delavci v Lancashi ru so pred nekaj dnevi napadli tamošnje gostilne iu zahtevali več piva. Izvoljena jc bila delav ska deputacija, ki ima predložiti parlamentu zahtevo, da se odpra vi režija piva iu da delavei svobodno pijejo kolikor hočejo. Voditelji delavcev napovedujejo še večje nemire, uko vlada ne ugodi delavcem.
IZPLAČANE ZAVAROVALNI "delkov, pridelkov iu blagu
.Kanada noče plemenskih naslovov.
Ottawa, Oni. — Nižja zbornica kanadskega parlamenta je v četrtek sprejela resolucijo s »4 glasovi proti 43, s katero poziva angleškega kralja, da naj »bo tako prijazen in naj neha deliti pleni-ske naslove osebam, ki bivajo v Kanadi. Kralj je bil zadnje čase laku radodaren z raznimi vitežki-mi in drugimi podobnimi dednimi naslovi, da so skoraj vsi višji poveljniki v armadi dobili le naslove in tudi Američani niso izvzeti. Zbornica je pa dokazala, da Ka uada ne mara plemske aristokracije, kajti bojevala se je za demokracijo.
Volilni boj na Španskem.
Madrid. — Burna volilna kampanja za državiiozborske poslance se v pol\em tiru. Volilna agitacija je zlasti huda v Andaluziji* in Kataloniji, kjer prevladuje jo industrijulno delavci in rudarji. Vlada je suspendirala ustavne pravice v omenjenih dveh pro-vi nc i j| h in zagrozila je socialistom in drugim strankam levega krila, da jih bo držala odgovorne zs nemire. V Cordovi mi s«* žc pojavili nemiri.
Kanib&lizem na Armenskem.
Carigrad — Hovvard lleinz, a-meriški živežni komUar. ki se je pred kratkem vrnil iz Kavkazije. poroča, da je v Armeniji takšna lakota, da so mnogi reveži v za d nji agoniji odprli sveže grobove in trgali meso z mrliče v.
NN EA VOJAKE PRESE
OA JO VPLAČANE PREMIJE
New York. N Y. Vojno za varovalni urad poroča, da je bilo dosedaj že ve*- izplačanih po-siurtnin iu odškodnin, kot je bilo vplačanih prispevkov. Dosedaj je bilo izplačanega samo na po-snirtninah 785 milijonov dolarjev. Ta vsota se izplačuje! na me sečne obroke.
Dosedaj je bilo naznanjenih 87-744 slučajev smrti.
Poleg tega pa drŽava izplačuje še podporo onim vojakom, kateri niso bili {dč zavarovani. Dosedaj je bilo izplačanih takih podpor v znesku ifr4f>8.4ai.	•
Vsota, katera se izplača za popolno nesposobnost, znaša $411-•<♦)♦» iu sicer mesečno.
Dosedaj je bilo vloženih 105,-MM) prošenj za odškodnino in za vrnjenih jc bilo samo 1604 prošenj. iu še te radi nezadostne izpolnitve od strani zdravnikov ln drugih oseb.
Zn pogrebne stroške je izdal ta urad dosedaj $1.358.431».
Ta urad bo kmalo tudi izdal celotno poročilo o smrtnih slučajih.
WILS0N «E VRNE KMALU DOMOV.
•
Washington, D. C. — Predsednik NVilson je odgovoril na brzojavko posebnega senatnega odseka, v katerem mu je odsek naznanil, da se jc senat sešel k izrednemu zasedanju in da želi ostati z ujiin v zvezi. V odgovoru pravi, da upa, da bo kmalu navzoč v VVashingtonu. Predsednik je priporočil svojmu tajniku Tumulty-ju, dn izroči brzojavko posebnemu zborničnemu odseku, ki je poslu! svoje formalno obvestilo v Belo hišo.
V	zbornici jc bil predložen dodatek k ustavi, ki prizna ženskam volilno pravico. V kongresnih krogih sodijo, da bo dodatek sprejet. Ruvno tako upajo, da bo tozadevna rezoluoija sprejela v senatu z. majhno večino. V zbornici zagovarja, dodatek Mami, vodja re-puhlikauske večine. Opozicijo pa vodi kongresnik Saunders. demokrat iz Virginije.
V	kongresnih krogih kroži govorica, da senator Shermau, republikanec iz lllinoisa, predloži v petek rezolucijo, ki priporoča, da kc ustava lige narodov loči od mi rovne pogodbe. Sherinanova rezo-lueija predlaga, da sc o mirovni pogodbi razpravlja posebej in o ustavi lige narodov pa zopet posebej. Kadar senator Sherman predloži svojo rezolucijo, želi go-voritl tudi senator Reed i/ Missoii rlja, ki je poznan kot nasprotnik ustave lige narodov. Ured je de muk rat
KDO JE ZAKRIVIL MIZERIJO V RUSIJI?
Podporna Jednota.
se ima iuipnrtirati iz tujine. Rikov uii je dejal sledeče: "Ako dane* pride tujec z željo, da odpre v Ku j siji tovarno, mu dumo koncesijo, ako se podvrže našim delavskimi zakonom in vladi iu čtk proda del
svojega produkta naui po določe GLAVNI STAN. 1SS7-S9 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS, in cent. Naši temeljni delavski za J	„	„ »
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 19191922.
IzvrŠevalni odbor.
lnkorp. 17. junij« 1007 v drtavi Illinois,
koni obstoje v tem, da mora hiti1' osemurni deluvnik, določena pla-! čilna lestvica iu gotov del delavske kontrole po tovarniškem odboru. Dalje ima tujec pravico od preti prodajaliilco iu prodajati na ; drobno. Ravno tako imajo kmečke kooperative pravico odpreti! svoje prodajalninc za razproda-janje njihovih pridelkov. Kar je naših socializirauih tovarn, bodo še nadalje proizvajale samo ra naše kolektivne prodajalniee."
Največ industrijulnih koncesij ima na razpolago Amerika, kaiti Ameriki še največ zaupajo vsi r« ski sloji.
Ako se torej vršo kompromisi med strankami in razredi v Rusiji, ju čas, da pridejo kompromisi tudi z zunanjim svetom. Vojaška intervencija je fiasko, kar mora že davno biti jasno vre m trcRoomislečlni ljudem. Z orožjem ne bo nihče pomagal Rusiji. Kdor hoče pomagati, mora piiti z mirnim nasvetom iu z gospodarsko kooperacijo."
ZAVEZNIKI SO OLAJŠALI 00-SPODARSKR POGOJE.
(Nadaljevanje s 1. sirani.) vržena mirovna pogodba. Vendar se pa domneva v polurndnih krogih, da bo cntcutn najprej poskusila s trdo gospodarsko blokado Nemčije predno se zateče k orožju. V ta namen so zavezniki že obvestili ucvjralne države, da v danem momentu stopijo zopet v Veljavo prejšnje določbe glede na omejitev lrgoviue iu Črne liste, Iz Bcrna so prišli glasovi, da je zavezniška nota zaradi ponovne blokade naredila v ftvicl boleč vtis. časopisje kritizira noto ln uuglaša, da pomeni kršitev pravic neodvisnosti malih drŽav.
Haag, 23. maja. Iz Berlina poročajo, da v slučaju ponovne vojne ne bo Nemčija nudila nobenega odpora ua zapadu, temveč bo pustila zaveznike, da prodirajo kamor hočejo; toda Nemci bodo vzeli agresivne korake proti Poljakom. Vse oborožene sile v Nemčiji bodo koncentrirane na vzhodu iu gornju Šlezka ho lira-njena z orožjem. Poldrugi miljon prebivalcev v Hlezlji je izjavilo, da so pripravljeni z orožjem v rokah preprečiti aueksijo k Pnlski,
Berilu, 23, maja. ~ Delavski lil vojaški sovjet v Berlinu je o-belodanil resolucijo, v kateri zahteva, da Nemčija podpiše mirovno pogodbo. tMieueni je sovjet naslovil apel ua prnletarljst vsega sveta, da naj zbira svoje bojevite sile proti novemu sovražniku demokracije -- eivtentnemu iinperl alizmu.
UrSAVNI ODSEK. PREDSEDNIK i Vlncsnt Canjkai, 2007-at Srn. Lawn4al« A**., Cklraga, III. PODPREDSEDNIKI Anla« Hrast, ■«• 140, CaiioMskur«, Ca. TAJNIKi Jaka V.i«Urkar, »TOO S*. l.a»a<UI« Av«„ Ckltaga. UI. TAJNIK BOLNlftKECA ODDELKAi r.ul B«r««r, SOSf-SO S. Lawn4ala Av„ tkl.ag* BLAOAJNIKt Ant.* J. TmWm. Hm I, Ck«r«, III.
UeSAVITSLJ QI.ASIl.Ai KlU*. OrtSin«. »OOT-SO S«. LawnU«U Av«., thl.agu, III.
rOSOTNI ODSEK. Jai« An»Sr«*l£, pr*Sa«4«lk, B«k Ml, l .koh.Iiui g, r*. J«k« UaO«rwM4. 40« Hay SI.. SpilaglUM. III. M«rtla 2*1 m niti* i, Bm STS, Bark.it««. OSI«. J««. B«SU«k. Baa 4M, SmlihM, r«. rimah S«N»r«k, saoo Pmiir Av«., 1'l.v.UnJ, OKI«.
SOLNllKI ODSEK.
OSREDNJE OKROŽJE« r«ul s«ra«r, iiraOsaSnlS, HIT II S. Iswn4«li Av., ililiagu, III. VZHODNO OKROtJEi Kud.ll rUt«ri«k, B«a 430. BrUg.vlll«. r«.
Am«« R«an*k, Bm va, wi»k Him, r«. ZArADNO OKROŽJE i Attlen *ul«r, Bm 104, Omii, Kan*., •« )u|uiap.il.
Lm Kukar, Baa HI, Ollk.il, Minn., >a a« v ar «• ap.nl.
Nadzorni odbor.
Malt r*tr*vl<, |>ia4sednlk, I4SIS Hal« Av«., C«Mnw««4. Olil«. Jak »k A«kr«tll, 4IS Pl.r.s St., Ev«l«th, Minn. Jm. K«Wa, SIOI SI. Clair Av«., CkvaUad, Ohl«.
Tiskovni odbor.
»• Caajkar, J «4« AmkiulU In Mati r«tr«vl4.
združitveni odbor. rREDSEDNIKi Frank al.*, IIS4 S«. Cr«wl«r«l Av«., Clil««|«, iii. Jak« tr4«ij, Bm lai, l«wr«m«, r«. J«4k« Ov«n, S4S Ena«lwMMl. d«lr«ll, ml.h. Jm. Skuk, 1101 e. OS. si , CI«v«umS, ohl«. marjr USavll, IS44 S«. k.. In. Av«., ckicaaa, iii. vrhovni zdravniki Dr. f. j. k«rn, 0»0s si. Clair Av«., CUvatand, osu. odgovorni urzdnik 'trosvete"i j«4« z«v«rlniki rozoai — Vm S«M«rn« m*a|«iv« ln atvAri, ki •« tl<«j« (i. Iavr4*valn««a rnlmr« ln j«sa«4« «|»lak. naj «« |t««iliaja na nathivi j«kn v*r4»rk«i. httftt bm s«. uw»«ui« Av« , CklM««. III.
Vm «*a«v« kalaUk. |MMl|i«r« na| •« po4l)«i<' l'aul B«ra«rju, Ujnlku kuli.ltk.ga mia.lka
v fll. ui adu
Vm orllallM gl«a« |iMl«van)a v |l tavh«valn«ni «Sk«ru m na) |>«4ij«|« m r«li«vUu, «r.a.«Snlku naSa«m«f« «Skara, <l«ar m«l«v 1« ||w«|.
,V«I ertolvl m «1. |>«r«lnl «Sa«k «« na) putlj.ju ua natUvi j«<« Aml.iuiU, 11». .1111, CMMlklHTI, r«.
V«« prltalk« prati ur«4nltlvu glasila sa n«J M»U«t« »r«<ls«Snlku llskavnsga mIIim« v In saa« can|karju.
Val Sa»|«l In 4rugl «plsl, nasnanlla, »glasi, naiu/nlns In anli.li vm, kar |a v cv««l • glasilom )«Sn«l«, MJ m S*4llj« m nasluvi "PmviU", aOST SO S«. I a*n4ala Av*., Cklcag«, III,
4500 protirebelev usmrčenih v Rusiji.
Pariz. Frazier Hunt, poročevalec čikaške "Tribune", ki se je mudil dva meseca v boljševiški Rusiji in ki je zdsj v Parizu, piše. da mu je povedal Pelcrs, predsed posledno jugoslovan- j ||jk iirwjlie komisije /s pobi janje protirevolucije, da njegovo sodi obsodilo vsega skupaj 4500
b je bilo
in m v

Na vprašanje, kaj on misli z ozirom na vesti, da se bi ustano* I OKr|, nit Muirt, 5:13 o vila po<lonuvska f<Hlcra«'ija. km** i	v Moskvi
ro priporoča Anglija, je dr, Ko- p^^radu. 42» oseh ie bilo umor rose e rekel: "Jaz ne verjamem temu prav nič. Jugoslovanska država je obmorska država in
Čenih v dveh tragičnih dneh tem rimia v lanskem septembru, ko je bil Izvršen napad na lunina in k
(Nadaljevanje s 1. strani.) šča in predavanju. 1'stanovila jc nov šolski silite m iu dala mladini brezplačne knjige iu opoldansko hrano v šoluh. Dala je delavcu delež poseatva in uprave v tovar-ui. Vse. kar -jc mogla, je storila. Riutki delavce hoče vsi« un in ni kdar več ne bo zadovoljen z manj kol tem, pa naj pride kakriuuko li vlada hoče, ali to šc ni d'*ll. Ru«ki delavec je človek in hoče predvsem dovolj hrane iu pošte no obleko zase in svoj* družino. Danes je v Rusiji ura kom pro-j iu ino v. Najboljši možje v komu-1 uistični stranki in zunaj stranke so se združili, ker so spoznali, da | Mlina rešitev republike je v oliv Ijetgu gospodarstva. To pomeni,; «ls hočejo u«tsnov ili nove tnvar ne. odpreti nove rudnike, zgradi li nove taleziiice in odpreti \niia zunanji trgovini
NA DAN LJURITRLJI(OR) ROMANOVI
Ako se hoče mož, fant, prikupiti svoji Ženi, deklici, ima sedaj tt-godno priliko, da ji naroM ta krasni roman.
Pričel sem Izdajati sanimiv ln krasno Izdelan roman: MILIJON SKA NEVESTA ali TRPLJBNJB MLADE MATRRB.
Ta krasni roman js is nsposnan med Slovenci, in upam, da m bode vsakomur priljubil, kteri bo segsl po njem.
Apeliram na vse rajake in ro jSktnj«, ljubi tel js Isp^a In krat-kocaanega čtiva, da se poturija s naročilom PRVEOA zvezka, kteri bodo stal lOe po pošti pa 13e.
Izhajal bodo vsak tedsn redno po en svesek, kakor hitro m od sove zadostno število naročnikov
Prosim tudi rojake, ako bi kteri hotel prevseti zastopstvo, aaj
Sedaj lohko poftljrte denar s polnim Jamstvom v Auslrijo, Koroike, Masno, Dalmacija in Slavonijo,
100 KRON ZA $8.00
pa kablogramu alana $2.BO val.
PAROHROlll 7. A EVROPO i
Mais U Hu.Uon ................ IUI 00
Maja *2N Noonlam............... Hft.uu
Maja Al La Toutaino ............fnu.liu
Msja .'tI Raxonla................ «10.00
Juni 4 La Loralne................ <10.UU
U. 8. vojni dav«k xa 8 raired listek Jo $».00, rs 2 rssroil liaUk pa $6.0u.
Pilito zs pojsanila in poAlJito donsr na i
EMIL KISS, Bankir,
1SS Sacand Ava., VoVal Sih Slr««l, N«w Varil, N. Y. Ualanovljana loto I SSS.
LIOA NARODOV V SENATU
Waahlngton, D. C. - Repiildi-kanci no organizirali kontrolo \ kongresu ip izjavljajo, da bodo posvetili največjo pažnjo ustavi lige narodov. Vodju republikancev v senatu jc senator Lodge, lil je že izjavil, du bodo ruzpravlju I o ligi narodov, preden jo odo bre. On trdi, du je revidirana u stava nevarna svetovnemu miru ln ameriškim pravicam iu Inlere som.
NAROČNIKOM V POJASNILO Zs oglsse se odgovorni Is ogla isvalci sami. Ml ns sprsjmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor ksj kapi U oglasov ln Če mu nI všeč naj sam sebi pripiše. Vsa. ka odgovornost in posledice naj nosi vsak sam. Upravniitvo list«
NAPREDK.
"Prosveta" pile ra blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš z njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosvotl, V zalogi Imam vse za vsakdanje potrebščine pu gmcriil ceni.
ANTON ZORNIK, Herminie, Pa,
POZOR KROJAČI!
Potrebujem dobrega Ir.uČenega krojača, kateri J<- pri volji takoj nastopiti delo. Dobra plača. Stal no delo jamčim, pridite osebno ali pa ml pilite. Joseph , Konutlar, i;iy, Minn, ( Maj 22 23 24 20).
POGLEJTE NA DATUM i svojs adress na "Prosvetu" ln prepričali ss boste, če vam js Is naročnina potekla.
kot taka ne potrebuje nobene po j,, ^il umorjen l'rit*ki
donavske federacije.' St. Pavel na Koroškem zase
den. — Jiiffoslovsnske
P«»«l poveljstvom nad|»or«NMiika .Inrks zasedle trg At'. Psvel v La binlskl dolini.
Polotej v Velikovcu. Veliko
vee držijo jngoslovsnske
Nemci so se umaknili. \
komisije v Petrogrsd
• i komisija pa ni odgovorna ra	•
.. ..---^ jrA	na po-1*
Na čelu lega velikega gibanja pis« na moj naslov; i Lki7» fositodarske ieorgsni/u< ijo JOSEPH T0M10, %4IU SO.
*ninV'',: WllKij(. .,oji Rikov, Kršiti. T..... HARD1NO AVR CHIOAOO, ILL.
n Izredna "ki in Lenin Ti možje nič več m	previsijo se domenimo pis
umsi .s n jim'" o suri revolucionarni Ru m«nim potom.
J »J
I ji. pač p« o novi
čete so rksekuclj. ki ^o ^ .......... r - - Si jsnji vmiilcljl boljlk-v
velja k» ajevaih »»^»^T u^Ludsif ^ ..........
ve«- držijo jugoslovsnske .'ele akorsj nepotn m.o.
" Nemci ao se umaknili, VE) "Nismo n-mildi teh 4.«i ./ " stil vlada red iu mia Radi tega e\,|jM do ubijanja. Men, r^ naš poveljnik odpa-tll t.lce nje. aH pomisli^ j- ^ ^ Nemec ki jih je dal zapreti, ds Pnem kollko reveln^r>v savan* nase vojaštvo iu prebi .je dalo .vaja ^ Ue..ja
go«p<»daraki
■ll
'* -----	.. , , , i i/a« nono iian ▼■"* jfw........
« -	, e......
ji- jHinlnvanje izreilne soiiiikj i korsj nepotrebno. |
Nismo usmrtili leh v. v«
Vsa naročila naj se pošiljajo na gori označeni naslovi
V Hst ss naj prti o« denar ali pa poftns znamka
Pri večjem naročilu ss as J pošlje Money Order. ROMAN RO DOSEGEL NAJ
iRiiiim
IMigojem, ds slnlrie politično kon I rolo v republiki.
Jt,sov je nsčelijiik "Vrbovnegs SRZ M ZVEZKOV
. . „,*ketf» - •'s za tmrnduul _	__J
ekonomijo," novegs mblelks «» paj spravili taka, ds M	I
kr vlade, H gs j#- organiziral moflo naročeno posuti na en aa
Prosim, da bi se naročniki ska.
v Sibiriji Stotiaoče jih
1 roje nase vojsšl	_	JMI
valatvo pred nemškim nsašljem Uisliesh in ......g-re«>ni
Prdržal Tje le e.egs nemški gs je b,lo. Prvo leto ponore.eni
v je! s
• i-ntralni sov^l pred nekaj asa »,«•1 i Rikov je prsvl Rua, «ln rev
iks. ki je lz*ršll Tskih djgor. vsled kalerth ga r treba izročiti aodišču.
v^ I "revoluciji Ha	je Klolipiu F'rM
vi VU	Ali j* kdaj rii-ke repiHišMK
„«ml	pr<M,Ukeije in
ker S tem poštni stre*!
i.etsln ov Je ds c* J« POZDRAV VI
L»et »aiemival Stolipim
Oo ima kiHiirolo •Jlatribu« i je »s^ll
I JEM ROMANOVI
bi Mil naajM U URITE
M sv 24
Rojakom »e priporoča
JOHN NEMETH STATE
BANK

1097-and Av«., Nevv YopK,
Corner 2nd Avo, In 83. ulica.
Po&iljamo ilnnar v hiaro tiomovino in od-prgvljamo potnike zn v staro domovino.
Piliti* na zn vra poJaHnlla. Naznanit« nam k«*dnj ln h kati»rim vlakom pri<l<'U» v N< w Vork, da vas lahko naš človek počaka na pOMtiiji
(Dipi).	' 1 l
Nc pozaliiti* naf^Ka naslova:
JOHN NKMETH STATE BANK
1M7 2nd Ava., Corner 2. Avr. in 8i. ulica, New York, N. Y.

f
?999?I9I
Doživljaji slovenskega vojaka v Franciji.
(Piae L. O.)
'Pregledano od vojaškega cenzorja.)
Sedim v sobi. Zunaj naletuje mrzel dež 111 škropi na okna. Misli mi uhajajo nazaj v ono dobo, ko nem he prost živel med svojimi prijatelji in znanci v slovenski ameriški metropoli — ('leve-lamin. Izbruhnila je evropska vojna in pričel se je krvuvi ples po celi Kvropi, ka!eri je potegnil imii Združene države v svoj vr-linec. Tndi mene je pozvula dolžnost do Združenih držav, da sem oblekel vojaško suknjo Strica Sama.
.Med drugimi novinci, kateri so bili pozvan' v vojaško taborišče Sbermati, o. I!), septembra 1917 j«- fiilo tudi večje število Sloven-.•ev ml med njimi tudi jaz. Tu smo dobili prvi poduk v vseh vojaških .krivnostih, kol "s<juad right" in ''stpiad left " iu druge.
/n r as mojega bivanja sem mil samo enkrat priliko obiskati moje stare znance in prijatelje v < 'levclandu in aicer 25. novembra llilT Prosil sem »udi za božični dopust, toda bilo je več prosilcev, Uot jc bilo dovoljeno število vojakov, kateri dobijo dopuat. Hud1 legli ho žrebali imena, kateri dolnjo dopust. Kakor sem imel vedno smolo pri vsakem srečkauju, sem jo imel tudi takrat. Ostati sem moral /.a Božič lepo v vojašnici.
'24. februarja sem ae poslovil ml tovarišev ,s katerimi sem bil pet mesecev skupaj, stisnil še en-kra' desnico svojim prijateljem, povelje sc je oglasilo "V vrste', uodba je zaigrala najprvo korač-uieo nato "Star Spangled Ban-ner" iu odšli smo v drugo taborišče.
Peljali smo se s tovornimi avtomobili do postaje, kjer smo zasedli železniške vozove ter se odpeljali v taborišče, Forest tla., kamor smo dospeli po poldtug1 dnevni vožnji.
Y	tem taborišču kakor tui v vsej okolici Jc mnogo apoinenl-kov padlim vojakom z državljanske vojne.
V	taborišču siuo nadaljevali naše vcžhauje ter pričakovali povelja za odhod Črez "lužo".
Neko nedeljo smo zopet spra-\ili svoje stvari skupaj ter odšli na pos*ajo, kjer smo napolnili spalne vozove, ter odšl' proli vzhodu. Vožnjo smo imeli ves čas zelo prijetno in kjerkoli smo se peljali skozi kako mesto ali naselbino ali pa mimo farmarskib hiš, \sc povsod so nam mahali z žepnimi robci, klobuki ali zastavicami \ zadnji pozdrav. Kazinu uo, da v uniformi. Po dvadnevni vožnji smo dospeli v taborišče Meri it, \ N , kjer amo ostali šest dni. t j od Itt. aprila do 22. a prila. Med t em časom so bili pozvani pred poveljujočega častniku vsi oni, kateri ao bMi rojeni v sovražnih državah, ki jih je vprašal, ali rajši gredo onostran "lnJc', n 11 pn hočejo ostali v Združenih državah, ter tukaj slu /.iti pri vojakih. Nekaj jih je o s'nlo, ker sc niso hoteli borit' proti "svojim bratom". Izmed •IukosIovanov sva bila samo dva, jaz in ril Hrvat, kateri je bil pri stotmji "It" Midva nisva hotela postati strahopetca.
II aprila zjutraj smo odkorakali i/ taborišča McrrU v pristaniške llohokcn, N V. Se isti dan smo s« vkrcali na parnik "Le viathan", prejšnji nemški pot niški pannk "Vaterland."
I/, ptisianišča je parnik odplul •'I aprila ob polušestih zjutraj.
b'll \ Im ' > 1 I i'lls selil SC 11H 11 tl j III II«
slrah na Inidniku, da sem delal red pn \ i at ili Ko sem bil preme • Men •.« n takoj šel na krov, da bi
«'i k iat v niči "Mii« l,ihcrty"
'it s« poslovil mogoče /a vedno Toda l>il sem prepozen.
\n/ii|o smo imeli še precej do
n..... !•• j«' lolo mirno Toda
*<ilo\i s. iii^ U ji j m« morejo i k r it '' s 'n i h \i iikanom, kot jr bil i Nn (»antiko smo ime v;»|c r n slučaj, da nam • \ ra/nik knk torpedo v m vrdno smo nosili rc
Hils |IM
i ra/ne
post |.
p o ; 111 .1 \ t' n t pa lun i
tndi vsakovrstno m l-avo i ,i pnrmku iu % veliki |n|»l 'i d v o i a ■ 11 smo imeU gledališče iih -lik
dva dni naa je spreiu-nnlih parnikov kateri alng loviti |Mi'npljače
pi etnlkn j Zadnje
Ijillo p« * so llllt I
marinko, niao se upale pr'tl ua površje ali v bližino.
2. maja zjutraj je pristal parnik v francoskem priatanišču Brest, kjer amo se še inti dan izkrcali.
VVell, tu aiuo bili vsi "Green llorni" in prvo besedo, katero smo slišal', je bila 'oh la la" katero sem potem večkrat ali sploh največkrat slišal in prvo, katero miiio razumeli, ko so francoski o-tro i kričali "American souve-nier"; seveda so pri tem mislili penije.
I/, pristanišča smo odkorakali v pet milj oddaljeno taborišče, katero je pa okrog bi okrog obdano z visokim zidom. (Menda je še ^d Napoleonovih da*ov). Tu smo bivali pe' dni.
Peti dan smo odšli na bližnjo železniško postajo, kjer smo zasedli francoske špecijaliie spalne vozove, ua katerih je nauis 48 che veauz, 40 liommes". Nekaj čusa sem študiral ta napis iu konečno sem vendar raztolmačil po obliki železniškega voza, da pomeni ta napis "H konj, 40 mož". Kako smo se vozili, ne bom opisava ampak omenim naj samo. da je kila velika nevarnost, du bi me prijela morska belezen. Spali smo po noči, kakor je kdo mogel in dobil prostor. Vsi nismo mogli ležati. Nekateri so ležal' eni sedeli in drugi stali. Črez nekaj časa smo se premenjali, <lu so oni stali, kateri so prej ležali itd. Drugače je bila vožnja prijetna.
("'rez dva dni amo dospel' o-krog II. urfzvečer v Bar-sur Aube, (ali kako s« že imenuje ta kraj). Zapustili smo /. velikim ve-seljem vlak ler odšli v bližnjo vas. Pota smo napravili deset dolgih km. (Dolgi so bili radi tega za nas, ker smo bili izmučeni od vožnje 'n ker nismo imeli pu" pravega počitka.) Tu vasica se imenuje Bayed, kjer je bilo določeno začasno bivališče za naš ha taljon. Tod« v resnici je bilo prostora samo za bataljonski štab f"Headquatera Co."), stotnijo "B", "C" in "D". Naša atotni-ja, "A" je morala pot še nada I je vat i v dva km oddaljeno samotno kmetijo, kamor smo dospe li pozno zjutraj desetega maja.
Črez par dni po našem prihodu niiio dobili strojne puške 'n drugo vojno opravo. Vsak 'stpiad" (osem mož), je dobil eno strojno puško in en municij-ski voz. Sploh smo dobili popolno opravo tukaj. Ker prej nismo i-meli oprave, tudi nismo bili še iz-vežbani, in radi tega, smo pričeli z intenzivnim vežhanjem s strojno puško. Te atrojne puške, katere srno dobili tukaj, so bile francoskega imslela in težke 50 kg.
t M prve omenjene vasi Boyel je bila druga vas, pet km oddaljena. t 'lairvvouz Dube, kamor smo hodili ob prostem čnsu na "vin rouge" in ječmenovee. ka-leri je bil pa največkrat "fMiie" ((finiš).
Par dni pred odhodom v drugo smer "sonicvvherc in France" sem dobil prve slovenske časopise, "ProaveUi" in "Enakopravnost ".
2. junija zjutraj smo odšli v Itovel, kjer smo zasedli tovorne avtomobile, kateri so naa peljali do železniške postaje, katera jc bila isldaljena od Bnr-Sur-Auhe' kakih 20 km. Slišal sem vaakovr-stne govorice, kam da bomo SI', tod« nihče ui vedel nič gotovega Naložili smo vso naši opravo iiii železniške vozove, zasedli sami enake vozove, kukoršiie sem «#c opisal. Kn se je vlak pričel pomikati, smo začeli peti ono, po celej francoski splošno znano pe sem, katero so nekateri prekrstili v "ameriško himno": "llail. thail, the Vanks are herf. what to h II do \\e csare nou'iu " llail, lisil. n hat to h. . .11 did wr care, vvhcro v\e are goinu
IIOVV
Po dvadne\ui "prijetni" \o>. nji smo dospeli v prijaznO mestece Thiollc Tn smo bivali od 4 ju-ni j« in imeli ves čas vaje z ročni iti* granatami Poleg trga več "sprehodov" s plinskimi maska nn n« obrazu Te "sprehode ni smo pr«v nič "lajkali*, toda pri vaditi se mora eden vsemu.
(Nadaljevanje.)
Franklin. Ind — 27 letni Ken neih llHitiblen je priznal, da j«
DELAVSKI PROORAM SENA TO RJA KENY0NA.
Waahington, D. C. — Senator
Keuyou iz lowe je izdelal program za rekonštrukeijo, o katerem sodijo, da ga podpirajo progresivni elementi v republikanski stranki. Senator je izjavil, da Združene države zaostajajo v socijalni zakonodaji za drugimi deželami in se premalo brigajo za tiate, ki v resnici proizvajajo bogastva. Po njegovem mnenju so delavke u-pravičene do tiate mezde kot delu vci. Dejal je, če bo najvišje sodišče priznalo sedanji zakon za varstvo otrok nenatavnim, potem bo treba najti pot, du se ustavi in odpravi izkoriščanje otrokov v tovarnah. (''e ustava kaj takega ne dovoli, tedaj bo treba po njego-. vem mnenju spremeniti ustavo. Izrekel se je, da se ustavi izseljevanje v Združene države za dve leti. V tem času na se skrbi, da se listi poameričanijo, ki so sedaj tukaj in ne razumejo angleščine v pisavi iu govoru.
Med drugim priporoča tole:
Ustanovi nuj se razsodišče pod kontrolo delavskega departmen-ta, ki bo sodilo o sporih, ki se pojavijo v industriji med delavci in podjetniki. Dalje ho potrebne po njegovem, mnenju brezplačne posredovalnice za delo. Ustanovi naj se posebnu komisija za javna dela, ki ho skrbela za delo, kadar nastane depresija v industriji. Izdela naj se načrt, po katerem mo goče tudi takim ljudem zgraditi svoj lasi en dom, ki imajo raujhna sredstva. Načrt za naseljevanje dosluženih vojakov iu pomorščakov na neobdelanih zemljiščih naj se spopolni. Ustanovi naj se stal ua komisija, ki naj ima nalogo preiskovati vzroke delavskega ne-pokoja v industriji iti določiti minimalno mezdo v vsaki industriji, prek katero ustava dovoljuje ju risdikcijo.
Tak je delavski program sena torja Kenyona, o katerem se še niso izrekli drugi političarji, ee ga podpirajo. Senator Kenyon je progresovec in je dozdaj zelo odločno nastopal za odpravo otro škega dela v tovarnah.
BANDITJE SO KLJUB TOČI KROGEL ODNESLI PLEN.
Chicago, 111, — Štirje mladi av-tobanditje so odnesli plen, dasi-ravno so od vseh strani streljali nanje.
Trije mladi banditje so vstopi li v meddržavno narodno banko v llege\viachu in odnesli v gotovini in vrednostnih papirjih $1,800 La\v renče l!ox, bančni predaed nik, je takoj obvestil policijo o ropu. Ali še preden je bil rop izvršen, je nekdo zunaj na ulici za klical, da so tolovaji na banki Handit, ki je stražil avtomobil je lakoj oddal nanj strel, ki je alar miral vso okolico, da se je zgodilo nekaj izrednega. Banditje so pri tekli s plenom iz banke in pognali so avtomobil v dir. Kn handit se jc ulegel spredaj na avtomobil iu je izmenjaval strele a policajem F. Uallaghcrjem, ki ga je privabi strel. Krogle so frčale na vse stra ni. Brzojav in telefon sta hitro obvestila policijske postaje, kaj se je zgodilo. Iz llcgevviacha vodi proti se ver j u le Torrenceva centa. Od vreli strani so hiteli policijski patruljni vozovi, da zastavijo pot hauditom. Na pet iu devetde-seli cesti se je banditski avtomobil skoraj zaletel v policijskega. Policaji so odprli ogenj na haudi-te, toda 4tčiuka ni bilo, kajti banditje so hiteli naprej z avtomobilom. kakor dn se jim ui nič zgodi-'o. Banditje so na vseh vogalih pozdravili policaje s kroglami, ki so p« zgrešile cilj. V Kenaingtonu so zadnjikrat videli preganjalci banditski avtomobil, ki se jim jc pa hitro izgubil izpred oči.
Banditje so pričakovali bolj bogat plen iu najbrž ao upali, da jim pade v roke denar, ki služi za izplačilo v kemični tovarni. Denar je prišel na banko šele pol ure po izvršenem ropu.
PROHIBIOIJONIST1 80 PROTI PREKLICU VOJNE PROHIBI-GIJE
Waahington. D C. - Voditelji proli ihieijoniškega gibanja niso /a predsednikovo priporočilo, po katerem naj ae dovoli varenje pi-va in izdelovanje vina Oni izjav-
Nadaljevanje.
XIII.
Knez Jeremija je hladnokrvno poslušal novico, da je Bohun ubit, zlasti ko je čul, da so vitezi, ki ne služijo pod njegovim praporom, ki bodo pričali, da je bil Volodijevski od nasprotnika pozvan na dvoboj. Če bi ae stvar ne bila pripetila nekoliko dni pred volitvijo novega kralja, in če bi bila borba obeh kandidatov še dalje trajala, bili bi nasprotniki kneza Jeremije, zlasti kancler in knez Dominik, uporabili ta slučaj v svojo korist, kot dobro orožje proti Višnjeveckemu. Toda po odstopu kraljeviča Karola so imeli dovolj druzega opravka in lahka je bilo uganiti, da se bo vsa stvar kuialo pozabila.
Zbuditi znovič bi jo mogel samo le Hmelnic-ki, da bi pokazal, kake krivice se mu gode; knez se je tudi nadejal, da kraljevič omeni v svojem odgovoru, na kak način je prišel poslanec Bohun ob življenje, ali vsaj naroči ust meno mu poročati o tem; potem ne bo smel niti dvomiti o resnici kraljevih besed.
Knezu je bilo to edino mar, da bi ne nastal kak hrup radi njegovih vojakov. Cflo vesel je b|l, kar se je zgodilo, ker je bilo sedaj iože poiskati kneginjico. Zdaj je bilo mogoče jo najti, s silo vzeti in odkupiti. Knez je tudi bil pripravljen žrtvovati v4e za"f>kretuskega, da bi mu ozdravil njegovo bolečino ter povrnil mu zgubljeno srečo.
Gospod Volodijevski je šel ves prestrašen h kuezu dasi ni bil plašljiv; toda knezove jeze se je vendar bal kakor ognja. Močno se začudi in razveseli, ko knez zaslišavši poročilo, po kratkem pomisleku sname z roke svoj dragocen prstan ter reče:
"Dobro, da ste se zdržali in ga niste vi prvi napadli, ker lahko bi mogel nastati velik hrup radi tega, na zboru, (''e najdemo knjeginjieo, vam ume biti Skretuski hvaležen do svoje smrti. . . . Slišal sem res, da kakor drugi ne znajo držati jezika za zobmi, tako tudi vi ne znate ohraniti sablje v nožnici, za kar bi imeli biti kaznovani. Ker pa ste se bojevali za prijateljevo stvar ter s tem junaškim činom proslavili slavo naših praporov, torej sprejmite od mene ta-le prstan. Znal sem, da ste vrl vojak in da znate sukati sabljo, toda tu ste se proslavili kot mojster vseh borilcev."
"On", segel je z besedo vmes Zagloba, "on bi še zlodju samemu posekal roge. Če ukažete svifcii knez, odsekati mi kedaj mojo glavo, prosim, naj bijo noben drugi ne sekal, nego on; takrat vsaj hipoma pojdem na oni svet,. On je Bo-huiiu prsi akoro popolnoma razcepil in potem ga šetdvakrat oplazil po buči."
Knez bi rad imel vitežke zabave in vrle vojake; zadovoljno se nasmeje ter vpraša:
"Ste li Že naleteli na enako izurjenega v c\vobojuT"
"Samo »Skretuski me je enkrat nekoliko o-praskal, pa dobil jih je za to tudi od mene. . .To je bilo takrat, ko ste naju dali, svetli knez, oba zato zapreti. Izmej drugih bi mi uzdržal nemara samo gospod Podbijeta, ker je nadčloveško močan in morda še gospod Kušelj, ko bi imel boljše oči. ..."
"Ne verjemite mu, vaša knežja svetlost," reče Zagloba, "njemu nihče ne vzdrži".
"Se je dolgo branil Bahunf"
"Težak posel sem imel," odvrne mali vitez. "Znal se je boriti tudi z levico."
"Bohun mi je sam pravil," seže vmes Za-globa, "da se je s Kurčeviči po cele dneve vodil v orožju. Sam sem videl v Cehrinu, kako se je boril tudi z drugimi."
"Veste kaj, gospod Volodijevski," reče s prisiljeno resnobo knez, "pojdite pod' Zamostje, po-zovite lfmelniekega na dvoboj ter oprostite Ijndo-vlado z jednim mahljajem vseh nadlog in skrbi!"
"Če ukažete, vaša knežja milost, pa pojdam; samo ne vem, če Hmelnieki sprejme moj poziv," odgovori Volodijevski.
"Mi se šalimo, toda svet gine okrog naa*" od vrne knez. "Pod Zamostje morata pa res odriniti, gospoda. Imam novice iz kozaškega tabora, da takoj po izvolitvi kraljeviča Kazimirja Hmelnieki popusti obleganje ter se umakne na Ukrajino. Učini pa to iz prave ali h prisiljene naklo-njenosti do kraljevega veličanstva, ali največ še radi tega, ker se njegove moči lahko »drobe pod Zamoatjem. Torej morata iti ter povedati Skre-luškemu, kaj se je zgodilo, da se takoj odpravi iskat avojo knjeginjieo. Povejta mu, naj izbere pripravnih ljudi iz mojih praporov, ki ao taiu' ostali, kolikor misli, da jih potrebuje v ta namen. <M» enem mu pošljem tudi poduk in pismo.... Mnogo »ni je mar za njegovo srečo."
"Vašt knežja avklost ate oče nas vseh," reče Volodijevski; "zato ostanemo tudi vaši služabniki do smrti." »
"Ne vem, če vain v kratkem ne bo treba atra-dati v moji službi." odvrne knez. "zlasti če zgubim avoje imetje v Zadnjepru Dokler pa je še ono celo, je to, kar moje, tudi vaše."
"Naše imetje je vsikdar ▼ vaših rokah'" kliče Volodijevaki.	' u
"Tndi mojel" doda Zagloba. "To je sedaj še nepotrebno/' odvrne pri jazno knez. "Nadejam ae, čeravno pridem ob v* da se bo ljudovlada spominjala vsaj mojih otrok " V nekem proroškem duhu je zgovoril knez te besede. Ljudovlada je nekoliko let pozneje «ia|| njegovemu edinemu sinu, kar je imela najboljše^ — namreč krono toda to pot se je velikansko imetje Višnjeveckega re« razpršilo.
"Lepo ava se izvila," reče Zagloba, odhajaj« z Volodijevskim od kneza. "Sedaj se smeš nml^ jati povišanja v službi. Pokaži no svoj prstan Vreden je sto rumenjakov, zlasti ti dragoceni ka rani. Vprašaj jutri na sejmišču kakega Armenca Za tako svoto bi si bilo pač lahko privoščiti jnij in pijače in še drugih prijetnosti. Kaj misliš, g«, spod Mihael f... Ali ti je znana vojaška prislovi-ca: "Danes živeti, jutri že umreti!" Ves njen jm men pa je ta, da ae ni treba brigati, kaj bode jutri. Kratko je človeško življenje, glavna stvar je, dtt si postal knezov ljubljenec. On bi dal še desetkrat več, ko bi mogel poalati Bohuna v darilo Skretu-skemu; toda ti si ga prehitel in odslej se suieš nadejati bogatih daril. Verjemi mi, gospod .Mihael Koliko vasi je že razdal knez vitežtvu v dosmrtna užitnino, ali pa tudi za zmiraj! Kaj ta-le prstan! Gotovo tudi tebi daruje kako zemljišče, in te i* oženi s katero svojih sorodnic." Gospod Mihael poskoči veselja. "Odkod vi veste to, kaj?" "Kaj da vem!"	.......
"Hotel sem reči, kako vam je prišlo to v glavo? Kako bi se moglo zgoditi kaj takegaY"
"Ali se mar ne godi tako? Mar nisi plemič t Ali ni vse plemstvo enako? Vsak maguat ima no-rodnike in sorodniee, katere daje potem vrlejšiiu svojim dvorjanikom. Meni se zdi, da je tudi gospod Suffčinski iz SenČe, oženjeji z neko sorodnic« Višnjeveckih. Vsi smo bratje, gospod Mihael, da siravno eden drugemu služimo; vsi smo potomci Jafeta in razliko dela samo premoženje iu doKto-janstva, do katerih pa se vsaki povzpeti more. Xe mara, da je v drugih krajih kaka razlika med plemstvom, toda to plemstvo tam že ni pravo. Po-znam razliko med psi: so prepeličarji, hrti, lovski psi, toda med plemstvom je nemogoča... sicer hi bili le pasji bratje, a ne plemiči, katere sramote pa ne dopusti Bog za naš stan!"
"Resnico govorite," pravi Volodijevski. "Toda Višnjevecki so malone kraljeve krvi."
"Ali ti ne moreš biti izvoljen za kralja? Jaz sem prvi pripravljen glasovati zate, prav kakor gospod Žiga ŠkaHlevski, kateri prisega, da bo volil samega sebfc, če se ne bo zakasnil pri igri____
Ovira nas aamo revščina, ne pa naš stan." "Res je tako!" vzdihne Volodijevski. "Kaj nam je početi? Slekli so naju do golega in naposled pogineva, če nama ljudovlada ne da kakih dohodkov! Nič čuda, da človek, dasi trezen po naravi, išče tolažbe v pijači. Pojdiva tudi midva, da ga izprazniva vsak po en kozarec; nemara se nekoliko razvedriva."
Tako razgovarjajoč dospela v Staro mesto ter stopita v krčmo, pred katero je nekoliko fantov držalo kožuhe in plašče v sobani popivajocega plemstva. Prijatelja sedeta za mizo^er si naročita pijače; na to pa začneta premišljevati, kaj naj u-činita sedkj, Ko je Bohun Ubit.
"Če je resnica, da Hmelnieki odstopi od Zn-mostja in nastane mir, tedaj je kneginjiea naša," reče Zagloba.	f t
"Treba je brzo priti k Skretuskemu... Midva ga ne zapustiva, dokler ae najdemo dekleta."
"Razume se, da pojdemo skupaj.' Toda sedaj ni mogoče dospeti v Zamostje." •
"Vseeno. Da bi nam le potem dal Bog srečo !M	# i
"Ne bo nas zapustil!" reče Zagolha, ter izprazni steklenico. "Veš, Mihael, kaj ti povem t" "Kaj?"
"Bohuli je ubit!" Volodijevski ga začudeno pogleda.' "Ba, kdo ve to bolje nego jaz." "Da bi ti Bog pozlatil roke! Ti veš in tudi jaz vem to: videl sem, kako sta se ruvala; ko te gledam sedaj, zdi se mi vse nekako neverjetno, kakor kake sanje . . . Tako močan vozel je prese kala tvoja sablja. Dovoli mi, da te še enkrat ob-jamem. Ali verjameš, ko sem te prvič videl, sem ai mislil, da ai pravcati pritlikovec! Toda sedaj vidim, kakšen pritlikavec si, ko si pohmstal celo Bohuna! Ni ga več Bohuna, ni sledu, ni koščiee; ubit je na smrt, na veke vekov — amen!"
In Zagloba začne objemati in poljubovati Volodijevskega; poslednji je bil ganjen, kakor hi mu bilo žal za Bohunom ... Naposled se izvije Znghibi iz rok ter reče:
"Nisva bila pri njegovi smrti in on .kakor je videti, je pravi lisjak; izliže si rane, pa je."
"Za Boga, kaj govoriš!" vzklikne Zagloh«. "Pripravljen semr Že jutri iti v Lipkovo ter pri praviti mu najlepši pogreb, aamo da bi umrl."
"Po kaj bi hodili? Ranjenega vendar ne boste umorili. Pri dvobojih s sabljo pa je tako: kdor ne izpusti duše takoj, Se prav pogosto oktf va. Sablja ni krogla!"
"Ne. to ni mogoče! Saj je že začel h r opni i. ko smo odhajali. K j, to ni mogoče! Sam sem mu zavezoval rane. Razklal si ga kakor zajca ... daj morava najpoprej k Skretuskemu. da nm pomagava. ga potolaživa, da ne umre od tuge '
Pošiljamo
taJfiil farmarju John Martinu 11jajo. da jih je boj proti prohihi- j njegov hlev. ker je prepovedal go-'eiJi stal mnogo truda, zato ne mi-vonh t njegovo hčerjo Sodnik ga sli jo na umikati js. ampak ee bodo'! je obsodil nn ne manj kot dve leti Ko je val i dalje, da ostanejo 7.drt| Ij Kad m nerad bi videl kako suh lin ne \eč kot eden m dvajaet let • >ene države "stihe
Kapital *U*e h
pršita* IMi( ki'.« 10.000.000.
denar v staro domovino.
Sedaj lahko polijemo denar v vae krajo no
Slovonoko, Hrrotako, Dalmacijo in lotro.
Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgortko in Romunako.
Jamčimo s« vea poalani denar, onoko kot prod vojno, do bode hitro in točno izplačan.
KASPAR STATE BANK
1M0 Blit* Uland Av*.. Chicago, lil.