Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ti «ce štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11.
do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
fieststopna potit-vrgta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak: dan razen nedelj in praznikov ob 5. viri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za colo leto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlota2gld. 50 kr. in za jeden mosoc 85 kr.
V Ljubljani v soboto, 17. januvarija 1885.
Štev. 13.
Tečaj II.
Frankobrodslti umor.
Te dni prejeli smo brzojavko iz Franko-beoda, katera je razburila vso evropsko zemljino. Ob 7. uri zvečer namreč je zločinska roka umorila policijskega svčtnika dr. Rumpffa; sredi obljudenih ulic, v gnječi kl^likomestnega življenja zadela je grozna «<ioda vestnega državnega uradnika, javnega miru zvestega čuvaja. Kakor strela iz jasnega udarila je nepričakovana novica med prestrašeni svet. Pozabljena skoro so bila grozodejstva Stellmacherjeva in njegovih pajdašev, 'V-'tajske krvavce uničil je strogi zakon in nadejali smo se, da bode njih svarilni izgled vsaj nekoliko prestrašil zaslepljeno tolpo njihovih somišljenikov. Tudi oni zločinci, kateri s,o nameravali v Niedervvaldu usmrtiti častitljivega nemškega vladarja, so uže obsojeni ter v ječarni pričakujejo svojo zasluženo kazen. Preplašena človeška družba oddahnila se je nekoliko, nadejaje se, da bode sedaj vsaj v omikani osrednji Evropi konec brezumnemu anarhističnemu rovanju. Toda — varali smo se, in frankobrodski umor razsvetlil je z električno svitlobo brezdno, proti kateremu tavamo v svoji slepoti!
Kajti, da so nemški krvavci si izbrali to novo žrtev, o tem niti dvojbe ni. Rumpff je bil strog policijski uradnik, neizprosen zasledovalec anarhističnih zarot, tembolj nevaren obupani stranki, ker je poznal njene najskriv-nejše tajnosti. Zlasti njena zakotja v inozemstvu so mu bila do dobrega znana, tudi njih zveze z Angleško in Ameriko je bil izvohal. Posluževal se je pri tem težavnem in nevarnem poslu celo takih sredstev, katera živo spominajo na ruskega žendarmerijskega polkovnika Su de j ki na, kojega so nihilisti iz jstih vzrokov umorili lansko leto. Svoje agente vohune imel je med anarhisti samimi, temelj so morali misliti na to, da se iznebe tako silno nevarnega protivnika. S tem so pa ob ,lednem svetu dokazali, da še niso ostavili svoje krvavo delovanje, da pogubonosni črv
Listek.
Mila ni nikdar preveč!
(Sp. H. St. —v—)
Mrzel predpusten večer je bil, ko je najrajši korespodent velike trgovske hiše B. na ^Unaji stal v krasni plesni obleki, goreče pro* Se& pred kočijažem svojega principala: „Danes 1,16 morate peljati na ples, Janez, ne pomaga uit!«
„Kaj vam pride na um, gospod Anton, 1-ftbil bode morda gospod sam voz!"
„On pa ga ne potrebuje. Ob tem mrazu ostane gotovo doma; in če peljete voz prav polagoma skozi zadnja vrata, slišal ne bode nihče."
»A zakaj ne vzamete za vse slučaje vo-zataja?“
»Vozataja! Čujte, Janez, obljubil sem neki dami, da pridem z vozom ponjo, in storil naj bi jej sramoto, da pridem z vozatajem! lega vender resno ne morete misliti o meni.“ t ® je Janez v istini uvidel, da to ne gre, ali Ce sta dva sreberna goldinarja, katera mu je
še ni uničen ter z isto lakomnostjo še razjeda oglodano deblo evropske kulture.
Naš vek boleha — kedo more oporekati temu izreku, v očigled frankobrodskemu zločinu! Pač je stranka krvavcev sestavljena iz jako neznatne, pritlikave manjšine, ali v kolikor ne zadostuje njeno število, v toliko bolj je nevarna po svoji nečuveni drzovitosti ter po onem slepem, brezobzirnem fanatizmu, kateri navdaja njene privržence. Prave, izvirne anarhiste ne gre soditi po vzgledu slabotnih ljubljanskih posnemovalcev. Krdelce, katero je lani strašilo po našem mestu, obstalo je naposled vender le iz zbeganih brbljačev, ki so avtomatično ponavljali neprebavljene krvoločne fraze, nabrane iz raznih veleizdajskih, državi in človeški družbi škodljivih novin in knjižur. Gadja zalega istinitih anarhistov, napojena s strupom Bakunin - Mostovih .načel, strahu ne pozna, niti usmiljenja. Ves njen politični program se da izražati v dveh besedicah : Uniči in razdiraj! Argumenti, katerih se poslužuje, so svinčenka, bodalo in dinamit,’ razvaline zaznamujejo sled njenih korakov, temna noč barbarstva bode posledica, ako prevladujejo njene ideje. Naravno tedaj, da nobena država, niti najsvobodnejša Ijudo-vlada ne, ne more sporazumeti se s takimi elementi. Njim nasproti umestna je le jedna taktika: Skrajni boj, dokler se ne iztrebi kvarni ta izrodek na telesu človečanstva!
To nam veleva ozir na življenjske pogoje mirnega državnega razvoja, ali z druge strani ne smemo prezirati druge stvarne potrebe. Z dne do dne jasneje in odločneje širi se razdor med anarhistično svojatjo in ono veliko stranko, katera se poganja za socija-
1	is tiču e nazore. I mi dobro znamo, da je mnogo pretiranega, mnogo neizpeljivega med njenimi nazori, toda dokler se s postavnega stališča borijo za njih uresničenje, je vender mogoče, razpravljati to tvarino, ^ spuščati se v razgovor o dotičnih vprašanjih. Število onih, kateri so slepi pristaši denašnje kapitalistične produkcije, večjidel iz samopašnih razlogov,
mladi gospod med pogovorom stisnil v roko, dala prevago, kratko, gospod Anton se je v vozu svojega principala peljal z gospodičino Reziko, katera mu je uže na stopnicah svojega stanovanja naproti prišla plesno oblečena.
Kdo je bila gospodičina Rezika? Krasno dekle vsekako, več pa tudi gospod Anton ni vedel o njej. Seznanil se je z njo pri plesnih večerih, katerih se je, komaj na Dunaj pri-šedši, udeležil, da bi dobil kolikor možno vsestransko izobražbo, kakeršno je želel z&nj njegov oča, bogat trgovec v H.
Ona je bila najlepša med vsemi dekleti, katera so obiskovala plesne večere in zdela se je gospodu Antonu, kateri je bil krasnemu spolu nasproti še nekoliko bojazljiv, tako prijazna, da se mu je srce koj v živem plamenu zanjo unelo. Nežno spoštovanje pa, katero je čutil on pri svojih osemnajstih letih pred tem utelešenjem svojih sanj, zadrževalo ga je do zdaj, da bi jej bil odkril svoje čute; da, v bojazni, da bi je ne razžalil, si cel6 ni upal naravnost jo povabiti na ples, kateri bi imel biti slovesen zaključek plesnih večerov.
Po daljšem premišljevanji prišel je do duhovitega sklepa, da je svoje povabilo pis-
krči se dan za dnevom. Nečemo pojedincem v greh števati vse zmote in napake sedanjega društvenega ustroja, priznavamo, da noben posameznik ne more odgovornosti prevzeti za nedostatnost cele sisteme, ali zanikati ne smemo, da v tem oziru treba marsikatere dobro premišljene, daleč segajoče reforme. Beda, katera čestokrat nastopa med tovarniškimi delavci, zlasti v velikih obrtnijskih osredjih, je ob jednem živa reklama za soci-jalistična načela. Konjunkture svetovne trgovine silijo danes lastnika tovarne, da sprejme izredno število delavcev v svoje tovarne, jutri ga primorajo, odpustiti jih ter izročiti nemilostni usodi. Vzemimo, da se taka nepričakovana sprememba vrši o zimskem času, da jedna sama tovarna hipoma odpusti na stotine in stotine večjidel inteligentnih delavcev, kateri potem z lačnim želodcem tavajo okolo po zimskem mrazu, ne da bi kjerkoli si bodi zaslužek mogli dobiti in kruh svoji stradajoči deci — in ne bodemo dolgo si ubijali glave, od kod ona silna vzpenjavost socijalističnih nazorov, od kod celo bolestni izrodki anarhizma, kateri dandanes s strahom napolnjujejo palačo denarnega mogotca in skromno kočo pri-prostega meščana!
Socijalne reforme tedaj, dokler ni prekasno! V tej zadevi, katera s svojo imenitnostjo daleč prekosi vsa druga politična vprašanja, bodi-si narodne, bodi-si državo-pravne vsebine, prehiteli so vladujoči državniki v neplodnih prepirih utopljene parlamente. Bismarck v Nemčiji je prvi nastopil zakono-davno pot, da bi olajšal vestnemu, marljivemu delavcu gmotni položaj, varoval ga zapuščenosti v starosti, beraške palice, ako ga zadene kaka nezgoda pri njegovih opravilih. Vlada avstrijska in v soglasji z njo državnozborska večina šle ste za korak dalje, in uprav zasluga Taaffejevega kabineta je, da smo v tem oziru do sedaj najbolj napredovali med vsemi evropejskimi državami, malo Švico izimši. Toda vse to je vender le začetek, in skušnje na Nemškem nas učt$, da rok ne smemo križem
meno po plesnem učitelji poslal njeni materi. Ta mu je potem naznanil prijazen vzprejem, in na dalje uže vemo.
Na plesu topil se je naš junak v morji veselja. — Hitri ples, nekaj steklenic vina, katere je nagloma popil, omamljiva bližina izvoljenke in ponosni čut, da ima on ves večer pokroviteljstvo nad njo, vse to ga je zel<5 razburilo. Trajalo tudi ni dolgo, da je gospo-dičini Reziki odkril čute, katere je ona v njem vzbudila ter jej, ker vsakdo pri osemnajstih letih zelo hitro pride do sklepa, ponudil roko in srce.
Ker ni imela tej ženitni ponudbi ničesar ugovarjati, se tudi on ni obotavljal v kipečem veselji predstaviti jo takoj vsem svojim prijateljem in znancem kot svojo nevesto.
Nekako tesno mu je res postalo, ko se mu je zdelo, da je med plesom med gledajočo množico opazil obraz svojega principala, a ker ga pozneje ni več videl, je kmalu pozabil neprijeten utis.
V	jutro po tej noči, katere je bilo, kakor vseh stvarij na svetu, žal! da tudi konec, vidimo našega mladega prijatelja nekoliko bledega in zaspanega, a polnega notranje
držati. Socijalno vprašanje je dandanes na dnevnem redu, važnejšega gradiva ne najdejo poslanci naši, vračujoči se od božičnih praznikov, na svojih mizah v državnozborski palači na dunajskem „Ringu.“ Pričakujemo od njih političnega razuma, da ne bodo poslušali onih domačih neprevidnežev, kateri v dotičnih vladnih predlogah drugega ne vidijo nego »figovo pero", s kojim Taaffejev kabinet zakriva svojo nagoto. Tu treba resnega, trudo-ljubivega dela, kajti čas hiti, in kar smo lani s strahom gledali na Dunaji o priliki Hlube-kovega in Blochovega umora, kar se je te dni pripetilo v bogatem rodnem mestu Goethejevem, utegne se zopet ponavljati na našem ozemlji, ako zamudimo dragoceni čas. Na delo tedaj, gospodje poslanci!
Ogerski zakon o pokojninah.
Ogerski zbornici predložil se bode kmalu postavni načrt o pokojninah; zakon ta pozdravljali bodo gotovo ogerski državni uradniki z velikim veseljem, kajti s tem rešeno bode zanje vprašanje velike važnosti, urejene bodo pokojnine. Službene razmere ogerskih državnih uradnikov urejene so še po starih določilih, katera nikakor ne ugajajo zdanjim razmeram, ne ugajejo pa tudi humaniteti, katero je država dolžna svojim služabnikom.
Veselo znamenje je torej in v prvi vrsti zasluga finančnega ministra grofa Szaparya, da se bode zboljšalo gmotno stanje uradnikom, kateri so tam veliko slabeje plačani nego pri nas.
Vlada bavila se je sicer uže prej s tem načrtom, a nikdar ni prišlo do konečne določbe. Zdaj pa se kaže, da se resno namerava zboljšati uradniškemu stauu življenje, ne da bi se pri tem preveč obremenila državna blagajna.	♦
Ogledimo si nekoliko natančneje ta postavni načrt.
Določila tega novega postavnega načrta o pokojninah so za uradnike, osebito pa za vdove in sirote bistveno ugodnejša, nego so bila do zdaj veljavna stara določila. Potrebščino, katera bode obremenila državno bla-gajnico, proračunil je finančni minister na polu milijona goldinarjev, in to gotovo ni veliko v primeri z blagim namenom, kateri se bode dosegel.
Iz načrta podajemo v naslednjem najpoglavitnejše momente. Po tem načrtu odmerila se bode pokojnina po 10 službenih letih s 40 odstotki (dozdaj 3333 odstotkov), po 15 službenih letih s 50 odstotki (do zdaj 37-50 odstotkov), po 20 letih s 60 odstotki (dozdaj 50 odstotkov), po 25 službenih letih s 70 odstotki (do zdaj z 62 50 odstotkov), po 30 službenih letih z 80 odstotki (do zdaj 75 odstotkov), po 35 letih z 90 odstotki (do zdaj 87-50 odstotkov) plače; po 40 službenih
sreče sedečega pri svoji pisni mizi, ko ga je ukaz, naj takoj pride k principalu, iznenadil.
Nekoliko počasi je ugajal ukazu.
„Aj, gospod Anton, tu ste! vprašati sem vas hotel, kako ste z mojim vozom zadovoljni?"
Antonu je omahnila glava na prsi, svest si je bil krivde.
„Me zel6 veseli, če vam dopada. Peresa bo dobra, kaj ne? — Sicer pa se vam mora sreča voščiti, ženin ste, kakor sem čul?“
Če bi bil mladi mož mogel še bolj zaru-deti, kakor je, gotovo bi se bilo zdaj zgodilo.
Bo pač prav neprijetno iznenadenje za vašega očeta. Iz kake družine je gospodičina nevesta, če smem vprašati?"
Družina? Iz kake družine? O tem naš junak niti mislil ni. Z njo se hoče poročiti, ne z njeno družino. A gotovo mora biti iz neke družine. Zakaj neki ne bi imela nobene družine?
„Kaj so prav za prav njeni častiti roditelji?" izprašuje neusmiljeno njegov principal.
Častiti roditelji! On naj bi vedel, kaj so roditelji, za katere se je do zdaj tako malo brigal, kakor za sorodnike kitajskega cesarja.
letih z vso plačo. Računalo se ne bode kakor do zdaj po petletnicah, marveč od leta do leta. če doseže uradnik svoje 65. leto ali če je služil popolno službeno dobo, more zahtevati umirovljenje ali morejo ga tudi uradno upokojiti. Ministri in državni tajniki v Ogerski po zdanji praksi ne dobivajo pokojnine, v bodoče pa bodejo po vsaj treh službenih letih uživali pokojnino, in sicer ministri vsaj 4000, državni tajniki pa vsaj 2000 goldinarjev.
Bistveno pa so ugodnejša določila novega postavnega načrta za uradniške vdove in sirote. Po dozdanjih določilih je znašala najvišja pokojnina za vdove 630 gold.; doneski za odgojo so se dajali le takim vdovam, katere so imele vsaj štiri otroke. Po novein načrtu pa se bode pokojnina za vdovo računala po plači moževi, in sicer se bode določila pokojnina za vdovo pri 600 gold. plače s 50 odstotki plače, od one svote plače pa, katera znaša čez 600 gold., se bode pokojnina za vdovo odmerila z 20 odstotki plače. Ravno tako se prinos za odgojo ne bode dajal samo vdovam s vsaj štirimi otroci, marveč odmeril se bode za vsakega otroka s 1/0 pokojnine vdovine. Sirote dobijo 1U vdovine pokojnine. Tako ima novi načrt tudi ugodna določila za pogrebne troškove.
Kot uradniki nastavljene ženske bodo po novih določilih o pokojninah tudi uživale vse one pravice, katere ima sploh uradnik. M.
Ruski nihilisti.
Dolgo časa mirovali so ruski nihilisti, skoro nič več ni bilo čuti o njih, v slednjem času pa so se zopet pokazali v svoji grozovitosti; zdaj se zopet mnogo o njih govori. In govorici tej daje povod nameravan napad na znanega prokurerja Muravskega. Nekovo človeče ga je hotelo zabosti z ostrupljenim bodalom, a zasačili so napadalca. Dalje se vzbujajo tudi spomini iz pravde peterih napadalcev na carja. Tedaj razširjena je bila govorica o neki okrožnici na rusko duhovščino; okrožnico to je baje sestavil in izdal nekov Šeljabov. Zdaj se je zvedelo, da je Šeljabov, predno so ga zaprli, res izdal okrožnico, na katero so bili pritisneni ponarejeni pečati in postavljeni ponarejeni podpisi; okrožnico to je sestavil Šeljabov tako, da sveta sinoda ruski duhovščini pod molčljivostjo naznanja, da je car Aleksander II. na umu oslabel ter da se ne zaveda več. Okrožnica ta pa se ni razposlala in našli so jo med papiri Seljabovega.
V	slednjem času zaprli so zopet več oseb ter preiskali njih stanovanja. Kaj so zasledili, se ne v6 gotovo. Iz Varšave se celo poroča, da so deli v zapor več artilerijskih častnikov. Politična policija je vsled tega z delom preobložena, in nastaviti so morali ne-
„Še neznano? Tako!" nadaljuje principal, dobivši v odgovor nekaj nerazumljivih glasov. „Nu, kolikor so mi povedali, je njena gospa mati perica, gospoda očeta pa najbrže gospodičina sama ne pozna."
„To ne more imeti na moj sklep nikakega vpliva", jecljal je.
„Se ve da ne! Saj tudi nisem pričakoval! Sicer, vaš oča je moj prijatelj. Menim, da bi ga zelo veselilo, če bi vas pred poroko še j eden pot videl. Če uporabite prvi brzovlak, ste lahko jutri zjutraj pri njem. Moj knjigovodja vas bode spremil na kolodvor."
* *
Osem let je preteklo od one plesne noči in njej sledečega jutra. V jednici hotela v Pratru sedela je elegantna, mlada zakonska dvojica, katerima se je koj na prvi pogled videlo, da sta na poročnem potovanji, in sicer še v prvih trenotjih medenih tednov.
Ravno je pobral točaj ostanke obeda, mlada zakonska sta se naslonila na mehke sedeže ter šepetajoč razpravljala vprašanje, katero ima za mlade poročence veliko dražesti.
»Torej jaz sem v resnici tvoja prva ljubezen, predragi Antou ?“
kaj novih pomožnih uradnikov, kateri pomagajo pri izpraševanji oseb in pri preiskavanji stanovanj.
Politični zapori so vsi prenapolnjeni. V Peter-Pavlovi trdnjavi ni prav nobenega prostora več, da-si se je večina najhujših zlo-dejcev odpeljala, odposlala v druge zapore ali v Sibirijo. Trdnjavo pa tudi po tem stražijo. Osebito v slednjem času se zelo strogo straži: Kdor se je približa na več kot 350 črevljev, mora uže svojo dušo izročiti nebesom, kajti kaj lehko se zgodi, da mu stražnik pošlje kroglo v prsi.
Vender so v tej trdnjavi večinoma samo hudodelniki, kateri so zakrivili manjše prestopke, hujši pošljejo se v Sibirijo, od koder skoro ni izhoda. Le redkokedaj koga med potom dohiti brzojav, da sme vsled posebne carske milosti ostati v zaporu v jednem drugih mest.___________________________
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Praška „Politik" izrekla seje prav odločno proti ustanovitvi posebnega jugoslovanskega kluba, saj je grof Hohenwart skrbel vedno za to, da se je primerno ozir jemalo na zahteve in težnje Jugoslovanov. Če bi se ustanovil zdaj poseben jugoslovansk klub, bi bilo to gotovo brezobzirno postopanje grofu Hohen-vvartu nasproti, a z ustanovitvijo tega kluba bi na desnici nastal peti klub, in to bi gotovo ne pospeševalo preveč solidarnosti desnice. — Pred kratkim raznesla se je po listih tudi včst, da italijanski poslanci v našem parlamentu tudi nameravajo ustanoviti poseben italijansk klub ter s tem hotč osamiti grofa Coroninija.
Kakor je čitati v nekaterih listih, namerava poljsko društvo „Zgoda" ustanoviti z zasebnimi sredstvi na Dunaji poljsko šolo za svojo tam bivajočo deco. Fakcijoznim opo-nentom to zopet ni po godi, uže vičejo, daje Dunaj zopet v nevarnosti. Ti možje nikakor nečejo svojemu sosedu privoščiti jednakoprav-nosti, nečejo biti njemu pravični, za s6 zahtevajo vse pravice, gospodstvo, sosedu nič. Soseda bijejo z biči in škorpijoni, a od njega zahtevajo ljubezen.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da hoče nemški narod pokloniti kancelarju Bismarcku ob njegovem sedemdesetem rojstvenem dnevu krasno darilo. Izvolil se je uže za nabiranje doneskov osrednji odbor, kateri sestoji iz odličnih oseb vseh stanov, krogov in strank. Ta osrednji odbor izdal bode v kratkem oklic do naroda.
Frankobrodsko policijsko predsedništvo je povišalo nagrado od 3000 mark na 10000 mark onemu, kdor zasledi moža, kateri je umoril policijskega svetnika Rumpffa.
„Moja prva in jedina ljubezen!"
„Kako me to srečno dela! Misli, da si pred menoj ljubil Se drugo, ne mogla bi skoro prenašati. A se ve da", in pogledala ga je dvojljivo, „vi moški pri takih zatrjevanjih nisto prav zel6 natančni!"
Ravno je hotel s sveto prisego potrditi svoje besede, kar jih nekdo moti. Prodajalka, kakeršnih je v velikih mestih mnogo, stopil i je s košarico, polno blaga, v dvorano ter se približala njijini mizi.
Nevoljen zaradi motitve pogledal je visoko, ne grdo, a predrzno in navadno izgledajoče dekle, a tedaj mu je vsa kri šinila proti srcu. Da bi bil še tako rad veroval v zmoto, a ni zmota ni bila možna. Pred njim stala je znanka od plesnih večerov, krasna Rezika, katere pa od tedaj, ko jo je z gorečimi besedami prosil, naj postane njegova žena, nikdar več ni videl ne slišal o njej.
Hitro se je obrnil v stran ter zagrabil časopis, da bi se za njim skril. A njegova nadeja, da ga ne bode spoznala, se ni izpolnila, čutil je nje trdno nanj obrnen pogled skozi list, kateri mu je omahnil.
V	italijanski zbornici vršilo se je včeraj posvetovanje o prvem članu železniške pogodbe. Na predlog vlade, naj je črta Milan-Chiasso za jadransko morje in za srednjezemsko železniško omrežje vkupna, se je zahtevalo imensko glasovanje. Depretis stavil je kabinetno vprašanje. Zbornica pa ni bila sklepčna; kabinet je sicer imel za se veliko večino, a za sklepčnost manjkalo je okolo sto poslancev, torej se drugi dan (danes) vrši zopetno glasovanje.
Znano je, kako dolgo se uže zavlačuje gradnja orijentalskih železnic. Zdaj se poroča iz Carigrada, da so pogajanja s Porto o gradnji zveznih železniških prog orijentalskih železnic vender uže došla do odločilnega momenta ter da je zdaj Turčija resne volje, da se ta zadeva konečno reši. Avstrijsko-oger-ski in srbski zastopniki se vedno na vso moč trudijo, da se dogradijo te za trgovino obeh dežel tako važne črte.
Iz Varšave se poroča, da so dobila oblastva migljaj, naj skušajo romanje poljskega prebivalstva k Metodovi slavnosti v Velehrad, če možno, zabraniti.
»Standard" poroča iz Shanghaja, da se je dosegla pogodba med Korejo in japanoni, in sicer: Koreja plača vojne odškodnine 509 000 taelov; Japan vzdržuje v Seoulu stalno garnizijo 1500 mož. Oblastva v Koreji razglasijo oznanilo, v katerem se ne bode Ja-panu zaradi slednjih nemirov očitala nikaka krivda.
Dopisi.
Iz Gorice, 14. januvarija. (Izv. dop.) Ml-nolo nedeljo sklical je, kakor je znano, v tukajšnji mestni dvorani grof Coronini svoje vo-lilce, da jim poroča o svojem delovanji v državnem zboru, da pojasni v nekaterih zadevah postopanje svoje in svojega kluba.
Gospod grof naznanil je ta shod ne le v laških listih, nego „predrznil“ se je celo, avoje slovenske volilce v slovenskem listu povabiti na shod. To je bil uže velik greh za grofa Coroninija v očeh njegovih laških volilcev. To vam je nastal vik in krik, in pisalo se je celo v nekem laškem listu proti temu shodu ter se volilcem odsvetovala udeležba. Nu, mnogo vpliva ni imelo nesramno to vpitje!
Shoda udeležilo se je okolo 200 volilcev, med njimi tudi precčj Slovencev, saj je Coronini poslanec slovenskih trgov. Gospod grof razlagal je v laščini, da je zaradi tega ustanovil svoj klub, ker je prejšnja ustavoverna stranka povsodi hotela naglašati svoj nemšk značaj ter ni hotela nikakor dovoliti tudi drugim narodnostim jednakopravnost, on pa ua ni mogel z njimi deliti teh nazorov, ker
11	,°&e da se vsakemu varujejo narodnostne pravice; zaradi tega tudi on ni hotel, da bi bil ustanovil klub, kateri bi bil imel izklju-(!1V0 ‘talijansk značaj. Klub njegov je v središči.
če bi se mu dala spoznati tukaj, pred njegovo ženo, kateri je ravnokar prisegel, da je njegova prva ljubezen. Pot mu je stopil na čelo. Smrt bi bila zanj, če bi moral priznati, d* je to dekle samo jedno uro nazival svojo
nevesto.
»Ali ne izvolite, kupiti mila, lepega, finega mila?«
... Zdaj se je oddahnil. Morda se izkaže ve-Kodušno! — „0 da, da!“ S tresočo roko »JJe nekaj kosov iz košarice ter potem seže I)0 denar.
. »To še ne bode zadosti", deje prodajalka mirno.
Vzel je mehanično kos za kosom ter jih polagal pred se na mizo.
n Ali Anton", šepeče mlada soproga, zastonj se trudeča, da bi se ujele njene oči z njegovimi, da bi mu odsvetovala kupčijo.
nZdaj bode pač dosti", jeclja, ne da bi upal pogled vpreti v prodajalko.
„Izvolite vender vzeti še več!"
Ne upa si ugovarjati ter nakupičeva milo *'a milo pred seboj. Zdaj je košarica skoro prazna. On preneha.
Pojasnjeval je še potem svoje postopanje o raznih vprašanjih ter govoril na dalje o federalizmu. Konečno pa je izrekal svojo radost, da sta narodnosti na Goriškem še v lepem soglasji, da se sem ni še zanesel narodnostni prepir; grof izreka tudi nadejo, da se to ne bode zgodilo, da se bosta narodnosti ljubili med seboj, skušalo pa da se bode, vsaki narodnosti pomagati, da se lehko na narodni podlagi razvija.
Udeleženci shoda poslušali so mirno gospoda poročevalca, čuti ni bilo ni hvale ni graje. Da-si so židovski listi pred shodom širokoustno svetu oznanjali, kako bodo vo-lilci obsuli Coroninija z interpelacijami, se to vender ni zgodilo od nobene strani. Ali so Lahi uvideli, da je gospod poslanec zastopal pošteno interese svojih volilcev, ali pa jim je „strah na srce segnil", saj poznamo junaštvo teh političnih Sancho Panz; kričijo pač, kričijo, a do dejanja pride redko kedaj.
Gospodu grofu se torej ni izrekla od nobene strani ni zaupnica niti nezaupnica. Gotovo pa Italijani niso zapustili s preveliko ljubeznijo do gospoda grofa tega shoda, ker so uvideli, da je poslanec povsodi postopal zmerno, njih zahteve pa so le, da se uporabljajo najskrajnejša sredstva ne gledč na soseda.
Razne vesti.
— (Smrt pred oltarjem.) li-J^žuna poroča se o dogodku, ki je napravil v^mvme^tu jelikyti$. Te dni namreč posvečevali so v ondotni frančiškanski cerkvi mladega meniha. Ta kloeal je pred oltarjem, zavit v dolgo črno ogrinjalo, v znamenje, da je za svet sedaj umrl, med tem, ko so so pri tacih priložnostih navadni obrodi vršili. Med molitvijo prisotnih pole so praznično orgije, ko stopijo k mlademu možu, da mu odgrnejo črno pokrivalo, na kar bi ta bil	imel vstati	ter molitvam odgovarjati. A on ne	vstane,	ampak	leži še
dalje na tleh. Hočejo mu pomagati na noge, a kako se prestrašijo, ko vid'jo, da	leži	v	krvi in
da je mrtev. Odnrla, an_nni	je hila.	kri,	in	v.istem
tienotkn. ko se je imel odpovedati posvetnemu živ-ljenji ter posvetiti se samostanu. Izdihnil io svojo dušo,	yj^etreggi>1ju^igg^Drobivalstvo, in
Teč dni zaporedoma govorilo so jel^^TeBP
— (Žrtve kegljanja.) 361etnega, pri nekem dunajskem trgovci v službi stoječega komija J. Beinhackerja so te dni zaradi izneverjenja zaprli. Obdržal in porabil je namreč vplačila v znesku 500 gld. Zločinec obstal je dejanje takoj, ko so ga prijeli. Izjavil je, da je cel znesek zapravil pri kegljanji. Stavil je začetkom v malih zneskih, a ker jo te izgubljeval, hotel je to naenkrat zopet dobiti in je vsled tega delal večje in večje stave, dokler ni ob vse prišel, in se konečno tako daleč spozabil, da je omenjeni znesek izneveril ter ga istotako pri kegljišči zapravil.
— (Nesreča z dinamitom.) Iz Gorazde v Bosni se poroča: Koncem onega meseca podal
„Tam je še nekaj kosov."
Vzel je tudi te. Prodajalka pogleda ga še jeden pot ostro s polnim pogledom, potem vzame denar ter odide.
Mlada gospa kar začudenja ni mogla govoriti ter le gledala, kako je soprog kupaval. „Ali, Anton, kaj čemo početi z vsem tem milom?"
„Ne skrbi, srce moje! Kar ne gre v kov-čeg, vzel bodem v svojo potno torbico."
„A duh po milu."
„Povedati ti moram, da posebno ljubim duh po milu."
„A čemu za božjo voljo vender potrebuješ toliko mila?"
„Tega ne razumiš, dete moje, mila ni nikdar preveč!“
Od tega časa pretekla je precejšnja vrsta let in zakonski par se umiva še vedno s tem milom.
če bi bila pa vsa zaloga zadosti, da bi umila moža, če bi žena zvedela pravi vzrok te nečuvene ljubezni do mila, to je vprašanje, katerega si ne upamo rešiti.
se je Ivan Laibner na lov, imajoč v svoji torbi z dinamitom napolnjene patrone. Ko pride do vasi Zidine, moral je prelezti precej visoko strmino, in sicer si je moral pri tem tudi z rokama pomagati. A pri plezanji spodrsne mu, on pado in pri tem se unemo ter eksplodirajo patroni, ki jih je imel shranjene v torbi. Nesrečneža vrglo je nekaj metrov v stran od tistega kraja in ostal je takoj mrtev. Dobili so ga na hrbtu ležečega. Desno stegno, trebuh in desna stran prsi bila so mu po polnem raztrgana in posamezni koščeki ležali so daleč na okolo. Istotako bila je obleka po polnem raztrgana in raznesena. Od ure ni ostalo druzega nego dve sponi zlate verižice.
— (Poskušen umor in samomor iz ljubosumnosti.) Iz Oldenburga se poroča: Mlad mož iz Vegesacka zaročil se je z najmlajšo hčerjo necega tukajšnjega trgovca. Zadnji čas prebival je kot gost v hiši očeta svoje nevesto. Necega dnč imel je z nevesto, ko sta bila sama, razgovor, pri katerem je prišlo do hudega prepira. V svojem srdu potegne on nož iz žepa ter sune proti prsom deklice. A ta nastavila je roko, katero ji je nož skozi in skozi prebodel. Na to zasadil je razjarjeni ženin nož še sebi v prsi, in sicer naravnost v srce.	„Moja uboga	mati!"
je še vskliknil, potem pa	se mrtev zgrudil	na tla.
— (Potres na Španskem.) V nekaterih krajih v provinciji Granadi trdijo, da solnce, od kar je bil potres, zjutraj mnogo pozneje izhaja, nego se je to prej godilo, in sicer pravi nek ma-dridsk telegram, da znaša razloček cele pol ure. Vsled tega se splošno misli, da se je gorovje Sierra Nevada za nekoliko sto metrov vzdignilo. Potresi po nekaterih še	vedno trajajo.	To se
zlasti poroča iz Torroksa, Nerje in Triziliane v provinciji Malagi. Zemlja se v eno mer ziblje, in tudi podzemeljsko bučanje se Se vedno čuje. Po vseh teh krajih nastale	so v zemlji in	celo v
skalah velike razpoke. Velikanska stena pri Tor-roksu, kojo so zaradi velikosti zolo občudovali, premaknila se je io se bojijo, da se ne bi vtrgala ter v mesto pogreznila. Jeden najbolj hudo zadetih in poškodovanih krajev je mestece Arenas del Rey. Štelo je samo 1600 prebivalcev, a od teh bilo je pokončanih 250 duš.
— (Iz pisem Petra Martyra.) kije bil prijatelj Krištofa Kolumba in ob jednem duhovnik in državnik na dvoru Ferdinanda Katoliškega, je razvidno, kako malo važnosti da so v začetku pripisovali Kolumbovi najdbi. V prvem teh pisem namreč, koje sedaj proglaša „Revue de Geographie" in ki je datirano z dne 14. maja 1493, se čita: »Nekaj dni je sem, odkar je nazaj dospel od naših antipodov nek Kolumbus, ki si je bil od kralja komaj sprosil tri ladije, da se je mogel podati na pot. Sedaj se je vrnil, obložen z dragocenim blagom in zlatom. A pustimo to in preidimo na druge stvari." Ravno iz teh zadnjih vrstic je razvidno, da se jim tedaj niti vredno zdelo ni, o tem obširneje govoriti. Iz poznejših pisem se pač kaže, da je Martyr polagoma vender začel uvidevat vrednost in važnost odkritja novega sveta, kajti pozneje ime-nujo to /čudovito" itd. ter proslavlja svojega prijatelja kot imenitnega moža.
— (Potres na morji.) Kapitan barke „Isabel St. John'1 poroča, da so dnč 28. decembra on in njegovo moštvo, ko so se vozili iz Kadiksa v Newyork, čutili na morji hud potres ter čuli tudi podzemeljsko bobnenje.
Domače stvari.
— (Visokodušen dar.) Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo cesar daroval je minoritskemu samostanu v Piranu za popravo podobe sv. Frančiška 250 gold. Podobo to naslikal je slikar Carpaccio v letu 1519.
— (Premil, gospod knozoškof dr. J. Missija) pristopil jo danes „Matici Slovonski" kot ustanovnik.
— (Kmetovalci,) kateri si hočejo naročiti ruskega lanu, naj se oglasijo pismeno ali ustno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijsko družbe v Ljubljani.
— (Društvo zdravnikov v Kranjski) imelo bode v sredo dne 21. t. m. svojo mesečno sejo, pri kateri bodo predavali gospodje sekundarni zdravnik dr. Kotzmuth, primarni zdravnik dr. D orni g in vladni svetnik profesor dr. Valenta.
— (Sneg,) katerega se je naletelo v slednjih dnevih zelo na debelo, dela Ljubljančanom Mnogo preglavice. Fe le, da ga voz za vozom od-peljavajo iz ulic, tudi s streh ga morajo spravljati, da se jim ne sesede slabo tramovje, kar se je itak uže zgodilo v kazinskem steklenem salonu. Sneg je udrl streho ter provzročil okolo 50 gld. Škode. Često se zgodi, da ti pade debela kepa snega na glavo, ti zmečka ves klobuk — in kaj češ? idi mirnim potem ter poravnaj si klobuk, inače se ti bodo ljudje smijali ter dejali, da si pijan. Po tlaku po ulicah pa so nakupičene trde, spolzke gruče snega, in marsikdo telebnil je sebi v žalost in gledalcev v veliko mlako. Tudi v okolici je mnogo snega, pod njegovo težo omagal je uže marsikateri kozolec in skladnica za seno. In menda ga še zdaj ni dovelj, vedno še naletava.
— (Zakasneni vlaki.) Vsled dlje trajajočih zametov zakasnili so se zadnje dni sledeči vlaki, in sicer dne 15. t. m. z Dunaja v Trst odhajajoči poštni vlak št. 10 za 54 minut in iz Trsta na Dunaj namonjeni poštni vlak za 2 uri in 3 minute. Dn6 16. t. m. jutranji kurirni vlak št. 1 za 3 ure in mešani vlak št. 101 za 3 ure. Dalje na progi med Trbižem in Ljubljano dne 15. t. m. večerni poštni vlak št. 2013 za eno uro 40 minut in dne 16. t. m. jutranji poštni vlak št. 2017 za eno uro 30 minut.
— (Iz Postojine) se nam poroča, da je opadel sneg na cesarsko cesto l]/2 metra visoko. Snežno oralo deluje neprestano; sedaj sprehaja se iz Postojine na Razdrto in nazaj, kmalu v Planino, Logatec. Poštni vlaki dojdejo k nam iz Ljubljane 3 ali še več ur pozneje. Mešanec ima navadno zamude od 24 ur.
— (Iz G-orice) se poroča, da je tam vreme po polnem pomladansko, povsodi videti je uže zvon-čeke in trobentice, katere prijazno pozdravljajo sprehajalca ter mu oznanjajo prihod mehke pomladi.
— (U m r 1) je prod kratkim v Trstu Ivan vitez Preschern. Ta mož bil je potomec one goronjske družine, iz katere se je narodil pesnik Preširen. Ta vitez Preschern pa jo pozabil domovine svojo in je bil iskren pristaš italijanske stranke v Trstu.
— („Tržaški Sokol11) imel je prošlo nedeljo občni zbor, katerega se jo udeležilo okolo 150 članov. Volil se je odbor in izvoljeni so bili gg.: Josip Mankoč predsednikom, odborniki pa Mate Polič, Janko Bunec, Martin KržiS, Josip Lampe, Pran Kevešič, Ferdo Kariš, Josip Drašil in Andrej Mušič.
— (V mariborsko semenišče) pride na mesto novoimenovanega korarja g. dr. J. Križaniča kot podvodja g. dr. Napotnik, gosp. dr. Fe uš pa bode baje nastavljen v semenišči kot profesor sv. pisma stare zaveze.
— (Železniška črta Maribor-Ptuj) bila bi gotovo velike pomembe za promet, za trgovino in obrtnijo, a malo je upanja, da se zgradi.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Berolin, 17. januvarija. „National-Ztg.“ poroča, da je državna vlada z ozirom na hitrost odpravljanja izvolila pristanišče v Brin-dizi kot izhajališče dovozne črte na srednje-zemskem morji za subvencionirano paro-brodno črto.
Pariz, 17. januvarija. Edmond About je umrl.	___________
Napolj, 16. januvarija. Zaradi slabega vremena bode v Assab namenjena ekspedicija odšla še le v soboto.
Pariz, 16. januvarija. Dogodila se je v premogovih rovih v Lievinu razstrelba, pri kateri je bilo 28 oseb usmrtenih. Galerije so se v obsegu 800 metrov podrle.
Pariz, 16. januvarija. V6st, da misli pomorski minister Peyron odstopiti, ni isti-nita. — Iz Tunisa se poroča: Oznanilo Beja pozivlje ubežnike v tripolitansko ozemlje, naj se vrnejo v Tunezijo. Vsem, kateri se vrnejo v treh mesecih, zagotovljena je amnestija, z drugimi postopalo se bode kot z uporniki.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 17. januvarija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................
»	»	»	»	srebru .....................
Zlata renta...................................
5°/0 avstr, renta.............................
Delnice n&rodne banke.........................
Kreditne delnice..............................
London 10 lir sterling........................
20 frankovec..................................
Cekini c. kr..................................
100 drž. mark.................................
gld.
83-05 83 '80 105'90 98’35 863- — 299-40 123-70 9-78 5-79 60-35
Vabilo.
Uradni glasnik
z dne 16. januvarija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Novem Mestu za davkarsko občino S m o -lena Vas; dotične poizvedbe do dne 26. jan. 1.1.
Eks. javne dražbe: V Vipavi zemljišče Karola Vovka iz Podbrega št. 38 (1000 gld.) dne 3. febr. —
V Ilir. Bistrici posestvo Ant. Franka iz Čelja St. 14 (2100 gld.) dne 27. febr. — V Metliki zemljišče Jan. Pluta iz Prelog (342 gld. 50 kr.) dne 18. febr. — V Postojini posestvo Jos. Douganu iz Kala (1515 gld.) dne 20. febr. — V Novem Mestu posestvo Jan. Slaka iz Malega Vrha (1262 gld.) dne 10. febr. —
V Škofji Loki posestvo Jan. Rihtaršiča iz Spodnje Luže (2459 gld.) dne 30. jan.; zemljišče Matije Tavčarja iz Dolenčic (200 gld.) dne 4. febr. — V Kostanjevici zemljišče Jos. Gerdanca iz Čerine dne 4. febr.
Tujci.
Dn6 15. januvarija.
Pri Maliči : Brust, Brukner, Tellarič, trgovci, z Dunaja. — Faber, trgovec, iz Linča. — Meisner, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Lowy, trgovec, z Dunaja. — Huttmann, trgovec, iz Gradca. — Žnidaržič, trgovec, iz Idrije. Nilak, posestnik, iz Britofa. — Grilc, posestnik, iz Vač.
Pri Južnem kolodvoru: Kosec, trgovec, z Dunaja.
Umrli so:
V civilni bčlnici:
Dnž 15. januvarija. Marija Kavtigar, gostinja, 61 1., mrtvoud.
Dn6 16. januvarija. Helena ČeleSnik, mestna uboga, 80 1., občna vodenica.
Meteorologično poročilo.
I Stanje Gas	baro-	| Tempe-
opazovanja	metra	i ratura
   I v mm'
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
735-61
735-86
737-80
— 0-6 + 1-3
+ 0-4
Vetrovi
svzh. sl. bzv.
Nebo
Mo-krina v mm
Obl.
13-20
sneg
in
pivo
v stelclenicali
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51-3
n
1
P
1
K
i
1
1
Protikataralione
salicilne kroglice
izdelovane po G- JPiccolijl, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106)	15—7
Oblini zbor moških udov drnštva Marijine bratovščine
v Ljubljani
bode v nedeljo dne 25. januvarija dopoludne v mestni dvorani na rotovžu. — Začelek ob 10. uri.
K obilni udeležitvi vabi vse svoje p. n. gospode
ude
odbor društva Marijine bratovščine.
V Ljubljani 16. januvarija 1885.	(6)
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
v X_ij-u."blja,ri.I
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; n. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmali. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovingk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezan® 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., U. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 lcr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
I gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol, vezana 2 gld.
tlomdek A. H., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. mid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hit deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Prltlikovcu (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
jako vkusne, elegantne in een6
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata lis. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.