UTRDBENA ARHITEKTURA 16. STOLETJA V SLOVENIJI IVAN KOMELJ Stavbne spomenike 16. stoletja na Slovenskem še vedno premalo po­ znamo in enako bi lahko še z večjo upravičenostjo rekli tudi za tedanje arhivsko gradivo. Pisani viri so lahko hkrati dragocena oporišča za ana­ lizo določenega stavbnega spomenika, z ohranjenim i in neohranjenim i spomeniki vred pa tudi dokaz za izredno bogato stavbno produkcijo 16. stoletja. P ri prvi orientaciji pa se bomo zadovoljili kar s še vedno nepo­ grešljivim Valvasorjem za Kranjsko in s Vischerjem za Štajersko.1 Oba dokum entirata stanje gradov pred veliko barokizacijo v začetku 18. sto­ letja in sta vsaj v risbi ponekod ohranila tudi podobo naših gradov, kakrš­ na je bila še v 16. stoletju. Dragoceno gradivo je tudi Pieronijeva mapa načrtov in utrditvenih predlogov;2 na nekaterih naših gradovih in mestih uporabljeni principi utrdbene, to pot že samostojne trdnjavske arhitek­ ture, pomenijo s teoretske in praktične strani dragocen repertoar u trd ­ benih stavbnih oblik v začetku 17. stol. Izbrano spomeniško gradivo, ki sem ga uporabil za tale oris, že samo dovolj osvetljuje poglavitna načela sprem enjenih program skih osnov in form alnih členov v razvoju u trd b en ih sta v b n ih ob lik . Ostane pa za zdaj še vedno nenačeto vprašanje stavbnega razvoja z gledišča likovnih form. Zaradi prvenstveno utilitarnih program skih izhodišč profane in grajske arhitekture posebej takega poizkusa tudi ne bi tvegal. V cerkveni arhitek­ turi je namreč prostor skoraj nesprem enljiva program ska konstanta, pro­ fana pa računa vselej na spremembo program skih osnov. V začetku raz­ kosan prostor se pri sakralni arhitekturi postopno združuje v enotno, idealno zbirno dvorano. P ri profani pa nastajajo nove stavbne naloge, ki diferencirajo tlorisno ploskev, kopičijo pa nam enu različne stavbne sesta­ vine ali celo porajajo nove, kar posebne stavbne tipe. V tej zvezi so pouč­ ni predvsem gradovi. Srednjeveški grad je stanovanje in utrdba hkrati. Vendar se posamezne grajske sestavine diferencirajo po namenu in pri­ vzemajo še nove dodatke. V tej luči je še posebej zanimivo 16. stol. To je prelomno obdobje in pomeni tudi v razvoju grajske arhitekture tisti mejnik, ki dokončno izvede, čeprav še ne povsod, dosledno razločevanje med utrdbo in stanovanjem: na eni strani se uveljavlja trdnjava, na drugi pa dvorec. Vendar pa je pri nas grajska arhitektura 16. stol. še vedno ujeta v medsebojno sožitje obeh sestavin, čeprav so zahteve časa bolj naklonjene utrdbi kot stanovanju. Vendar so bolj številni prim erki strnjenega razvoja grajske arhitekture kot enotnih konceptov. Čeprav so nove zasnove v manjšini, so tako pri teh kot pri gradovih s strnjenim i raz­ vojem razvojne tendence tako močne, da lahko z njim i opredelimo kar nov stavbni tip in z njim označimo tudi posebnosti renesančne arhitek­ ture 16. stol. K er imamo v manjši m eri opraviti s povsem enotnimi za­ snovami, bomo morali spregovoriti tudi o aplikacijah ali adicijah rene­ sančnih utrdbenih principov. Opreti se bomo morali večkrat predvsem na tendence razvoja kot celostne realizacije. V 16. stol. opazujemo tudi v prim erjavi z nalogami sakralne arhitekture, da program ske naloge na­ raščajo in da zavestno reprezentativne zahteve prevladujejo nad zgolj utilitarnim i. Ne glede na postopno naraščanje likovnih vrednosti na graj­ ski arhitekturi in kljub tendencam postopnega uravnovešenja med sakral­ nimi, profanimi ali utilitarnim i sestavinami bom vendarle poizkusil ozna­ čiti grajsko arhitekturo kot stilno enoten pojav, čeprav je njen razvoj kontinuiran. R om an sk i grad v naših skromnih razm erah večkrat ne preraste ob­ sega enega samega stolpa, sezidanega navadno na nerazčlenjeni talni plo­ skvi. Tudi bogatejše, tako imenovane »kastelne« zasnove s stolpom, pa­ lacijem in obzidjem ohranjajo kljub rahlo stopnjevani silhueti na zunaj videz strnjene kubične gmote; edino pri stolpu, ki je ločen od palacija, imamo opravka s posameznimi, vendar v osnovi še vedno predvsem kubičnimi, kom paktnimi gmotami. G otsk i grad nastopa v že diferenciranem tlorisu. Tloris se je povečal; sprva še zadržana silhueta se je razgibala, strnjene stavbne gmote so se zrahljale, poudarjen je vertikalizem. Obzidje z obzidnimi, ogelnimi in ven pom aknjenimi vhodnimi stolpi in pomoli prav tako prispevajo k videzu razgibane stavbne gmote. R en esa n čn a podoba gradu vzbuja v nasprotju z gotsko vtis masivne plastike, ki je zaradi zleknjenosti stavbe še bolj potencirana. Namesto vitkih gotskih stolpov nastopijo nizki, ki ponavadi ne presegajo višine kurtine. Zunanja podoba ima tako pri povsem enotnih zasnovah kot tudi pri kasneje starejši arhitekturi dodanih renesančnih delih videz k tlom pritisnjene mase s plastičnim in tektonskim poudarkom, ki ga pod­ črtuje še linija krožno profiliranega zidnega venca med poševnim p ri­ tličjem in zgornjim zravnanim delom, ki ga v začetku sekajo le vertikalne reže zidne krone, kasneje pa ga sklepa iz stene izstopajoči konzolni venec. V prim erjavi z romanskimi ali gotskimi proporci je proporc renesančnega obzidja in obzidnih stolpov nizek. Umirjeno in zleknjeno maso poudarja pri novih zasnovah tudi izbira terena, ki išče predvsem ravno lego v dolini. V prim erih, ko so utrjevali predvsem stare grajske polo­ žaje in stare grajske arhitekture, so formalno renesančne oblike stolpov in obzidja v resnici le aplicirali na že obstoječi ali le delno korigirani tloris. Zunanja podoba v renesansi predelanega gradu pri nas še naprej ohranja slikoviti videz srednjeveškega gradu. Večkrat je to posledica višinske grajske lege, pa tudi starejše stavbne tradicije, ki je tudi inova­ cija renesančnih oblik ni mogla preglasiti.3 Splošno je znano, da poznogotsko stavbarstvo zori tudi v profani arhi­ tekturi v novo, ki je blizu renesančnemu pojmovanju. Vendar strnjeni razvoj od rom anike pa do renesanse pretrga nasilna intervencija, ki za krajši čas zavre oblikovanje stanovanjskih grajskih delov in poudarja o o Sl. 29. Vipavski križ; tloris gradu; prva polovica 16. stol. V ipavski križ; Grundriss des Schlosses; erste H älfte des 16. Jahrhunderts predvsem utrdbene sestavine. Zunanja vzmet, ki je to sprožila, so bili v prvi vrsti turški vpadi. Najprej je bila pomembna in vzpodbudna akcija posameznih plemiških rodbin, kasneje pa tudi deželnih stanov in države. Brez tega posredovanja si prvih nastopov renesančne utrdbene arhitek­ ture pri nas sploh ne bi mogli zamisliti. To nam potrjuje že obsežen se­ znam arhitektov in vojnih inženirjev z italijanskim i imeni.'1 Videti je, da so bili italijanski arhitekti in vojni inženirji v precejšnji meri kos vsem utrdbenim nalogam vse do Češke, Slovaške, Poljske in celo Rusije; na Ogrskem pa so se že prej udomačili na kraljevskem budimskem dvo­ ru, kjer so opravljali tudi naročila za neutrdbeno arhitekturo.5 Kako in v kakšni meri se je lahko novi stil udomačil tudi v naših krajih, je drugo vprašanje. Čas je bil prekratko odmerjen, da bi stil, ki ga je k nam sprva priklicala le utrdbena nuja, lahko postal tudi življenjska potreba ali celo moda. Gotika je bila v stavbarstvu še vedno trdoživa, in sicer ne samo v sakralni, marveč tudi v profani arhitekturi. Še vedno je bila priču­ joča, čeprav je nastopala tu pa tam že m odificirana z novimi utrdbenim i principi vse do konca 16. stol. Srečamo je npr. celo pri taki akciji, kot je bila utrditev gradu O točca na Krki v II. pol. 16. stol.,6 kjer so se odločili za tradicionalne gotske forme ne glede na to, da je zasnova gradu po Vi- landersovi prezidavi bila kar »renesančna«. Podobno je tudi z obzidjem razsežnega kompleksa gradu P o b režje v Beli krajini7 , ki je v osnovi še vedno tradicionalno, kljub temu da gre že za popolnoma novo uveljavitev Sl. 30. Sevnica, podoba gradu po Vischerju, Topographia Ducatus Styriae, 1681; po sredini 16. stol. Sevnica; Abbildung des Schlosses nach V ischer, Topographia D ucatus Styriae, 1681; nach M itte des 16. Jahrhunderts utrdbenih principov in uporabo nizkih, kar renesančnih stolpov. Tudi pri utrdbah na Ž u žem b erk u , T u rjak u , L em b erk u in R ih em b erk u se renesanč­ ni utrdbeni principi in renesančne forme mešajo s poznogotskimi. Dvoj­ nost takega stilnega sožitja nam kaže tudi grad v Š k o fji L ok i z renesanč­ no utrditvijo.8 Do 15. stol. je grad kot zidana fortifikacija in hkrati stanovanje lahko kljuboval vsem manjšim in neorganiziranim oboroženim napadom. Od začetka 15. stol., ko so v večji m eri uporabljali strelno orožje, se je pričela m ajati tudi trdnost gradu. Zato se, če je potrebno, romansko obzidje goti- zira ali nastaja celo novo z vhodnim in z obzidnimi ogelnimi stolpi. Re- aktivirajo tudi stare obrambne jarke ali pa kopljejo nove. Obzidje se pomakne celo na drugo stran jarka, zato pa pred novim obzidjem izkop­ ljejo še en jarek. Večina naših gradov dobi šele v tem času svoja prva obzidja. Gotski utrdbeni principi se potem takem lahko v večji m eri uve­ ljavijo šele v času, ko gotika kot stilni pojav polagoma že odmira. Nove aktualne naloge, predvsem utrdbenega značaja, ne postanejo samo nepo­ sredna izhodišča za gotske principe v utrdbi in arhitekturi, m arveč so od tedaj, ko se v večji m eri pričenja tudi pri nas v praksi uporabljati strelno orožje in ko splošni principi ne tem eljijo več na pasivni, marveč na aktivni obrambi, tudi izhodišče za renesančno utrdbeno arhitekturo. V Italiji, odkoder so prišli k nam naravnost ali po ovinkih vzori za novo utrdbeno arhitekturo, je bil položaj bistveno drugačen. Za gotsko dobo je značilno flankiranje s stolpi, ki tem elji na antični utrdbeni tra ­ diciji, saj so bili antični vzori tako rekoč pri roki. V severni Evropi se vse 15. stol. ohranjajo še vedno gotski proporci obzidja, m edtem ko se v Sl. 31. Krum perk; tloris gradu; po sredini 16. stol. Krumperk; Grundriss des Schlosses; na'.'h Mitte des 16. Jahrhunderts Italiji že zgodaj uveljavi nizko obzidje z masivnimi in trdnim i stolpi. Obzidje ima navadno poševno zidano pritličje, ki ga opasuje venčni zidec. Ta splošno razširjeni obzidni motiv, ki je postal značilen tudi za našo renesančno utrdbeno arhitekturo in celo eden njenih najbolj zgovornih znakov. Tudi v Italiji utrjujejo stare trdnjave, postavljajo pa tudi nove, za katere je osnova pravilni četverokotnik z ogelnimi stolpi. Vpliv forti- fikacij italijanskega quattrocenta se sicer v Evropi uveljavlja že od konca 15. stol., vendar ga je splošno razširilo 16. stol., ko so se zaradi stalne turške nevarnosti odprla vrata italijanskim fortifikacijskim pobudam po vsej Evropi na stežaj. Poleg neposrednega deleža italijanskih arhitektov so pomagali razširjati renesančno utrdbeno prakso tudi teoretični spisi. Od srede 15. stol. so namreč italijanski teoretiki pričeli izdajati teo­ retske tekste, v katerih obenem s problematiko idealnega m esta in nje­ gove obrambe razpletajo tudi vprašanja novih utrdb. Z neposrednim de­ ležem italijanskih arhitektov, manj pa najbrž s posredovanjem literature, je prišla ideja italijanskih utrdb v češke, slovaške in ogrske pokrajine, v Burgundijo in celo v Anglijo. Gradovi Henrika VIII. ob angleški obali tem eljijo na istih renesančnih italijanskih utrdbenih principih.9 Eden prvih neitalijanskih teoretikov trdnjavske arhitekture je bil tudi nemški slikar Albrecht Dürer, ki je že leta 1527 razložil v svoji knjigi moderne utrdbene principe,1 0 ki so imeli tudi praktične nasledke pri utrjevanju nekaterih gradov ali mest." Sl. 32. Krum perk; podoba gradu po Valvasorju, Die Ehre des Herzogthum s Krain, 1689; po sredini 16. stol. Krum perk; Abbildung des Schlosses nach Valvasor, Die Ehre des H erzogthums Krain, 1689; nach der Mitte des 16. Jahrhunderts Za slovenske dežele bomo morali šele ugotoviti, če so politični nem iri v zač. 15. stol. vplivali tudi na novo utrjevanje gradov in če je prispe­ vala svoj delež tudi husitska obrambna tehnika.1 2 Vsekakor pa so močneje vplivali na razvoj utrdbene arhitekture vseslovenski punt leta 1515, po­ sredno do neke mere tudi veliki potres leta 1511,1 3 predvsem pa sprva le nadležni in lokalno omejeni turški vpadi, ki so v 2. pol. 15. stol. prerasli v največjo nadlogo prebivalstva in v breme deželnih stanov.’4 Prav ti so tudi odločilno pobudili oblikovanje in razširitev nove utrdbene arhitek­ ture. Najprej so pospešili splošno, na tradicionalnih utrjevalnih principih zasnovano akcijo, ki je šele kasneje povzročila, da se pri realizaciji novih utrdbenih nalog uveljavijo tudi moderni utrdbeni principi na rekonstrui­ ranih ali novih, nalašč postavljenih utrdbah. Te srečamo v okviru gra­ dov, mest ali trgov. A rhitektura številnih ta b o ro v in ja m sk ih sk r iv a lišč 1 5 je nekoliko konservativna. Drži se srednjeveških oblik in je za razvoj so­ dobnih utrdbenih form malo zanimiva, čeprav realizira povsem nov tip samostojne utrdbe ali jam skega skrivališča. K onservativne oblike so bolj rezultat udomačenega kot pa novega stavbarstva pred inovacijo rene­ sančnih utrdbenih form; porabljali so jih pred časom, ko je prevzela glavno utrjevalno iniciativo država. Na prehodu iz srednjega veka v novi je vojaška tehnika povzročila korenite spremembe v načinu bojevanja in v vojaški organizaciji. Zato- K a LT fcLNBRVN Sl. 33. Fužine; podoba gradu po Valvasorju, Die Ehre des H erzogthums Krain, 1689; po prvi četrtini 16. stol. Fužine; Abbildung des Schlosses nach Valvasor. D ie Ehre des Herzogthums Krain, 1689; nach dem ersten Viertel des 16. Jahrhunderts rej ni slučaj, da je obrambo dežele prevzela država in da je proti koncu 16. stol. protiturška obramba notranjih avstrijskih dežel prešla na vojaško organizirano Vojno krajino. Varnost dežele ni bila več stvar privatne ini­ ciative, marveč je postala načrtno vodena akcija. Odkar so turška napa­ dalna krdela prvikrat prebrodila Kolpo,1 6 je postala aktualna obramba tako ožjega zaledja kot tudi celotne dežele. Že od srede 15. stoletja naprej sledijo dekreti, ki naročajo obvezno utrjevanje mest ali revizijo že obsto­ ječih utrdb. Prav zaradi varnosti in boljše obrambe mest je Friderik III. izdal vrsto upravnih aktov, in ker so bile mestne pravice povezane tudi s pravico do obzidja, je mnogo trških naselbin dobilo status mesta in s tem tudi pravico do obzidja.’7 Tudi gradovi so bili v tem času še pomanjkljivo utrjeni. To nam potrjuje obsežni seznam gradov, ki so jih uporni km etje zavzeli v velikem puntu leta 1515.1 8 Večji del teh gradov je po letu 1515 doživel bolj učinkovito, že renesančno utrditev.’9 Pri uvajanju novih renesančnih utrdbenih principov gotovo niso imeli pri nas otipljivejšega vpliva renesančni teoretski traktati, saj so že pred sredo 16. stol., ko so štajerski deželni stanovi poklicali Luganca Domenica del Lalia, ki ni delal samo za Štajersko, marveč tudi za Hrvatsko,2 0 na­ stajali pri nas posamezni prim erki renesančnih utrdb, ki kažejo predvsem iniciativo fevdalnih rodbin. K er so turški vpadi neposredno povzročili nove stavbne naloge izrazito fortikacijskega značaja, ni v tej zvezi brez pomena tudi projekt slikarja in renesančnega teoretika Leonarda da Vin- cia, ki je še pred koncem 15. stol. po naročilu Benetk pripravil načrte za prem akljivo dolinsko zaporo, ki upošteva tudi izrabo Vipavske oz. Soške doline.2' Turki so nam reč pričeli ogrožati tudi celinsko beneško posest s severne strani, in ker so tjakaj vpadali preko slovenskih dežel po že ustaljenih dolinskih poteh, so si Benetke že leta 1417 priskrbele o tem obsežnejše poročilo.2 2 Tudi Leonardov predlog naj bi Furlanijo varoval pred turškim i vpadi. Ne glede na to, da ima projekt predvsem hidrografski značaj in da je navidez zelo fantastičen, vendarle kaže moderno renesančno utrdbeno miselnost: pri urejanju novih fortifikacij gre predvsem za strateško pre­ sojo in smotrno izrabo zemljišča tako pri celotnih zasnovah kot pri de­ tajlih. Ob koncu 16. stol. doživimo uresničitev podobne zamisli: obramba notranjeavstrijskih dežel naj se pomakne preko ožjih deželnih m eja na nalašč za to ustvarjen in vojaško organiziran pas Vojne krajine. Tako organiziran sistem novih trdnjav pa je pripeljal tudi pri nas v dokončno diferenciacijo med stanovanjskim i in utrdbenim i stavbnim i sestavinami grajske arhitekture. Viri ne poročajo, če so poskusili realizirati Leonardov predlog. Zani­ mivo pa je, da so postali prav dostopi v Furlanijo preko Krasa in skozi Vipavsko dolino ena najbolje zavarovanih pokrajin. Seveda so pri tem soodločali tudi boji z Benečani.2 3 Mimo običajne grajske arhitekture, ki v tem času doživlja večje ali m anjše spremembe,2 4 mestnih utrdb,2 5 tabo­ rov2 6 in jam skih skrivališč2 7 je za ta zemljepisni del posebej značilen tip utrdbe v obliki obzidanega naselja. Značilni taki prim erki so Šmartno v Brdih, Štanjel in Vipavski Križ. V Ajdovščini pa so kratkom alo reakti- virali tedaj bržkone še popolnoma ohranjeno obzidje rimskega taborišča Castra ad fluvio frigido. Obzidne slope so v smislu gotskih proporcev kratkom alo nadzidali. Kljub najbližji soseščini z beneško terro fermo je tudi arhitektura taborov in utrjenih naselij izrazito tradicionalna, podob­ no kot arhitektura taborov v širšem zaledju. Edino omembe vredno izje­ mo pomeni poleg ostanka tabora v Vipavi (Herbersteinov grad) ostanek utrdb v Lokvi pri Divači s popolnoma renesančno pojmovanim okroglim, nizkim stolpom, ki je nastal še pred koncem 15. stoletja. Zato pa je toliko pomembnejša zasnova gradu v Vipavskem križu. Zadnji goriški grof Leonhart je ukazal zidati tabor že leta 1482 pod nadzorstvom Antona della Torre,2 8 katerem u ga je tudi izročil v varstvo. Ce je zasnova gradu že iz tega časa ali pa je nastala šele v dneh po beneški okupaciji v prvem desetletju 16. stoletja,2 9 niti ni tako važno. Pomembno je predvsem to, da je grad pozidan v obliki, ki je ena prvih svoje vrste pri nas. Gre za pravilen četverokotnik, ki se nekoliko urav­ nava po obliki terena in ima na vsakem oglu okrogle, nizke stolpe. G raj­ ska gmota je nizka, potlačena, zleknjena, prilepljena na vzhodni del položnega kopca, na katerem je še dovolj prostora za obzidano naselje s cerkvijo na zahodnem koncu.3 0 Neposredno izhodišče lahko iščemo pri podobnih severnoitalijanskih arhitekturah, ki bodo nekaj desetletij kasne­ je preoblikovane in našim razm eram prilagojene postale vzor za celo vrsto enotnih ali adaptiranih utrdb na naših tleh. To je tisti tip arhitekture, ki ima neposredne vzore v italijanskem »kastelu« na četverokotni tlorisni W lN T IL N A V Sl. 34. Betnava; podoba gradu po Vischerju, Topographia Ducatus Styriae, 1681; okrog sredine 16. stol. Betnava; Abbildung des Schlosses nach Vischer, Topographia Ducatus Styriae, 1681; um die M itte des 16. Jahrhunderts osnovi s štirim i ogelnimi stolpi. Kot najznačilnejše naj navedem: Bran- caleone v Raveni, Imola, Forli in Avezzano. Tako izdelani stavbni tip izrazito utrdbenega značaja postane izhodišče najprej za renesančni grad, nato pa tudi za novi tip renesančnega dvorca, kar se je zgodilo tudi že pred sredo 16. stoletja. V prvi polovici 16. stoletja je bil gotovo zasnovan tudi grad v Bre­ žicah.2 1 Ta pomeni daleč naokrog eno najpomembnejših arhitektur 16. stoletja, čeprav ga danes doživljamo prilagojenega že okusu in potrebam 17. in 18. stoletja. Na zunaj pa je še ohranil trdnjavski karakter. Trdnjavo go postavili pri spodnjem vstopu v mesto. Tlorisna osnova je potegnjen pravokotnik; na vsakem oglu je okrogel stolp — renesančna rondela. Pritličje je zidano poševno. M onumentalni vhod z jarkom in dvižnim mo­ stom je bil na notranji strani. Na slovenskem Štajerskem je grad v Bre­ žicah gotovo prvi popolnoma renesančno občuteni prim erek gradu na pravokotni tlorisni osnovi s štirim i okroglimi stolpi in je gotovo direktni derivat sodobne italijanske arhitekture, ki po Brežicah v podobnih va­ riantah pri nas še večkrat nastopa.3 2 Tak tip lahko kratkom alo označimo za »štajersko« varianto. Zasnova gradu v Olimlju je popolnoma rene­ sančna, vendar nastopajo okrogli stolpi v še konservativni obliki,3 3 po­ dobno kot tudi pri gradu v Leskovcu na Dolenjskem (Šrajbarski turn). Četverokotno zasnovo s pravokotnimi, kvadratičnimi, rom bastim i stolpi kažejo Brdo pri Kranju, Brdo pri Lukovici, Krumperk, Fužine pri Ljub­ ljani — sami »kranjski« prim erki — in predvsem zasnova gradu Betnave, ki je med vsemi najbolj renesančno trdnjavska.3 4 P ri naštevanju enotno zasnovanih utrdb pa ne smemo prezreti trdnjave v Kopru »Castel del Leone«, ki je stala na plitvini pred koprskim mestnim obzidjem. Nasta­ li Sl. 35. Turjak; tloris gradu; okrog 1520 Turjak; Grundriss des Schlosses; um 1520 Sl. 36. Turjak; podoba gradu po Valvasorju, Die Ehre des H erzogthums Krain, 1689; okrog 1520 Turjak; Abbildung des Schlosses nach Valvasor, Die Ehre des H erzogthums Krain, 1689; um 1520 jala je pod neposrednim vplivom beneške terre ferm e in je imela vse značilnosti omenjene arhitekture s poudarjenim utrdbenim značajem: enotna kocka s poševno zidanimi stranicam i in z ogelnimi okroglimi stolpi.3 5 Številnejši pa so prim erki adaptiranih gradov, ki le deloma prevze­ majo renesančne utrdbene principe. Ena najstarejših in hkrati najpo­ membnejših adaptacij je prezidava turjaškega gradu. Ne glede na to, da so se ohranile starejše stavbne sestavine, gre za docela nov koncept rene­ sančne trdnjave.3 6 Letnica na grbovni plošči postavlja začetek v leto 1520. Vhodni, proti zahodni strani obrnjeni trak t je v bistvu le obzidje, ki ga v renesančnem smislu flankirata dve rondeli; severno obzidje v manjšem razmiku sprem lja ostanek prvotnega romanskega palacija, južno obzidje pa drži naravnost na ostanek prvotnega romanskega zidu s kapelo. Proti vzhodu obrnjeno stranico, ki je bila hkrati najbolj izpostavljena, varuje orjaška bastija. Ta ima vse značilnosti renesančne arhitekture, čeprav ni zidana v poševnini: nizka je in opasana s polkrožnim vencem. Strelne line so prilagojene za strelno orožje: ležeči pravokotnik z navzven raz­ širjenim ostenjem. Prospekt na velikem grbu nam pokaže podobo gradu, kot so jo prvotno zamislili ali kot je m orda v tej obliki tudi že stala. Trakt z obema okroglima stopoma in tretji veliki stolp ■ — - bastija — na vzhodu sta brez strehe. Nepokrito ploščad sprem lja le nizek parapetni zid s strel- Sl. 37. Gracarjev turn; tloris gradu; prezidava 1533 Gracarjev turn; Grundriss des Schlosses; Umbau 1533 nimi linami. Gre za povsem italijansko trdnjavsko arhitekturo, ki kljub delni prilagoditvi stavbnim ostankom starejšega gradu pomeni razme­ roma samostojno rešitev. Sprva bržkone nepokrita arhitektura, brez streh — podobno kot Cerveny kam en na Slovaškem,3 7 vrsta trdnjav v Dalmaciji3 8 ali vzdolž angleške obale3 9 — kaže na direktni vpliv itali­ janskega stavbarskega izhodišča. A rhitektura, ki vsaj v prvotni zasnovi datira po napisni plošči v leto 1520, je ena zgodnejših te vrste zunaj itali­ janske Evrope in so jo km alu prilagodili našim podnebnim razmeram. Podobno pomeni tudi poldrugo desetletje mlajša arhitektura žu žem - b eršk eg a gradu4 0 do neke m ere le prezidavo in razširitev starejšega gradu. Obzidni obroč z renesančnim i okroglimi stolpi se tesno privija ob sta­ rejše stavbno jedro in se le na zahodnem delu sprošča in razvije v trikot 7 . izstopajočim stolpom — povsem renesančno pojmovanje! Manj zava­ rovano stranico varuje jarek. Nizki stolpi so se prvotno zaključevali s konzolnim vencem, med stolpi pa je tekel nizek in terenu prilagojen ma­ siven zid s strelnim i linami, ki ni bistveno presegal višine stolpov. Po oblikah še gotski detajli se mešajo z renesančnimi. P ortali in okna so po­ večini še gotsko oblikovani, čeprav je zasnova gradu vsaj v enem delu že renesančna. Rdeči kapniški kamen, ki ga srečamo tudi v arhitekturnih členih gotsko-renesančne kapele na nhenberškem gradu, pa nas vodi na­ ravnost na Kras, kjer je tak kam en doma;“ " ni izključeno, da so od tam kaj pripeljali posamezne arhitekturne člene in jih nato vgradili v Žužem- Lan dsperg Sl. 38. Podčetrtek; podoba gradu po Vischerju, Topographia D ucatus Styriae, 1681; prezidava po sredini 16. stol. Podčetrtek, Abbildung des Schlosses nach V ischer, Topographia Ducatus Styriae, 1681; Um bau nach der Mitte des 16. Jahrhunderts berku in na Rihenberk. Renesančna utrditev je T urjak in Žužemberk na zunaj tako spremenila, da ju moramo kljub starejšim stavbnim osnovam prištevati kar k izraziti renesančni arhitekturi. Srednjeveško izročilo ohranja le še položaj in delno upošteva terenske oblike in starejše formal­ ne člene na neutrdbenem delu arhitekture. V isto kategorijo tem eljitih prezidav, toda s še srednjeveškim izročilom, lahko postavimo tudi grad Lemberg med Dobrno in Vojnikom. Renesančni zidni obroč je prilagojen obliki terena, pristopno stran pa varuje mogočna bastija.4 2 Poleg takih primerkov, ki so v bistvu že povsem nove koncepcije, nastopa tudi vrsta m anjših predelav oziroma dopolnil z novimi renesanč­ nimi principi. Omejil se bom le na take prim erke, ki so v prim erjavi s srednjeveško utrdbeno arhitekturo za korak naprednejši, in čeprav niso v celoti izpeljani, kažejo vendarle renesančni de^-ž. Najbolj pogosto na­ stopa delna adicija reducirane oblike pravilnega četverokotnega tlorisa z dvema okroglima, pravokotnim a ali rom bastim a stolpoma. Tedaj dobi grad dopolnilo z obzidjem in dvema flankirnim a stolpoma. Zgovoren prim erek take adicije je utrditev Gracarjcvega turna. Južno stran so utrdili z jarkom, obzidjem in s stolpi.4 3 Iz druge polovice 16. stoletja je podobna utrditev gradu Luknje pri Novem mestu;4 4 tudi tu sprem lja z dvema stolpoma flankirano obzidje varovalni jarek. Dodano obzidje na bizeljskem gradu in v Podčetrtku flankirata dva stolpa, ki pa kažeta že retardirano obliko »štajerske variante« renesančne rondele. Bolj pogost pa je prim er, da staro obzidje dopolnijo z enim ali več renesančnimi stolpi. Značilen je blejski grad, ki so ga po potresu 1 . 1511 ponovno utrdili; tedaj so renesančno, vendar vitko rondelo prilagodili visokemu obzidju. Podobno je tudi s hmeljniškim obzidjem, ki sicer v dveh pasovih sprem lja prvotno grajsko jedro in je speljano še popolnoma v srednjeveškem smislu, in kjer poleg gotskih stolpičev nastopa tudi rene­ sančna rondela. Na rihenberškem gradu je zunanji pas obzidja najm lajši in je to kljub prilagajanju terenskim oblikam čisto renesančno z nizkimi, v zemljo potisnjenim i okroglimi stolpi.4 5 V nekaterih prim erih so grad utrdili le z izstopajočo rondelo, kot na prim er na velenjskem gradu;4 6 tudi srednjeveški Kamen na Gorenjskem je dobil dopolnilo z renesančno bastijo in z m anjšim stražnim stolpom nad njo. Mogočna bastija mariborskega gradu je sestavni del grajske in mestne utrdbe hkrati.4 7 Na drugi strani pa kaže ljubljanski grad, da se izrazito renesančne utrdbene naprave ne vežejo več na grajsko stavbo, ki ostane v glavnem nedotaknjena, m arveč se pomaknjejo daleč ven na »šance« in postanejo tako bolj sestavni del mestnih kot grajskih utrdb. Poleg enotno zasnovanih utrdb, prezidav na srednjeveških arhitek­ turah ali delne adicije renesančnih utrdbenih naprav poznamo še poseben tip gradu, ki je značilen predvsem za Belo krajino. Gre v tem elju za tip utrjenega vojaškega taborišča. Obzidje opasuje razmeroma velik pomerij, ki ne daje zatočišča samo okoliškemu prebivalstvu, marveč služi pred­ vsem vojaški posadki. Jedro take trdnjavske zasnove je ponavadi grad. Ta doživlja, podobno kot vsi gradovi, ponavadi ustrezne spremembe. Za prim er smo izbrali grad Pobrežje v Beli krajini. Stavba je nizka s poševno zidanimi stenami, ki so na vrhu opremljene z zidno krono. Kasneje so grajsko jedro še dvakrat razširili in na koncu utrdili s štirim i ogelnimi stolpi.4 8 Od prvotnega gradu teče obzidje z obzidnimi stolpi in oklepa razmeroma položno teraso v okljuki nad Kolpo. Z naseljem sta povezana tudi gradova Kostel in Poljane. P ri teh prim erkih ne gre za utrjeno na­ selje, kot ga srečujemo na Primorskem. Grad Pobrežje leži nad Kolpo ob najbolj pogosti turški vpadnici, ki jo sodobni vir posebej omenja. Kasneje so grad vključili v obrambni si­ stem Vojne krajine, ki je prevzela nase vso težo obrambe in potisnila turško nevarnost stran od ožjih m eja notranjeavstrijskih dežel. S tem pa se v glavnem konča tudi utrdbena dejavnost na naših gradovih in mestih, čeprav se je Štajerska še celo drugo polovico 16. in prvo pol. 17. stol. še vedno skrbno utrjevala.4 9 Vendar pomeni konec 16. stol. v glavnem tudi konec načrtnega utrjevanja naših gradov in mest. Utrdbeni principi in utrdbene naprave pri mestnih naselbinah doživ­ ljajo podobne spremembe, kot sem jih pokazal na grajski arhitekturi. Tudi tu se utrjevalni principi naslanjajo v prvi vrsti na strateško izrabo raz­ položljivega zemljišča, gotski proporci obzidja in stolpov se umikajo rene­ sančnim z nizkimi, zleknjenimi ali kar k tlom pritisnjenim i. Sestavni del utrdbenih naprav postane predvsem po 2. pol. 16. stoletja širok jarek z nasipom, ki je kom biniran podobno kot pri samostojnih utrdbah 16. stol. z okopi. Srednjeveške utrdbe dopolnjujejo z istopajočimi ali kar izpostav­ ljenimi bastijam i mnogokotne, pravokotne ali okrogle oblike. Večkrat postane grajska arhitektura tudi sestavni del mestnih utrdb, kot smo videli v M ariboru ali v Ljubljani. Zanimiv je zakasneli projekt utrditve Kostanjevice na Krki. Pravzaprav gre le za projekt nove trdnjave v me­ stu, ki po zatrdilu projektanta, vojaškega inženirja Giovannija Pieronija (v cesarski službi), zadostuje za obrambo mesta.5 0 Osnova trdnjave, ki jo lahko izpeljemo iz že omenjenih italijanskih kastelov, je četverokot, kom­ biniran z nasipom, jarkom in s štirimi okopi v vsakem oglu. Do neke mere gre za reducirano obliko idealne »zvezde«, kakršno poznamo v Karlovcu. Projekt za Kostanjevico se ni uresničil kot tudi ne načrt za Kobarid. Turška nevarnost se je odmaknila od deželnih meja in turški navali so posredno ogrožali le še obrobne štajerske dele. Zato ni bilo več potrebno, da bi realizirali Pieronijeve načrte za Ljubljano; tudi ni bila več potrebna nova trdnjava v Kobaridu ali predelava trdnjave v Klužah pri Bovcu. Iz renesančno zasnovane utrdbene arhitekture raste sedaj predvsem sta­ novanju in reprezentanci nam enjen ravninski dvorec, ki je pri nas v obliki pravokotega tlorisa z ogelnimi stolpi znan že v prvi polovici 16. stol. Dvorec takega tipa doživlja kasneje le nebistvene spremembe, ki zade­ vajo predvsem obliko ogelnih stolpov in njihovih razmerij do traktov. Stolpi, ki so sprva prevzemali nase vso težo obrambe, so se kasneje redu­ cirali v zgolj arhitekturno krasilne sestavine, tak tip grajske arhitek­ ture se je v že dozoreli obliki dvorca poleg skromnejših konceptov ohra­ nil še celo 17. stol. kot vodilni tip grajske arhitekture, ki se je času in stilu ustrezno modificiral. Na drugi strani pa je zgolj utilitarna trdnjava, ko je bila že docela izpeljana diferenciacija med stanovanjem in utrdbo, stagnirala že v prvih desetletjih 17. stol. Opombe: Spis je bil sestav ljen k o t p red av an je, zato so v tek stu , ki so ga dopol­ n jev ale tudi slike, od p ad le podrobnosti. K er sestav k a za tisk nisem sp rem in jal, p o stav ljam n e k a te re podrobnosti, ki bi m o rale soditi v tekst, n a koncu v opom be. 1 I. W. Valvasor, T opographia D ucatus C arn io lae M odernae, 1679; isti, D ie E h re des H erzogtum s K rain , 1689, M. Vischer, T opographia D ucatus S ty- riae, 1681. 2 M ed leti 1636 in 1639 je potoval po n aših k ra jih v o jn i in žen ir G iovanni Pieroni. Po višjem nalogu je štu d ira l sta n je g rad o v in m estn ih u trd b te r p ri­ p ra v il p redloge za m oderno u trd ite v ta k o zoper T u rk e k o t B enečane. M apa gradov, m est z n a č rti in poročili se h ra n i v DAS. Od slovenskih g rad o v oz. m est so n a risa n i n e k a te ri tu d i z veduto. P rip ra v il je n a č rte za L ju b ljan o , K o sta­ njevico, T olm in — K ozlov rob, K obarid, B ovec in še za D evin, G orico in T rst. 3 N izki, zlek n jen i so pred v sem oni, ki so p o stav ljen i v rav n in o in se ne p ri­ lag ajajo starejšim stav b n im ostankom (B rdo p ri K ra n ju , B rdo p ri L ukovici, F u žin e in končno še K ru m p erk , V ipavski križ). T a z ad n ji je sicer n a vzpetini. Z an im iv a je p rim e rja v a m ed V ipavskim k rižem in Sevnico: trd n ja v sk i značaj a rh ite k tu re v V ipavskem k rižu je v glav n em neizp rem en jen . V Sevnici p a so bržkone že od vsega začetk a ra č u n a li n a u strezn e m o d ifik acije in se p rilag o ­ dili zn ačaju sta re jše a rh ite k tu re , ne d a bi ren esan čn o tlo risn o osnovo dosti sp re m in ja li n a raču n teren a. 4 P rim e rja j: J. W astler, Das K u n stleb en u n te r den H erzogen von S teier­ m ark C arl un d F erd in an d , G raz 1897; E nrico Monpurgo, G li a rtisti in A u stria in predvsem k n jigo Dr. R ochus Kohlbach, S teirisch e B aum eister, G raz, (brez naved be letnice), ki p a je izšla po sim poziju. M ed štev iln im i su p erin ten d en t!, vojnim i in žen irji, naj om enim o predvsem d ružino del L alio (D om enico, A n­ drea), F ran cesca T h ebalda, S alu stia P eru zzija (1570 d elal za P tu j), G iuseppa V intano, F ran cesca M arm ora, A n to n ia P ag rata. Z aposleni so bili v M ariboru, R adgoni, P tu ju . 5 P rim e rja j k a rto v L eone A n d rea M aggiorotti, A rch iteti e a rc h ite tu re m ilitari, 1933, II. zvezek, n a začetku. 0 P rim e rja j M. M ušič, G rad O točec, V arstvo spom enikov V III, 1962, str. 22. S icer p a se n ag ib am k trd itv i, d a je obzidje n astalo po letu 1562, potem ko so n a p rv o tn em severnem k ra k u o b zidja pozidali p o d aljšek sev ern eg a tr a k ­ ta in so p ri tem ra z širje n i g rad opasali z novim zidnim obročem . S tolpi ne preseg ajo v išin e obzidja, k a r je v b istv u ren esan čn i p rin cip , čep rav je obzidje fo rm aln o u sid ran o v sred n jev ešk i trad iciji. N apis n a drugem , zahodnem , dvo­ riščn em pom olu se b ere M an fred o del C ostonello fese 1562. 7 S istem ob zid ja z ra z širje n im g ra jsk im delom je n a sta l po letu 1557; zn a­ čaj okroglih stolpičev je še sred n jev ešk i, edino stre ln e lin e so v p rim e rja v i z onim i n a O točcu bolj m oderne. 8 V odilna ren esan čn a u trd b e n a a rh ite k tu ra je v p rv i v rsti trd n ja v sk a , n je ­ no genezo izvajam o iz stro g ih trd n ja v , ki ra č u n a jo p red v sem n a topovsko orožje, z am u d n e jša obleganja. Z načaj tu ršk ih v p adov p a ni bil ta k in zato, ra z e n n a slovensko in h rv a šk i m eji, trd n ja v e sploh ne n asto p ajo v prav em sm islu. A k tu a ln a je tra d ic io n a ln a a rh ite k tu ra , zato tu d i n aslo n n a starejše u trd b en o izročilo tu d i p ri k o n cep tih 16. stoletja. 9 B. H. St. J. O’N eill, C astles an d C annon, O xford 1960; seveda gre v vseh p rim e rih za izrazito trd n ja v sk o a rh ite k tu ro , ki se p ri n as ni izrazila, ra z e n v n e k a te rih sestavinah. 1 0 A.Dürer, E tlich e U n te rric h t zu r B efestigung d er S täd te, S chlösser u n d F lecken, 1527, p o n atis 1823. leta. 1 1 D. M enclovä v knjižici C erv en y kam en, B ra tisla v a 1954, do k azu je nepo­ sred n i v p liv D ü rerjev e te o rije n a a rh ite k tu ro F ug g erjev eg a g ra d u C erveny k a ­ m en n a Slovaškem . V konciznem sestav k u tu d i sicer ra z p ra v lja o ren esan čn i g rajsk i a rh ite k tu ri in je p o glavje P om en stav b e (gradu) v zgodovini a rh ite k tu re eno n a jb o ljših prisp ev k o v za trd n ja v sk o a rh ite k tu ro 16. sto letja. Z ato sem se v svojem sestav k u v e č k ra t o p rl p ra v n a to knjižico. 1 2 D. M enclovä, V liv h u sitsk y ch v älek n a pozdne gotickou fo rtifik ačn i arch i- te k tu ru , U m eni IX , P ra h a , 1961, str. 433. P rin c ip tak eg a »husitskega« g ra d u je p red v sem zasnovan na u trje n e m ta ­ borišču, ki izkorišča o b ram b n e ugodnosti zem ljišča. Z ato je obseg g radov n a ­ v adno velik. T ak, podoben p rincip, se je p ri n as po jav il v d ru g i polovici 16. s to le tja v P o brežju, k je r g re tu d i za težnjo o b v lad ati teren. 1 3 P. v. Radies, D as grosse E rd b eb en in K ra in im J a h re 1511, D rittes J a h re s ­ h eft des V ereines des K. L andes-M useum s, 1862, str. 116. V L ju b lja n i se je zru ­ šilo 8 stolpov in en del obzidja, n ato je p o tres poškodoval še g rad o v e K am nik, S m lednik, Škofjo Loko, T ržič, B led, G am berk, T u rjak . 1 4 P om em bni po obsegu in posledicah so bili tu ršk i n av ali v d rugi polovici 15. sto letja. Od le ta 1469 do le ta 1483 so p rid rv e li T u rk i skoraj leto za letom . G lav n a v p a d n a v ra ta v S lovenijo p a so istrsk i in n o tra n jsk i K ras, B ela K ra jin a , P o sav je m ed Z agrebom in K ršk im te r P o d ra v je okoli O rm oža in P tu ja (Kos, Z godovina Slovencev, 1955. str. 322). 1 5 N ajp o m em b n ejši, danes še fra g m e n ta rn o o h ra n je n i tab o ri so slikovno d o k u m en tiran i: Silen tab o r, K ošana, V rem e, D olenja vas p ri Senožečah, V rabče, T ab o r n ad Č rničam i, T ab o r v V ipavskem križu, E rzelj, Š tjak , K ojsko, C erknica, L ogatec, N adlišek, Lokev, Š m a rn a gora, P rim sk o v o n a D olenjskem , R epnje, K om enda, K rtin a , L oški potok, Žalec, B raslovče. Ja m sk ih sk riv ališč je m an j, pred v sem so n a G oren jsk em in P rim o rsk em tak o im enovani Smajdov g rad p ri K ra n ju , G ozdašnica n ad Ž irovnico, m o rd a tu ­ di tak o im en o v an i H udičev g rad ič p ri B eg unjah, Podpeč v Istri, Osp. 1 0 P rv ik ra t so se p o jav ili T u rk i 1 . 1408 in 1411 v okolici M etlike in Č rn o m lja (Kos, Z godovina Slovencev, 322). 1 7 F rid e rik III. je u k azal le ta 1448 u trd iti L ju b ljan o , 1451 K am nik, 1463 po­ novno L ju b ljan o . L eta 1478 je Izdal k ra n jsk e m u p lem stv u splošen odlok o u trje v a n ju m est. L e ta 1478 so bili izdani odloki o V išnji gori, L ju b lja n i in K r­ škem . N a podoben n ačin so u trje v a li tu d i Š kofjo L oko (prim . Grafenauer, Boj za sta ro p rav d o , str. 42). V p rv ih letih v elik ih tu ršk ih n av alo v p a je F rid e rik povzdignil trg e K očevje, Lož, V išnjo goro in K rško v m esta, hoteč s tem u stv a ­ riti nove p o sto jan k e p roti T u rk o m (po Kosu, o. c. str. 324). 1 8 M ehovo, Srajbarski tu rn , R aka, R ajh en b u rg , P ilšta jn , B rdo, B izeljsko, P o d četrtek , P od sreda, R ek štajn , M irn a (po Grafenauerju). 1 0 Srajbarski tu rn , B rdo, B izeljsko, tu d i B oštanj. 2 0 D om enico del L alio dela v K o p rivnici in V araždinu, sicer p a je cela v rsta su p erin ten d e n to v zaposlena p red v sem s h rv ašk im i k raji. 2 1 D aljši sestav ek je v knjigi L eonardo d a V inci, In stitu to geografico de A gostini, N ovara, pred v sem n a stra n i 474, p rim e rja j tu d i M. Mušič. N aši ra z ­ gledi. V tej zvezi p a je zan im iv še nekoliko k asn ejši predlog iz le ta 1537, d a se n ap ra v ijo nasipi od M okric do K rasa, d a bi T u rk i ne m ogli tako lah k o p ro d reti v deželo (dr. F. Kos, N ekoliko notic o tu ršk ih vo jn ah , IM K, III, 1893, str. 137). T udi v tem p rim e ru gre za že povsem v sodobnem du h u zam išljeno idejo o izrabi zem ljišča. 2 2 Grafenauer, Boj za staro pravdo, str. 44. 2 3 To do k azu je trd n ja v a V ipavski križ, u trd ite v vile V ipolže v goriških B rdih. 2 4 1537 le ta n aj bi u trd ili rih em b eršk i grad, k o t je p rič a la danes izgubljena letn ica n a vhodnem , ren esan čn em stolpu; tu d i goriški g rad so pričeli n a novo u trje v a ti v 16. sto letju , sicer pa so danes sta re jši gradovi n a P rim o rsk em skoraj vsi v razv alin ah . 2 5 P red v sem v G orici, m ed tem ko obm orski m esti K oper, P ira n iz d a ja ta d ru ­ gačen tip ob zid ja kot celin sk a m esta. P iran sk o je še izrazito sred n jev ešk o z v i­ sokim i stolpi. 2 0 T ab o r n ad Č rničam i, V rabče, ta b o r v V ipavskem križu, ki se k asn eje ra z ­ širi n a celotno tržn o obm očje. 2 7 2 e om enjeno jam sk o skrivališče v Podpeči s stražn im okroglim stolpom , skrivališče n ad Ospom. 2 8 S. Rutar, P oknežena gro fija G oriška in G radiščanska, S lovenska zem lja I. str. 128. 2 n P rim . S. Rutar, Sv. K riž vipavski, IM K, II. 1892, str. 147; n a K rižu so m ed 1508— 1509 gospodarili B enečani, po R u ta rju se grad p rvič om eni šele 1535. leta, v e n d a r je tu d i po R u ta rju cesar M ak sim iljan zastav il V idu T h u rn u (della T orre) že 1504 le ta graščino Sv. K riž. 3 0 B rdo p ri K ra n ju , Fužine p ri L ju b ljan i, ki jih je dal p o staviti H ans K hisl 1528. le ta (M MK, V III, 57 in 153). 3 1 G rad so pričeli zidati že v prvi polovici 16. sto letja, z ad n ja re d a k c ija naj bi b ila A n d rea del L alia; n a vhodnem p o rtalu je letn ica 1548. 3J T rd n ja v sk i koncept sevniškega g rad u je gotovo n astal p red letom 1593, ko ga je p rid o b ila ro d b in a M osconov. S icer ne gre za en o ten koncept, m arveč za p rilag o d itev sta re jšim stav b n im ostankom , predvsem p rv o tn em u stolpu, k a r pa ni m otilo, d a ga ne bi organsko v k lju čili v sistem p rav o k o tn eg a tlo risa s šti­ rim i ogelnim i stolpi. 3 3 P o rta l je renesančen, n a p rek lad i letn ica 1550. 3 1 D an ašn ja a rh ite k tu ra je šele iz d ru g e polovice 18. sto letja. V ischer pa nam je v svoji to p o g rafiji o h ra n il podobo g rad u p re d b arokizacijo: osnova je četve­ ro k o tn ik z ogelnim i, oglatim i, nizkim i stolpi — stav b n a gm ota je nizka, re n e ­ sančna. 3 5 Caprin, L ’Is tra nobilissim a, tu d i n ačrti, sicer p a je podoba g rad u o h ra­ n je n a n a sta rih upodobitvah. 3 0 V b istvu gre za trik o tn o tlorisno osnovo, k a r je tu d i nered k o ren esan čn i princip. T ak p rim e r im am o v m lajši red ak ciji še v M okricah (letnica 1561 na glav n em portalu ), sicer p a Sisek n a H rvaškem . 3 7 R isba G. M erian a iz le ta 1663 n am kaže obe ro n d eli n ep o k riti, končno pa vzem im o še okroglo b astijo n a P ru la h v L ju b lja n i (po V alvasorjevi upodobitvi); tu d i ta je n ep o k rita. 3 8 Senj p red prezidavo, u trd b e v D ubrovniku. 3 9 P en d in n is C astle, St. M aw es C astle. 4 0 D vojni grb z letnico 1553, ki so ga že p red drugo vojno izluščili iz ra z v a ­ lin e žužem berškega g rad u in ga p rip e lja li v Sotesko in po osvoboditvi v novo­ m eški m uzej, bi se lahko n an ašal n a k o n čan je del. 4 1 T ak kam en še lom ijo pod R epentabrom , ni p a izključeno, da ga niso lo­ m ili tu d i v d o len jsk ih k ra šk ih jam ah , v e n d a r je doslej u p o rab a tak eg a k am n a u g o to v ljen a sam o d v a k ra t: 1543. le ta v R ih em b erk u in prib ližn o v istem času v Ž užem berku. 4 2 N ap isn a plošča n a zu n an jščin i d a tira p rezidavo g ra d u v leto 1584, k a r bi v resnici pom enilo retard aeijo , k o lik o r ne g re v tem letu le za dopolnitev že obstoječih u trd b e n ih n a p ra v 4 3 O h ra n je n a letn ica 1533, ki je v zid an a n a dvorišču, naj bi po m en ila re n e ­ sančno prezid av o gradu. R om bična o b lik a stolpov bi b ila e n a n ajb o lj zgodnjih p ri nas. N a B rd u p ri L ukovici, ki so ga pričeli zid ati 1552. leta, tu d i n astopajo stolpi tak e oblike. 4 4 1 5 8 0. le ta je bil g rad n a novo u trje n — dodali so m u obzidje z dvem a fla n k irn im a o g latim a stolpom a, popolnom a v ren esan čn em duhu, v e n d a r pod streh o že p o tek a d ek o rativ n i konzolni venec. K ’ N a vho d n em stolpu, sestavnem delu rih em b eršk ih g rajsk ih u trd b , je bil vzidan g rb z letnico 1537, danes je o h ra n je n le še kam en z L a n tie rije v im še en o stav n im grbom . 4 0 Če se p ri d atac iji oprem o še n a ren esan čn i p o rtal, bi p o stan ek ro n d ele p o stavili v čas okoli sred in e 16. sto le tja — n asto p a že značilni izstopajoči ko n ­ zolni venec. 4 7 Z id an a je rom bično, očitno tu d i ta p rv o tn o ni b ila p o k rita. 4 8 K a p ita n sen jsk ih in žu m b eršk ih uskokov in poznejši g en eral g ran ice Ivan L enkovič je le ta 1550 v pism u p ro sil c e sa rja F erd in an d a, d a m u n a strm i skali, » k jer je n a K olpi brodišče in tu ršk i prehod«, dovoli sezidati stolp in trd n jav o , k e r je ne bi p o stav il sam o za svojo v arn o st, am p ak bi b ila tu d i z ad n ja straža in o b ram b a vse M etliške m ark e; 1557 leta je bil »stolp« že drugič razširjen . P rim e rja j dr. N. Z upanič, 400 le t g rad u in trd n ja v e P o b režje ob K olpi, D olenj­ ski list 1958, štev. 22. 4 9 V zhodni del Š tajersk e, o d p rt p ro ti D ravi, je b il vedno izpo stav ljen ; zak asn el p rim e r je u trd ite v g rad u N egove iz 17. sto le tja v času, ko n a K ra n j­ skem u trje v a n je ni več ak tu aln o . 5 0 P oleg n a č rta je p rilo žen a tu d i obrazložitev, ki bi b ila po teo retsk i p lati v re d n a posebnega štu d ija k o t celotno P iero n ijev o delo. ZU SA M M EN FA SSU N G BEFESTIGUNGSARCHITEKTUR DES 16. JAHR­ HUNDERTS IN SLOWENIEN In sein er S tu d ie b e sc h rä n k t sich d e r A u to r au f den A usgangspunkt, die E ntw ick lu n g des G ru n d risses sow ie d e r ein zeln en B au fo rm en d e r B efestigungs­ a rc h ite k tu r, besonders in den S chlössern des 16. Ja h rh u n d e rts . A m B eginn v e rsu c h t er, obw ohl e r an den S chlössern u n u n te rb ro c h e n e E ntw ick lu n g von d er R om anik bis zu r R enaissance k o n sta tie rt, das Schloss als stilistisch e in h e it­ liche E rsch ein u n g in d e r ro m an isch en , gotischen un d R enaissanceperiode zu d efinieren. D as m itte la lte rlic h e Schloss ist zugleich W ohnung un d Festung, im 16. J a h rh u n d e rt a b e r b eg in n t auch bei uns die D ifferen zieru n g d er einzelnen B au teile n ach ih rem Zw eck. A uf d e r ein en S eite en tw ic k e lt sich d e r Hof, auf d e r a n d e re n d ie selb stän d ig e F estung, w as a b e r im 16. J a h rh u n d e rt noch n ich t v o llstän d ig d u rc h g e fü h rt w ird ; die K o n tin u tä t d e r E n tw icklung, w elche die E n tw ick lu n g d e r W o hnteile des Schlosses v orzieht, u n te rb ric h t die Z äsur, w elche die Z eit d e r T ü rk e n e in fä lle b ed eu tet. D iese b rin g en w ied er v o r allem die B e­ festig u n g selem en te d er S ch lo ssarch itek tu r zu r G eltung. Die äu sseren A nreg u n g en e in e r n eu en A rc h ite k tu r m üssen w ir im grossen E rd b eb en von 1511, das eine R eihe von S chlössern zerstö rte, im B au ern au fstan d von 1515, d er n eu e B efestig u n g sein g riffe an d e r S ch lo ssarch itek tu r verlan g te, vo r allem a b e r in d e r stän d ig en , u n u n terb ro ch en en T ü rk en g efah r vom A nfang des 15. Ja h rh u n d e rts an, die gegen E nde des 15. Ja h rh u n d e rts u n d g erad e am B eginn des 16. J a h rh u n d e rts au fleb t, suchen. So w ie an d ersw o in E uropa, h ab en w ir auch in S low enien keinen B ew eis, dass die th eo retisch en T ra k ta te d e r italien isch en A rch itek ten irg en d w elch en E influss au f d ie F o rm u n g d e r R e n aissan cearc h itek tu r g eh ab t h ä tte n , sie w u rd e zu u n s g eb rach t v o r allem von den italien isch en A rc h ite k te n u n d den K riegsin- genieuren, die dam als w irk lic h allen B efestungsaufgaben bis zu B öhm en, der S lovakei u n d U n g arn gew achsen w aren . T ro tz v erh ältn ism ässig zah lreich en E rsch ein u n g en d er R en aissan ceb efestu n g sarch itek tu r w u rd e die einheim ische, m itte la lte rlic h e T ra d itio n n ic h t u n terb ro ch en . In den S chlössern, den S täd ten u n d besonders in d e r A rc h ite k tu r d er b efestig ten L ag er (»Tabor«) kom m en noch im m er die alten B efestigungsform en zu r G eltung, oder sie v erm ischen sich m it den neu en R enaissanceelem enten, w ie das d e r U m bau von O točec an d e r K rk a in d e r zw eiten H älfte des 16. Ja h rh u n d e rts , die A rc h ite k tu r von Ž užem berk (um 1535), die B efestigung von R ih em b erk (1537) u n d die A nlage von P obrežje (nach 1555) bew eisen. Schon vo r d e r M itte des 16. Ja h rh u n d e rts e n tsteh en auch bei uns einzelne B eispiele schon v o llk o m m en er R en aissan cearch itek tu r: bei ih r ist d er G ru n d riss regelm ässig ein V iereck, das sich m an ch m al n ach dem T e rra in rich tet. In je d e r E cke ist ein T urm , ru n d er, rech teck ig er oder rh o m b isch er Form . V or 1535 e n t­ stan d das Schloss in V ipavski križ, u n d ebenso sta n d das Schloss von B režice schon v o r d e r M itte des 16. Ja h rh u n d e rts. In beid en F ällen h ab en w ir re c h te ­ ckigen G ru n d riss m it ru n d en T ürm en an den E cken. E ine äh n lich e A nlage k e n ­ n en w ir schon v o r 1593 im Schosse Sevnica, w o k o n seq u en t R enaissanceform en au ftreten , w ä h re n d in O lim je u n d im S rajb ersk i tu rn bei L eskovec n eue u n d alte F orm en gem ischt sind. D er v iereckige G ru n d riss m it ru n d e n T ü rm en ist im allgem einen steirisch e V arian te, d ie in K ra in n u r selten a u ftritt (Leskovec), d e r E influss d e r so g en an n ten steirisch en V a rian te ist a b e r u n v e rk e n n b a r in M okrice, w o a b e r d e r G ru n d riss des Schlosses d reieck ig ist. Im »krainischen« T eil von S lovenien ist h äu fig er d e r G ru n d riss m it v iereckigen T ü rm en , die e n tw ed er rech teck ig (K rum perk, Fužine) oder rh o m b isch (B rdo p ri L ukovici) sind; die A nlage des Schlosses von B etnava, w ie sie u n s V ischer K u p ferstich vo r d e r B aro ck isieru n g zeigt, gehörte auch zu diesem T ypus. N och zah lreich er sind a b e r die B eispiele a d a p tie rte r Schlösser, w o n u r teilw eise B efestigungsform en d e r R enaissance v e rw a n d e t w erden. E ine d er ä l­ testen u n d zugleich b ed eu te n d sten d ieser A d ap tieru n g en ist d e r U m bau des Schlosses T u rja k um 1520. D er G ru n d riss ric h te t sich noch n ach m itte la lte rli­ ch er W eise n ach dem T errain , s tre b t a b e r schon n ach regelm ässiger Form , das Schloss b erü ck sich tig t n äm lich ä lte re S chlossbestandteile. Die gegen die O rt­ sch aft g erich tete E cke sch ü tzt eine sta rk e B astei. U rsp rü n g lich h a tte n sie das Schloss sich er ohne D ach en tw o rfen , w ie das seine A b b ildung au f d er grossen W ap p en p latte bezeugt. S p ä te r a b e r passten sie es u n seren K lim av erh ältn issen an: die B astei u n d beide T ü rm e w u rd e n ü b erd ach t. A uch die S ch lo ssarch itek tu r in Z u m b erk (um 1535) un d in L em berg (die In sc h riftta fe l d a tie rt die R en aissan ­ ceu m g estaltu n g e rst ins J a h r 1584) ric h te t sich au f m itte la lte rlic h e A rt n ach den F o rm en des T errain s, so dass beide S ch lo ssarch ite k tu ren m eh r m itte la lte rlic h als R enaissance sind. N eben solchen B eispielen, die w esen tlich schon vollkom m en n eue A nlagen sind, hab en w ir a b e r auch eine R eiche k le in e re r U m b au ten o d er E rgänzungen m it neu en B efestigungselem enten d e r R en aissan cearch itek tu r. A m h äufigsten tr itt n u r eine teilw eise A dd itio n des red u zierten V iereckes auf, gew öhnlich e in e r S eite m it zw ei ru n d en T ürm en. In solchen F ällen e rh ä lt das Schloss eine E rg än zu n g d u rch g erad lin ig e B efestig u n g sm au er u n d zw ei T ü rm e (G racarjev tu rn , L u k n ja, B izeljsko, P o d četrtek usw.). — H äu fig er sin d a b e r d ie B eispiele, dass m an die alte B efestig u n g sm au er m it einem o d er m eh reren T ü rm en erg än zt (Bled, O rtnek, H m eljnik), o d er neb en den a lte n K ern einen R enaissancekern stellt (K am en), oder das Schloss m it ein e r e x p o n ierten B astei erg än zt (Ve­ lenje). N eben den ein h eitlich en A nlagen und neb en d en U m b au ten a b e r tritt, b e­ sonders au f dem G ebiete von W eisskrain, noch ein b eso n d erer Schlosstypus auf, d e r im W esen ein b efestigtes M ilitä rla g e r v o rstellt: die F estu n g sm au er u m ­ g ü rte t einen grösseren G rundkom plex, d e r sich au f den schon als F estu n g ge­ b au ten S chlosskern stü tz t (Pobrežje, K ostel, Poljane). Die an g efü h rten S chlös­ ser liegen an den h au p tsäch lich en T ürk en ein fallsw eg en . Sie gehören schon zu d e r besonders befestigen Zone, an d e r die M ilitärg ren ze o rg an isiert w ird, die auch d ie T ü rk e n a b w e h r ü b ern im m t. D am it ab er w ird die R olle u n se re r S chlös­ ser als B efestigungen v errin g ert. O bw ohl m an noch einzelne P ro je k te fü r die B efestigung von S chlössern u n d S tä d te n (Stier, Pieroni) v o rb ereitet, w erden solche P ro je k te fü r die n eu erlich e B efestigung eines Schlosses un d fü r selb­ stän d ig e F estu n g en (K ostanjevica, K obarid) n ich t m e h r realisiert. A us der B efestig u n g sarch itek tu r d e r R enaissance au f viereckigem G ru n d riss m it E ck tü r­ m en e n tw ick e lt sich d e r v o r allem zu r W ohnung un d R ep räsen tan z b estim m te H of in d e r Ebene. D er H of dieses T ypus e rfä h rt sp ä te r n u r u n w esen tlich e V er­ än d eru n g en : die T ü rm e w erd en zu n u r d ek o rativ en E lem enten reduziert. D ieser T ypus d e r S ch lo ssarch itek tu r in d e r schon au sg eb ild eten F o rm des H ofes e rh ä lt sich d u rch d as ganze 17. J a h rh u n d e rt un d ist in d ieser Z eit d er fü h ren d e T ypus u n se re r S ch lo ssarch itek tu r, an d erseits a b e r ersch ein en sporadisch noch im m er w ied er B efestigungselem ente d er R en aissance in d e r S ch lo ssarch itek tu r, die im m er m eh r D ekoration als tatsäch lich e N o tw en d ig k eit w erden. In d er H au p tsach e ist a b e r die D ifferen zieru n g zw ischen W ohnungs- u n d B efestigungs­ teilen d e r S ch lo ssarch itek tu r schon vollkom m en d u rch g efü h rt, w as in grossem A usm asse gerad e d as V erd ien st d e r m ilitärisch o rg a n ie rte n M ilitärg ren ze ist.