LJUBLJANA, FEBRUAR 1984	„	LETO XXIII. ŠT. 1-130
IIJ ab337
V DO DINOS
r:*’

Težko je v kratki razpravi opredeliti pomen reorganizacije DO DINOS glede na vse učinke, ki jih pričakujemo, Ob tem ne morem mimo dejstva, da komunisti za svoje družbeno delovanje prevzemamo in nosimo večjo odgovornost kot kdajkoli prej pred delavskim razredom našega združenega dela, kakor pred celotno jugoslovansko socialistično skupnostjo, saj je dejavnost sekundarnih surovin zaradi neposrednih gospodarskih in posrednih ekoloških učinkov končno tudi v naši stvarnosti dobila svoje mesto in priznanje.
Tako smo vsi vodstveno odgovorni delavci, družbenopolitični delavci, še posebej pa člani zveze komunistov, javno in nenehno izpostavljeni oceni in kritiki delavskega razreda, vseh delovnih ljudi, da ne omenjam njihovih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in širše družbenopolitične skupnosti. Če izhajam iz takšnega dejstva, potem čutim dva bistvena pomena reorganizacije v združenem delu DO DINOS, in sicer: Prvič: dosedanji družbenoekonomski odnosi, ki so nastajali v našem združenem delu v preteklih 6 letih, so
se na začetku svojih uvajanj izkazali kot dobri in učinkoviti, saj smo ločili dva bistvena predmeta osnovne dejavnosti:
—	blagovno-ppedelovalno prometno srper na eni strani in
—	tipično proizvodnjo na drugi strani, in
drugič:	tako postavljena
osnovna izhodišča družbenoekonomskih odnosov v DO DINOS ne morejo ostati le začrtana, da ne uporabim besedo pragmatična, osnova v nedogled. To pa pomeni, da je konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela, izvajanje svobodne menjave dela in utrjevanje nove notranje organizacije, osnova za nadaljnji dialektični razvoj vsega, kar sodi v delitev dela, v delitev odgovornosti, v delitev odločanja, z enim samim skupnim ciljem — več ustvariti in boljše delati.
Le tako lahko najde vsakdo svoje pravo mesto v okviru svoje strokovne, organizacijske in drugih delovnih ter intelektualnih sposobnosti, z dajanjem večjega delovnega učinka, kar pa še posebej velja za nas, člane ZK, da bo samoupravljanje še boljše zaživelo. V takšnih ali drugačnih kriznih ob-
dobjih v naši samoupravni družbi, kakor tudi v našem primeru, ko smo že čutili delno krizo organiziranosti, smo težave vedno prebrodili z učinkovitejšim delovanjem samoupravljanja. Stvarni učinki, ki morajo zaživeti že v poslovnem letu 1984, pa naj bi pomenili predvsem naslednje:
1.	dosledno izpolnitev zastavljenih planskih ciljev, tako količinskih kakor dohodkovnih,
2.	povezovanje našega združenega dela s TOZD UNIJA PAPIR SERVIS in DO TEKSTILNA,
3.	nadaljnje dohodkovno povezovanje in sovlaganje v naše dobavitelje, predvsem s področja kovinsko predelovalne industrije,
4.	še večji količinski in vrednostni izvoz s skupnim nastopom naših dobaviteljev na zunanjem tržišču in to predvsem na konvertibilnem in
5.	znotraj lastnega združenega dela pa doslednejše izvajanje svobodne menjave dela v zaključeni celoti DO DINOS, z delitvijo dela in odgovornosti kakor tudi z izvajanjem nagrajevanja po rezultatih dela v polni sood-
(Nadaljevanje na str. 2)

POMEN REORGANIZACIJE IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA
(Nadaljevanje s str. 1)
visnosti od ustvarjenih dohodkovnih in delovnih rezultatov, izhajajoč iz kakovosti opravljenega dela.
Pomen znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja je v sedanjem trenutku, ko začenjamo izvajati dolgoročni program ekonomske stabilizacije za našo dejavnost, kjer s kakovostnejšo pripravo sekundarnih surovin uresničujemo načelo uravnovešenosti gospodarskih tokov v uporabi primarnih surovin in varčevanju energije, izrednega pomena.
Naš dosedanji tehnološki razvoj smo v DINOSU uresničevali pretežno z uvajanjem domačega znanja in tehnologije s sočasno uporabo tuje tehnologije, kar pa je bilo v začetnem obdobju zahtevnejše industrializacije naše dejavnosti po letu 1976, ko smo ustanovili tozda, brez dvoma nujno in tudi družbeno upravičeno. Ta koncept razvoja pa se ne more nadaljevati le na ravni posameznih smelih
odločitev, čakajoč dejstvo, kako se uvajanje novih teh nologij in opreme izkaže v praksi po načelu, če je uspel sosed v dejavnosti predvsem na zahodu, potem bomo tudi mi, ki smo razvoju dejavnosti sekundarnih surovin v Jugoslaviji vodilna delovna organizacija.
V zadnjem času so se v številnih organizacijah združenega dela in znanstveno raziskovalnih organizacijah razvile dokaj primerne raziskovalne skupine, ki so sposobne samostojno razvijati tudi takšne tehnologije v pripravi sekundarnih surovin, kjer bo uvožene tehnologije le toliko, kolikor zahteva tehnološko ekonomska upravičenost.
Prav danes, ko smo v času svetovne ekonomske nestabilnosti in uravnovešanja gospodarskih tokov na celotnem jugoslovanskem tržišču, so prišle do izraza vse slabosti v naši dejavnosti sekundarnih surovin, kjer so nekatere organizacije združenega dela zaradi širokega in lahko rečem tudi neselektivnega uvažanja
tuje tehnologije zabredle celo v večje težave, ki zmanjšujejo njihovo produktivnost in ekonomičnost, kakor tudi zavirajo dinamiko rasti. Takšne primere imamo v Beogradu, kjer je neizkoriščena proizvodna zmogljivost „naprave šreder" za pripravo metalurškega vložka iz amortiziranih avtomobilov in odpadnih izdelkov bele tehnike, kakor tudi v Mariboru na področju odpadnih izdelkov bodisi nizkotlačnih ali visokotlačnih termoplastov.
Ravno zato smo se v našem združenem delu odločili in z delom na področju tehnološkega razvoja dejavnosti sekundarnih surovin tudi začeli. Delo je poudarjeno z eno samo značilnostjo, to pa je hkrati tudi cilj, povezati se z raziskovalno dejavnostjo doma, kakor tudi v tujini, da bomo izbirali optimalne tehnološke postopke in pripravili tehtne predloge za določanje na organih upravljanja, za katerimi mora z vso odgovornostjo biti celotno področje teh-
nološkega razvoja oziroma posamezniki. Namen je, da uvajamo predvsem nove možnosti izkoriščanja koristnih odpadkov s področja anorganske in organske kemije ter s področja drugih dejavnosti, kot je živilska tehnologija in podobne. Ne smemo pa zanemariti nadaljnjega tehnološkega razvoja že preizkušenega znanja in tehnologij na področju priprave metalurškega in papirnega vložka, kakor tudi na regeneraciji tekstilnih odpadkov, kar pa dokazujemo z izgradnjo manjših predelovalnih centrov širom po Sloveniji. Končno smo le pridobili zeleno luč za izgradnjo predelovalnega centra sekundarnih surovin v industrijski coni BP-8 na Črnučah, kjer je tudi precej naše lastne krivde in ne le institucionalne, da ne uporabim izraza administrativne, saj ga od idejne zasnove gradimo že 4 leta.
Vladimir Kralj
(Iz razprave na problemski konferenci ZK DO DINOS, 16.12.1983)
ZAKLJUČKI, POMEMBNI ZA NAS NADAUNI RAZVOJ
V prejšnji številki našega glasila smo objavili reportažni zapis o problemski konferenci vseh članov ZK v naši delovni organizaciji, ki je bila 16. decembra 1983. Obljubili smo tudi, da bomo v naslednji številki objavili zaključke, ki jih je sprejela omenjena konferenca. V nadaljevanju to obljubo uresničujemo z željo, da tako pomembni in dobro
premišljeni sklepi, ki zagotovo lahko, če jih bomo uresničili, dajo naši delovni organizaciji nov polet, ne bi doživeli usodo prenekaterih dobrih sklepov, ki so jih odrinili novi, ne da bi ugotovili, kako smo prve uresničili ali zakaj jih nismo.
1.	Na ravni DO DINOS se po potrebi, najmanj pa enkrat na leto, organizirajo problemske konference, ki imajo za cilj doseči akcijsko povezanost in boljšo učinkovitost vseh komunistov v naši DO.
2.	Vsaka problemska konferenca naj v principu obravnava samo po dva bistvena problema, dilemi ali vprašanja, ki sta značilna za celotno delovno organizacijo. Teme, ki naj bi se v bodoče obravnavale, so:
—	politična, samoupravna in poslovna organiziranost DO,
—	dejavnost in razvoj DO v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru,
—	procesi združevanja dela in sredstev z drugimi delavci v sorodnih OZD,
—	srednjeročne programske usmeritve DO DINOS,
—	organiziranje in uresničevanje SLO in DS v DO DINOS,
—	povezovanje z družbenopolitičnimi dejavniki ng .vseh
področjih življenja in dela naših delavcev s posebnim
ril .. .• .
•	i
Februar 19§4
V it,y'
cflinos
2
poudarkom na povezovanju s krajevnimi skupnostmi,
—	delegatsko povezovanje, informiranje in odločanje naših delavcev o družbeni reprodukciji,
—	itd.
3.	Vsako problemsko konferenco naj pripravi in vodi predsedstvo, ki mora imeti predsednika in štiri člane. Predsedstvo predlagajo vse OOZK.
4.	Predsedstvo je zadolženo poleg omenjenih nalog še za:
—	kontrolo realizacije sprejetih sklepov in stališč,
—	koordinacijo potrebnih skupnih akcij vseh članov ZK,
—	dajanje pobud in pripravo gradiv za posamezne OOZK za odpravo specifičnih problemov na ravni DO,
—	iskanje možnih oblik povezave z OOZK širom po Sloveniji, kjer delujejo naši komunisti.
5.	Udeležba na problemskih konferencah je obvezna za vse komuniste, ki so zaposleni v naši DO.
6.	Sprejeta stališča in sklepi problemskih konferenc so obvezujoči za vse komuniste, zaposlene v naši DO.
7.	Na naših problemskih konferencah se mora uveljavljati javna in demokratična razprava o predloženih temah. Načelo javnosti in demokratičnosti velja za vse navzoče.
8.	Problemske konference so odprte za vse naše delavce, ki bi želeli sodelovati. Posebno pa se na problemsko konferenco povabi vse predsednike konferenc sindikata, mladinskih organizacij in samoupravnih organov, vodje delegacij ter vodje drugih internih področij v okviru DO, o katerih bo tekla razprava. Poleg tega se obvezno povabi na konferenco tudi predstavnika OK ZKS Ljubljana Bežigrad in predstavnike krajevne skupnosti, kjer ima DO sedež. Po potrebi se povabi še druge predstavnike družbeno političnega življenja iz območij širom po Sloveniji za skupni dogovor o rešitvah problemov z njihovega področja.
9.	Komunisti DO DINOS bomo v bodoče aktivno skrbeli za stalne in občasne oblike medsebojnega dogovarjanja in povezovanja. Poleg tega bomo poiskali tudi vezni člen in gonilno silo za akcijsko povezavo vseh subjektivnih sil s posebnim poudarkom na povezavi vseh OOZS med seboj in v odnosu do OOZSMS.
10.	Komuniste, zaposlene v naši DO, ki sedaj delujejo v drugih OOZK na terenu, je potrebno direktno vključiti v obstoječe OOZK v DO ali TOZD. To naj bo izpeljano tako, da se bodo komunisti iz Celja, Trbovelj, Brežic in Novega mesta (skupaj 6 članov) direktno vključili v OOZK TOZD POS v Ljubljani. Komunisti iz Kopra (3 člani) pa se organizirajo kot aktiv prej omenjene OOZK.
Takšno organiziranost bomo izpeljali s predhodnim soglasjem občinskih komitejev, zato naj predsedstvo čimprej prične s komunisti iskati potrebna soglasja.
11.	V prejšnjem sklepu predvidena organiziranost je začasna in velja toliko časa, dokler v posameznih PE ne bodo dani pogoji za organiziranje samostojnih OOZK.
12., Sindikalnim organizacijam v naši DO predlagamo, da v svojih letnih konferencah poleg analize svojega delovanja tudi kritično ocenijo obstoječo organiziranost in medsebojno akcijsko povezanost. Menimo, da morajo konference na ravni DO in TOZD dobiti operativna telesa v obliki izvršnih odborov, ki bodo organizirala in pripravljala potrebna gradiva za reševanje odprtih vprašanj, kot so:
—	ustvarjanje pogojev za pridobivanje dohodka,
—	delitev dohodka in čistega dohodka s posebnim poudarkom na delitvi OD po vloženem osebnem delu in na delitev sklada skupne porabe.
Dva člana delovnega predsedstva problemske konference članov ZK
—	združevanje dela in sredstev v delovni organizaciji in izven nje z drugimi OZD,
—	samoupravno informiranje in dogovarjanje v DO in izven nje,
—	dvigovanje delovne kulture in spodbujanje k inventivni dejavnosti vseh zaposlenih,
—	uveljavljanje učinkovite delavske kontrole v vseh fazah življenja in dela v naši DO,
—	zagotavljanje delovne, socialne, zdravstvene in druge varnosti naših delavcev,
—	itd.
Takšna operativna telesa bodo lahko prevzemala in sprožala tudi ,,dnevne" aktivnosti v direktni povezavi z delegati konferenc ali IO OOS na terenu.
13.	Ne moremo mimo dejstva, da nekatere OOS v naših PE na terenu sploh ne vedo ali pa nočejo vedeti, kakšna je njihova vloga in mesto v sedanji družbenopolitični organiziranosti na ravni DO oz. TOZD. To je opaziti predvsem tam, kjer v svojih vrstah nimajo članov ZK. Zato bomo komunisti po razporedu, ki ga bo izdelalo predsedstvo problemske konference, navzoči pri vseh sejah IO in letnih konferencah OOS na teh poslovnih enotah ter jih z akcijsko opredeljenimi diskusijami spodbujali k večji aktivnosti.
14.	Skrajni čas je, da komunisti pričnemo delati z mladimi in ne samo za nje, tudi v naši DO. Zato bomo najprej poiskali vse realne možnosti za primerno obliko organiziranja naših mladih delavcev in jih nato v celoti in enakovredno vključili v vse družbenopolitične in samoupravne mehanizme naše stvarnosti.
15.	Komunisti podpiramo predvideno poslovno reorganizacijo v naši DO in priporočamo samoupravnim strukturam, da o njej razpravljajo in jo po morebitnih dopolnitvah tudi sprejmejo. Predvidene učinke bomo sproti kritično ocenjevali in dajali pobude za morebitne dopolnitve in spremembe.
NAŠ
PRVI LETOŠNJI REFERENDUM USPEL
Delavci in občani lahko na več načinov izražajo svojo voljo. Na primer: z osebnim govornim izjavljanjem, z javnim ali tajnim glasovanjem, z volitvami ali z referendumom, ki je poleg volitev najdemokratičnejša oblika izražanja volje. Dino sovi temeljni samoupravni akti imajo razmeroma veliko določil o tem, katera vprašanja se morajo razreševati z referendumom. V letu dni je zato potrebno referendum organizirati tudi trikrat. Prvi letošnji referendum je bil 19. januarja 1984.
Delavci delovne skupnosti skupnih služb DO DINOS so se na referendumu odločali za spremembe in dopolnitve dveh temeljnih samoupravnih aktov, in sicer:
—	za samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih o pridobivanju in razporejanju dohodka ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DO DINOS, in
za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavci TOZD ROS in TOZD RET pa so se na referendumu odločali o spremembah in dopolnitvah štirih temeljnih samoupravnih aktov, in sicer:
—	za samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo DINOS,
—	za isti sporazum, kot je prvi napisan pri DSSS,
—	za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in
merilih za osebne dohodke in skupno porabo TOZD ROS oziroma TOZD RET in
— za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD ROS oziroma TOZD RET.
Referendum je uspel, in sicer tako:
DSSS DO DINOS
V delovni skupnosti skupnih
služb se je glasovanja udeležilo 49 volilcev od 59, kolikor je bilo vpisanih v volilni imenik, to je 83 %.
Po oddanih glasovih pa je bil rezultat naslednji:
Za predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih o pridobivanju in razporejanju dohodka ter
osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DO DINOS je glasovalo 37 volilcev, to je 63 % v odnosu na volilce.
Za predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke pa je glasovalo 38 volilcev, to je 64 % v odnosu na volilce.
Ker je za oba predloga glasovalo več kot polovica vseh volilcev, torej absolutna večina, sta oba predloga sprejeta.
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
Delavci TOZD POS so glasovali o 4 predlogih samo-
upravnih splošnih aktov. Glasovanje je bilo na 8 voliščih, tako kot je to običajno v tej temeljni organizaciji. Glasovanja se je udeležilo 313 volilcev, to je 85 % v odnosu na vpisane v volilni imenik. Najboljša udeležba je bila v Novi Gorici, Mariboru in Novem mestu, preko 92 %. Najslabša pa je bila v Kopru, 73 %. Pri tem je treba upoštevati, da je datum sovpadal s časom šolskih zimskih počitnic.
Za samoupravni sporazum o združevanju v DO DINOS je glasovalo 295 volilcev, to je 80,1 % v odnosu na volilce.
Za samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti o pridobivanju in razporejanju dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno
Detajl s problemske konference članov ZK
porabo delovne skupnosti skupnih služb DO DINOS je glasovalo 294 volilcev, to je 80 % v odnosu na vpisane volilce.
Za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je glasovalo 297 volilcev, to je 80,1 %.
Za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Priprava odpadnih surovin je glasovalo 300 volilcev, to je 81,5% v odnosu na vpisane volilce. Aktivnosti v pripravah na referendum so bile dobre, kar potrjujejo tudi volilni rezultati.
Ker je za predloge glasovalo 80,% in več vseh volilcev, to je absolutna večina, so vsi predlogi sprejeti.
TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Delavci TOZD RET so se odločali o 4 predlogih samoupravnih splošnih aktih. Glasovanje je bilo na dveh voliščih in to v TO Ljubljana in TO Bohova. V TO Ljubljana je bila udeležba 88%, v TO Bohova pa 94%. V TOZD je bilo 63 volilnih upravičencev, glasovalo je 57 volilcev, to je 91 %, kar je zelo dobra udeležba.
Za samoupravni sporazum o združevanju v DO je glasovalo 70% vseh volilcev.
Za samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornosti o pridobivanju in razporejanju dohodka, ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DO DINOS je glasovalo 70% vseh volilcev.
Za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih
za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je glasovalo 69 % vseh volilcev.
Za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD regeneracija tekstila je glasovalo 72 % vseh volilcev. Ker je za vse predloge glasovala absolutna večina, so bili vsi predlogi sprejeti.
NADOMESTNE VOLITVE ČLANOV DISCIPLINSKE KOMISIJE V TOZD RET
Ker je bil zunanji član disciplinske komisije razporejen na taka dela, da svoje dolžnosti ni mogel opravljati in ker je enako število članov disciplinske komisije iz vrst delavcev, kot jih mora imeti senat komisije pogosto oviralo delo komisije, je bilo treba razpisati nadomestne volitve. Sklenjeno je bilo, da se izvoli 4 člane disciplinske komisije, in sicer 2 iz liste zbora združenega dela in 2 izmed kandidatov zaposlenih v našem TOZD.
Nadomestne volitve so bile 19. januarja 1984, na isti dan, kot referendum. Volilna komisija je v roku prejela eno kandidatno listo s 4 kandidati.
Glasovalo se je o naslednjih kandidatih:
1.	JANIČ Ana, rojena 1934, delovodja sortiranja v TO Ljubljana. Dobila je 56 glasov
2.	ŠIVIC Janez, rojen 1960, skladiščni delavec v TO Ljubljana. Dobil je 54 glasov
3.	KUNŠIČ Tatjana, rojena 1957, stanujoča v Ljubljani, Bavdkova 5, upravni referent, zaposlena na Geološkem zavodu Ljubljana, TOZD vrtalno minerska dela, ki je dobila 57 glasov. (Članica iz liste zbora združenega dela).
4.	TOMŠIČ Ciril, rojen 1936, stanujoč v Notranjih
Goricah 58, ekonom v Domu centra strokovnih šol, Ljubljana, ki je dobil 56 glasov. (Član iz liste zbora združenega dela).
Ker so vsi kandidati dobili
večino glasov vseh volilcev, so bili vsi izvoljeni za člane disciplinske komisije. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Stane Koman in Anton Plešec
INFORMACIJA O GRADNJI V CELJU
Tirna mreža do našega skladišča v Celju in bodočega terminala za potrebe Slovenskih železarn je sprojektirana. Prišlo je do določenega odmika od prvotnih načrtov, kar nam je zožilo manipulativni prostor, zato smo morali začasno opustiti izgradnjo nakladalne rampe za kamione. Nakladalno rampo za natovarjanje železniških vagonov pa ne smemo zgraditi niti v Celju niti v Ljubljani, ker ŽTP trdi, da s tem preveč poškodujemo dno vagonov. Razmisliti bo potrebno še o lokaciji skladiščenja naftnih derivatov, olj in maziv ter plina in kisika, o izgradnji zaklonišča (verjetno skupaj s Surovino). V zvezi s tirno mrežo lahko pričakujemo določene finančne probleme, ker ŽTP nima dovolj razpoložljivih sredstev za te namene. Sicer pa gradbena dela v objektu tečejo v zoženih pogojih, ki jih narekujejo
zimske razmere.	,	_
Janez Ramovš
DELOVANJE SINDIKATA V SEDANJIH RAZMERAH
IN MOŽNOSTI ZA POVEČANJE AKTIVNOSTI
Naša sindikalna organizacija deluje v naši DO dokaj aktivno glede na možnost in pogoje, ki jih imamo. Naša sindikalna organizacija je namreč razdrobljena po vsej Sloveniji, zato je večkrat usmerjena na delovanje svoje lokalne oziroma problematike občinskega sindikalnega sveta. 'Vse premalo razpravlja in odloča o bistvenih problemih, ki zadevajo DO, TOZD ali PE oziroma TO oziroma o problemih, od katerih je odvisen njihov obstoj in eksistenca njihovih članov.
Pravkar razpravljamo o delitvi dohodka in čistega dohodka s poudarkom na delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter na združevanju dela in sredstev za DO in izven. Na tem področju bi moral sin-
dikat postaviti zdrava stališča za pravilno usmeritev naše DO, pa lahko mirno rečem, da je napravil malo. Ne zato, ker je bil onemogočen, pač pa zato, ker se ni dovolj zavzemal za sodelovanje s strokovnimi službami, katerim bi lahko sporočal svoje ugotovitve in predloge. Sindikat bi moral kaj reči tudi o združevanju dela in sredstev za DO in izven nje. Prispevati bi moral svoj delež tudi k samoupravnemu informiranju v DO in izven nje.
Sindikalna organizacija mora biti tista, ne pa posameznik, ki ocenjuje dejavnost in produktivnost posameznika ali skupine. Ona mora spodbujati k inventivni dejavnosti. Inventivne dejavnosti je pri nas zelo malo. Sindikat naj bi proučeval,
zakaj jo je tako malo, zakaj je ni več. Mogoče je postopek uveljavljanja inventivnosti predolg in preveč zapleten, tako da inovacija izgubi na pomenu in za posameznika ni interesantna. Mogoče bi bilo potrebno poenostaviti pravila o inventivnosti.
Sindikalna organizacija skrbi za delovno varnost ter socialno zdravstveno in druge varnosti delavcev, toda še vedno so odprta mnoga vprašanja na teh področjih, ki bi se morala rešiti čim prej in tako, da si pridobimo še boljše delovne in druge pogoje.
Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ponekod delujejo osebno in zaprto. So tudi primeri, da je 10 OOS orodje ali podaljšana roka vodij PE in TO. Vzrok
za takšne in podobne negativne pojave je tudi to, ker v nekaterih sredinah nimajo niti enega člana ZK, ki bi lahko s koristnimi predlogi pomagal odpraviti nepravilnosti.
Mislim, da so problemi, ki so navzoči v svetu, v Jugoslaviji in v Dinosu, tudi problemi naše sindikalne organizacije in vsakega posameznika. Zato se bo moral vsak član sindikalne organizacije prebuditi in stopiti na stran tistih, ki se borijo in rešujejo nenehno pojavljajoče se probleme, saj se s tem bori tudi za sebe in svojo eksistenco na delovnem mestu in sredine, v kateri živi.
Alojz Založnik
(Iz razprave na problemski konferenci ZK DO DINOS, 16.12.1983)
SINDIKALNI OBČNI ZBORI
V mesecu decembru 1983 so imele naše osnovne organizacije sindikata svoje letne oziroma dvoletne občne zbore, na katerih so ocenjevale delo v preteklem obdobju in sprejemale akcijske programe za leto 1984. Povsod so tudi obravnavali finančna poročila in sprejemali finančne načrte za leto 1984. Prav tako so povsod izvolili nove izvršne odbore in nadzorne odbore osnovnih organizacij. V nadaljevanju smo iz zapisnikov, do katerih smo lahko prišli, povzeli, kako je bilo na občnih zborih in o čem so razpravljali oziroma sklepali.
KRANJ
Osnovna sindikalna organizacija PE DINOS Kranj, ki ima 46 članov, je imela občni zbor 16. decembra 1983. Poročilo o dvoletnem
delovanju organizacije je bilo članom podano ustno na samem občnem zboru. Iz njega je bil razviden boj za izpolnitev planskih obveznosti ter za delovno disciplino. Organizacija se je ukvarjala tudi z vprašanji
športa in kulture, pa tudi s stanovanjskimi vprašanji. Poročilo je zajelo tudi obdaritev otrok za Dedka Mraza in delavk za Dan žena.
Na občnem zboru so sprejeli okvirni program dela za leto 1984, ki obsega 10 točk. V njem je analiza položaja delavcev poslovne enote v sedanjih gospodarskih razmerah, ocena programa izvajanja ekonomske stabilizacije tozda, analiza aktivnosti odgovornih delavcev za uresničevanje sta bilizacijskega programa, razprava o družbenopolitični
aktivnosti, sprejem varnost-nopolitične ocene razmer v PE, boj proti alkoholizmu, boj za večjo produktivnost in organizacija družbenega življenja na PE.
Ko so člani sindikata obravnavali omenjeni okvirni program, so mu dodali še skrb za politično izobraževanje sindikalnih funkcionarjev. Pri obravnavanju finančnega načrta so zahtevali odgovor, zakaj je bil v preteklem letu del sindikalne dotacije, ki je Kranju pripadala, zadržan. Zanimivo je, da so v Kranju izvedli tajne volitve članov novega izvršnega odbora or-
S problemske konference članov Z K DO Dinos
ganizacije. Njihov izvršni odbor šteje 7 članov.
NOVA
GORICA
V Novi Gorici je bil občni zbor naše sindikalne organizacije 30. decembra 1983. Organizacija v Novi Gorici ima 16 članov. Mogoče bo za koga zanimivo, da so člani najprej sprejeli poslovnik o delu občnega zbora. Žal zapisnik, ki je pri roki, nima nobene priloge, zato ne moremo zapisati, kaj je vsebovalo njihovo poročilo. Zapis o razpravi o poročilu pa pove, da so največ govorili o problemih poslovalnice in predvsem o vzrokih za neizpolnitev lanskega letnega plana.
Na zboru so izvolili 4-član-ski izvršni odbor in 3-član-ski nadzorni odbor. Ker za občni zbor niso pripravili delovnega in finančnega načrta za leto 1984, so sklenili, da se mora novi izvršni odbor čimprej sestati in opraviti ti dve nalogi.
KOPER
Sindikalna organizacija poslovalnice v Kopru, ki šteje 15 članov, je imela redno sejo 28. decembra 1983. Na dnevnem redu sta bili le 2 točki, in sicer analiza poslovanja v letu 1983 in smernice za leto 1984 ter — razno.
Analizo je dal poslovodja tovariš Vukšič, ki je povedal, da bi lanski plan izpolnili, če se jim ne bi pokvarila stiskalnica S — 12, poudaril pa je, da ta navedba ni opravičilo za neizpolnjen plan. Ocenil je tudi produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja enote in priznal, da je ,,pod vsako kritiko". Povedal je tudi, da zaloge obračajo počasneje, kot je povprečje v tozdu in da morajo doseči hitrejše obračanje.
Povečati, da morajo tudi storilnost in odkriti rezerve v boljšem izkoriščanju strojnih in transportnih naprav. Dotaknil se je tudi konkurence, ki je vedno bolj nasilna, poročilo pa je končal z napovedjo, da bodo mo-
rali organizirati posebne zbiralne akcije, da bi nadomestili količine, ki so pri rednih dobaviteljih koristnih odpadkov vedno manjše.
Po razpravi o poročilu poslovanja so sklenili, da se bodo morali gospodarjenju v letu 1984 bolj posvetiti.
BREŽICE
Naša brežiška sindikalna organizacija ima 25 članov, letni občni zbor pa je imela 25. decembra 1983. Iz njihovega zapisnika je razvidno, da so na občnem zboru razpravljali le o finančnem poslovanju sindikalne organizacije. V razpravi o tem so tudi vprašali, zakaj organizacija v letu 1983 ni dobila planirane dotacije iz sklada skupne porabe delovne organizacije. Izvolili so nov 3-članski izvršni odbor (predsednika, tajnika in blagajnika) ter 3-članski nadzorni odbor. Pod točko razno so sprejeli sklep, da bodo za Dedka Mraza obdarili šoloobvezne otroke članov sindikata.
KONJICE
Letni občni zbor osnovne organizacije sindikata PE Slovenske Kanjice je bil 22. decembra 1983. Organizacija šteje 14 članov in vseh 14 se je udeležilo občnega zbora, kar se na primer ni dogajalo drugod.
Tudi v Konjicah so najprej sprejeli poslovnik vodenja občnega zbora, potem pa prešli na ostale točke dnevnega reda. Poročilo o delu organizacije je podala Olga Orož, poročilo o delu izvršnega odbora pa Maks Naglič. V šesti točki dnevnega reda so sprejeli program dela za leto 1984. Letos predvidevajo podobne akcije kot v prejšnjih letih, poleg teh pa še dve »solidarnostni soboti" (17. marca in 12. maja).
Sprejeli so tudi finančni načrt za leto 1984, nato pa izvolili 3-članski izvršni odbor in nadzorni odbor.
V 11. točki dnevnega reda so podelili diplome in značke Rdečega križa za desetkratno darovanje krvi. Ta priznanja so dobili: Maks Naglič, Mirko Planinc in Danijel Potočnik.
Pod točko razno so obravnavali plan dopustov in vprašanje privatnih voženj s službenim avtomobilom. Kot posebnost naj omenimo sklep, da bodo ure, ki jih porabijo za sestanke, nadomestili še is^i dan ali najkasneje naslednji.
Obvestili so tudi, kako je s kartami za kopanje v bazenu in kakšne so kapacitete športno-rekreacijskega centra na Rogli, v katerega je tudi Dinos vložil svoja sredstva.
(Nadaljevanje na str. 8)
Pogosto nam je potreben nekdo, ki je manjši od nas.
LA FONTAINE
(Nadaljevanje s str. 7)
TOZD RET
Sindikalna organizacija TO Ljubljana TOZD RET, ki ima 31 članov in ki je imela občni zbor 21. decembra 1983, je svoje delo ocenjevala z vidika poslovnih oziroma gospodarskih uspehov tozda. Ugotovila je, da je tozd v preteklem letu dosegel dokaj dobre rezultate, kljub manjši možnosti za normalno preskrbo z odpadnimi surovinami in kljub nezadovoljstvu delavk in delavcev tozda zaradi slabše preskrbe z osnovmimi življenjskimi potrebščinami. Tako je bilo zato, ugotavlja, ker se naše delavke in delavci zavedajo razmer, v katerih živimo.
Področju delovanja delegatskega sistema pa je sindikat dal slabšo oceno. Ugotavlja, da delegatsko zastopanje ni bilo takšno, kot so predvidevali in da je za to kriv tudi sindikat. Mnenja so, da bo treba več kot doslej storiti pri izbiri in pri izobraževanju delegatov, kar velja zlasti za delegate, ki zastopajo delavce Dinosa v sisih in drugih organih izven Dinosa.
V AKCIJSKEM PROGRAMU ZA LETO 1984 je sindikat TO Ljubljana TOZD RET poudaril pomen uresničevanja lastnih načrtov, sprejetih na osnovi družbenopolitičnih izhodišč. Vanj si je zapisal 11 poglavitnih področij delovanja in vsako področje natančno opredelil.
Iz*teh opredelitev izhaja, da se bodo zaradi premagovanja težke družbene situacije bolj posvetili organizaciji dela, zmanjševanju stroškov in izvozu na konvertibilno področje.
V okvir sindikalnega delovanja so si naložili tudi skrb za realno planiranje, potem pa za dosledno izvrševanje planskih obveznosti. Tu je tudi skrb za dograjevanje delitve dohodka znotraj delovne organizacije in nagrajevanje po delu in rezultatih dela znotraj tozd. Potem je tu boljše uveljavljanje delegatskega sistema in večja vloga sindikata pri oblikovanju kadrovske politike. Poseben poudarek je dan pravočasni in resnično pravi obveščenosti delavcev, da se ne bi pojavljale dezinfor-
macije, ki ustvarjajo zapletene situacije.
Akcijski program se zavzema tudi za nadaljnje utrjevanje samoupravne delavske kontrole v tozdih, ob večji pomoči samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije.
Seveda je tu tudi skrb za socialno varnost delavcev, kar povezuje z uresničevanjem planskih obveznosti. V deseti točki akcijskega programa so prikazane naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v enajsti pa naloge v zvezi z izobraževanjem in družbenopolitičnem usposabljanju članov sindikata.
Stane Koman
SEJA KONFERENCE SINDIKATA TOZD POS
IZVOLJENO PREDSEDSTVO KONFERENCE
Dne 12. januarja 1984 je bila 5. seja konference sindikata DINOS TOZD POS. Navzočih je bilo 16 članov konference, manjkala pa sta le dva delegata, in sicer iz Trbovelj in Kopra.
Na seji so najprej ugotovili, da so uresničeni vsi sklepi prejšnje seje konference, nato pa so se navzoči seznanili s sklepi in stališči problemske konference ZK DO DINOS, ki je bila 16. decembra preteklo leto. V okviru te točke dnevnega reda so razpravljali o sindikalni organiziranosti v Dinosu in sklenili, da morata imeti sindikalni konferenci na ravni tozda in delavne organizacije ožji operativni telesi, ki bi pripomogli, da bi bili konferenci akcijsko bolj sposobni.
Potem so namesto dosedanjega vodstva konference, ki mu je potekel mandat, izvolili predsedstvo konference. Člane predsedstva so izbirali tako, da so z njimi
enakomerno pokrili celotno slovensko območje, kjer imamo mi svoje enote. Predsedstvo šteje 5 članov. Po eden je iz Jesenic, Celja, Novega mesta, Ljubljane in Nove Gorice.
Novo vodstvo konference so tudi zadolžili, da čimprej pripravi program dela in usmeritve za njegovo uresničevanje.
Sprejeli so tudi sklep, da sindikat podpira usmeritve in naloge problemske konference ZK DO DINOS, ki je bila v decembru mesecu preteklo leto, s priporočilom, da naj se s sklepi te konference seznanijo vsi člani sindikata. (Sklepe objavljamo v tem glasilu). Posebej so obravnavali predloge za vsebinske spremembe naših internih samoupravnih aktov, ki se jih bo sprejemalo na referendumski način (referendum je bil 19. januarja 1984). Spremembe in dopolnitve je na
seji pojasnjeval Silvester Učakar, zadevajo pa komercialno organiziranost Dinosa, njegov tehnološki razvoj, avtomatsko obdelavo poslovnih podatkov, službo za varstvo in varnost, informiranje in nagrajevanje, notranjo kontrolo in strojno službo.
Po živahni razpravi o teh spremembah in dopolnitvah so podprli odločitev, da se za odločanje organizira referendum.
Zanimiva je bila tudi razprava pod točko — razno. Razpravljale! so ugotavljali, da so delavci preslabo obveščeni o čem bodo delegati odločali na delavskih svetih, ker gradiva dobijo samo člani delavskih svetov, ki se tudi sami odločajo, kako bodo glasovali. Silvester Učakar je v razpravi povedal, da bo ta pomanjkljivost odpravljena s samoupravnim informativnim biltenom, ki naj bi ga začeli
čimprej izdajati, in sicer 14-dnevno.
Tistim, ki so se spraševali, zakaj nekatere osnovne organizacije sindikata preteklo leto niso dobile vse planirane dotacije, je bilo pojasnjeno, da se denar nič več ne nakazuje organizacijam. Organizacije morajo pošiljati račune v Ljubljano, kjer jih bodo, dokler ne bo izčrpana pripadajoča dotacija, poravnavali iz sklada skupne porabe.
Člani konference so bili tudi informirani, kako je potekal prvi občni zbor sindikalne organizacije v Celju
(Napisano po zapisniku)
Mnogo je poti, po katerih pridemo do bogastva, večina pa jih je grdih.
BACON
Kdor nič ne ve, mora vsemu verjeti.
NERUDA
INVENTURA
knjiženji v blagovnem knjigovodstvu. Potem sledi sestavljanje inventurnih pol, vse to pa se dogaja s precejšnjo zamudo.
Stroški, ki jih imamo z inventurami — kot sem že omenil — vse bolj naraščalo. Včasih smo opravili popis, dobili knjižno stanje in se ponovno napotili na enote, da bi ugotovili, zakaj so nastale razlike. Danes opravimo popis blaga, osnovnih sredstev in drobnega inventarja, potem ločeno popisujemo denarna sredstva, nato usklajujemo osnovna sredstva in drobni inventar in končno še zaloge blaga.Med letom opravljamo kontinuirano inventuro nekaterih vrst blaga. Delavski sveti nato obravnavajo poročila komisij o popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ločeno pa popis blaga. Centralna popisna komisija sestavlja poročila dvakrat, med letom pa tudi nekajkrat. . . itd.
Vsekakor bo nekaj potrebno ukreniti, nabaviti nov računalnik, ali kaj? Naše delavke na poslovnih enotah, ki neažurnost pri delu najbolj občutijo, si žele, da bi stanje, kakršno je, trajalo le še krajši čas in da bi se kar se da hitro končalo ... Če že ne prej pa vsaj ob naslednji inventuri.
Janko Korene
ČLANI PREDSEDSTVA KONFERENCE SINDIKATA TOZD POS
BOHINC CVETKA iz Celja, predsednica,
BOŠKIN EMIL iz Nove Gorice,
STUPAR STEVO iz Ljubljane, namestnik predsednice ZUPANC FRANC iz Jesenic,
ŽIDANIK STANE iz Novega mesta.
Ne morem mimo dejstva, da je bil ta objekt v celoti zgrajen s sredstvi delovne organizacije, kar nedvomno kaže na to, da se delavci Dinosa zavedamo pomena širjenja odkupne mreže. Seveda bo ta odkupna postaja služila svojemu namenu le, če se bomo vsi-zavedali, da je zbiranje odpadnih surovin vsak dan bolj pomembna dejavnost in jo bomo kot tako vključili v naše vsakdanje razmišljanje in aktivnosti.
(Iz otvoritvenega govora F. Predaniča v Sevnici)
BIROKRACIJA
Namesto prispevka o tem, kako daleč smo prišli z začetkom gradnje novega skladišča na Črnučah pri Ljubljani, nam je Janez Ramovž poslal naslednjo domislico:
,,Nekoč ekspropriirali smo lastnino, sprašujem, kdaj bomo birokracijo!"
Detajl s problemske konference ZK
Vse bolj je blizu rok do katerega mora centralna popisna komisija oddati inventurni elaborat računovodstvu (31.1.), vse bolj pa je tudi gotovo, da tega ne bo mogla storiti. Ponavlja se ,,zgodovina" preteklih nekaj let, ko smo podatke o knjižnem stanju zalog dobivali zadnji hip in nato na hitrico sestavljali poročila in predloge za organe upravljanja. Tudi letos ne bo drugače, čeprav smo popis sredstev zapeli deset dni prej kot druga leta in ga razdelili na več etap, da bi tako omogočili sprotno usklajevanje. Stroški popisovanja so vse višji, razen tega pa nam popis „požre" nešteto litrov bencina, ki bi ga lahko koristneje porabili npr. v komercialni dejavnosti.
Težave se začno pri popisnih komisijah, ki morajo biti sestavljene tako, da v njih ne sodelujejo knjigovodje, skladiščniki, poslovodje, torej tisti delavci, ki bi delo znali najbolje opraviti. Večkrat ugotovimo, da predsedniki komisij sploh niso prebrali navodil za delo, ne poznajo pravilnika o inventuri in ne pogledajo vzorca zapisnika, ki jim ga pošlje centralna popisna komisija. Težave se nadaljujejo pri usklajevanju stanj v skladiščnih knjigovodstvih s
VPRAŠANJA ZDRUŽEVANJA
Marjan Razpotnik in televizijski snemalec Pavlovčič
V TELEVIZIJSKEM ,,OBZORNIKU", DNE 20. JANUARJA 1984, OB 18.35, JE BILA 5 MINUTNA ODDAJA O NAMERAH ZDRUŽEVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KI SE V LJUBLJANI UKVARJAJO Z ZBIRANJEM IN PREDELAVO KORISTNIH ODPADKOV.
Do snemanja in objave te zadeve je prišlo na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, kateri je Dinos posredoval pisno gradivo o tem, kaj bi bilo moč v Ljubljani storiti za bolj gospodarno organizacijo zbiranja in predelave odpadnih surovin. V Ljubljani imajo namreč kar 4 organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin, svoj sedež oziroma skladiščne prostore in predelovalne stroje za omenjeno dejavnost. To so:	Dinos
Ljubljana, Surovina Maribor - TOZD Ljubljana, Unija Zagreb — TOZD Papirservis Ljubljana in Tekstilka Ljubljana.
Novinar ljubljanske televizije Matjaž Tanko je dne 17. januarja 1984 s snemalcem Srečom Pavlovčičem in še dvema pomočnikoma obiskal direktorja našega tozda
za predelavo odpadnih surovin Marjana Razpotnika in direktorja našega tozda za regeneracijo tekstila Stanislava Pesjaka ter posnel njuni izjavi o pobudi in upravičenosti združevanja med Dinosom in Papirservisom na eni strani ter Dinosom in Tekstilko na drugi.
V petek 20. januarja 1984 pa smo, kot smo že omenili, lahko v televizijskem Obzorniku sklišali izjave o takih pobudah od štirih vodilnih oseb, in sicer od našega Razpotnika in Pesjaka ter od Bojana Žiberna, direktorja Papirservisa in Staneta Bajuka, direktorja Tekstilke. Vseh 5 minut oddaje je bilo na ekranu videti tudi delovne procese v Papirservisu in Tekstilki.
Tovariš Razpotnik je med drugim omenil, da vidi v združitvi bolj gospodarno poslovanje, ki bo dalo še
večji količinski učinek, bolj smotrno organizacijo dela in boljše izkoriščanje kapacitet obstoječe opreme. Združitev naj bi tudi zmanjšala družbeno breme naložb v sodobno tehnološko opremo predelave papirnih odpadkov in zboljšala delitev oziroma socializacijo na področju zbiranja papirnih odpadkov.
Bojan Žiberna iz Papirservisa je dejal: ,,V zvezi z združevanjem Dinosa in TOZD Papirservisa,Ljubljana bi lahko povedal naslednje: bili so narejeni določeni, lahko bi temu rekli, predlogi oziroma elaborati o možnostih povezovanja s tem, da smo na naših zborih delavcev, ki jih je bilo več in na sestankih sindikata in samoupravnih organih v juniju mesecu 1983, prišli do sklepa, da v danem trenutku še ni umestno razpisati, sklicevati referenduma o združevanju med TOZD Papirservis in DO Dinos, ker smo menili, da bi bilo bolj umestno, če bi se najprej bolje poslov-no-tehnično povezali in z delom dokazali možnosti
bolj uspešnega sodelovanja naših organizacij. Menimo, da z dograditvijo naših kapacitet ni umestno podvajanje v Ljubljani oziroma širšem prostoru, kajti naše kapacitete so zmožne podvojiti oziroma potrojiti količine papirnih odpadkov, ki so trenutno v predelavi na našem območju."
Stanislav Pesjak pa je rekel naslednje: ,,V naši temeljni organizaciji predvsem zbiramo in pripravljamo tekstilne odpadke v sekundarne surovine. Delno te sekundarne surovine predelujemo v rege-nerate, ki so uporabljivi neposredno v tekstilni industriji. Delovna organizacija Tekstilka je opremljena z novejšo opremo za izdelavo regeneratov tako, da se oba proizvodna programa obeh organizacij sorazmerno dobro pokrivata. Združevanje na območju mesta Ljubljane in Slovenije bi omogočilo napredek te dejavnosti v Sloveniji s tem, da bi se lažje dogovarjali zlasti s predelovalci z imetniki tekstilnih odpadkov in z uporabniki sekundarnih surovin oziroma, regeneratov."
Stane Bajuk iz Tekstilke: ,,0 predvideni integraciji z DO Dinos in Tekstilko imamo naslednje stališče: Mi smo samostojna delovna organizacija, ki ravno letos praznuje 25-letnico obstoja. Vendar pa glede na ekonomske razloge in čedalje težavnejši položaj v gospodarstvu menimo, da je nekakšna vrsta združitve in poslovno-tehničnega sodelovanja vsekakor zaželjena in pozitivna. K združitvi nas vodi tudi naslednje: želimo si zagotoviti vsaj tako socialno varnost, kot jo imamo danes, to se pravi, pridobiti 2 tisoč ton dobrih kvalitetnih sekundarnih surovin, katere bi predelali v našem obratu, to pa pomeni vsaj še enkrat večji dohodek, kar je pozitivno za celo družbo. Že-
V TELEVIZIJSKEM OBZORNIKU
limo imeti skupni odkupni center, kjer se bodo zbirali vsi tekstilni odpadki iz območja Slovenije, se tam sortirali in poslali v predelovalne centre, ki so v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Ko bo izpolnjeno to, ne bo nobenih problemov in zadržkov, da ne bi mogli nastopiti pod enim imenom in pod eno streho."
Televizijski poročevalec Matjaž Tanko pa je v zaključni besedi menil približno naslednje: Torej združevanje da, toda ne za vsako ceno. Premislek in preučitev posledic sta vsekakor upravičena. Žal se pri tem prepogosto srečujemo z neko vrsto oportunizma, nezaupanja. Gospodarska zbornica Slovenije pa bo vsekakor morala vzeti ,,pod lupo" delovne organizacije, ki samo trgujejo z odpadki in neupravičeno dvigujejo njihovo ceno.
Stanislav Pesjak, Matjaž Tanko in snemalec Srečo Pavlovčič
Še to. V ponedeljek, dne 23. januarja 1984, pa je o integracijskih vprašanjih delovnih organizacij naše dejav-
nosti v Ljubljani govoril na Radio Ljubljana, naš direktor Vladimir Kralj.
Stane Koman
S SEJ DELAVSKIH SVETOV
TOZD ros
Deveta seja delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin je bila 26. decembra 1983. Na dnenvem redu je bilo 12 točk. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta TOZD POS, Franc Predanič. Navzočih je 18 delegatov, manjkali pa so trije, in sicer po eden iz Celja, Maribora in Kopra. Seji je prisostvovalo tudi 10 tovarišev in tovarišic iz vodstva delovne organizacije, tozda, sindikalnih organizacij in organizacije ZK ter tovariši, ki so bili tako ali drugače povezani z dnevnim redom seje.
KAJ NA
REFERENDUM?
Pred novim letom 1984 so imeli trije delavski sveti naše delovne organizacije na svojih sejah tudi predlog za razpis referenduma. Vsi so potrdili isti datum za referendum, in sicer 19. januar 1984. Delavska sveta obeh naših tozdov sta sklenila, da gredo lahko na referendum spremembe in dopolnitve štirih temeljnih aktov, in sicer:
— samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Dinos,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih o pridobivanju in razporejanju dohodka ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DO Dinos,
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD POS oziroma TOZD RET in
—	pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno po-
rabo TOZD POS oziroma TOZD RET.
Delavski svet DSSS DO Dinos pa je sklenil, da gredo na referendum drugi in tretji zgoraj napisana sporazuma, s tem, da se tretji nanaša le na DSSS.
PROJEKCIJA
PLANA
ZA LETO 1984
Letos je vpeljana novost glede sprejemanja letnih planov poslovanja V zadnjih letih smo letni plan za novo leto sprejemali še predno se je staro leto končalo, letos pa bomo tak plan sprejeli potem, ko bomo natančno vedeli, kako (Nadaljevanje na str. 12)
(Nadaljevanje s str. 11)
smo gospodarili v letu 1983, to pa bo šele čez 1 mesec. Ker pa do tedaj ne moremo biti brez plana, smo naredili in sprejeli PROJEKCIJO PLANA za leto 1984, ali z drugimi besedami — zamisel gospodarskega načrta za leto 1984. Zamisel plana je narejena na osnovi smernic direktorja delovne organizacije in direktorja tozda Priprava odpadnih surovin, sestavili pa so jo delavci področja načrtovanja in izgradnje skupaj z vodstvom tozda. Sprejeta je bila na 9. seji DS TOZD POS.
Po tej zamisli naj bi v letu 1984 pripravili 9420 ton več sekundarnih surovin, kar je 5,6 % več kot leta 1983. Toda, ker ne bomo nabavljali toliko reprodukcijskega blaga kot doslej, bo skupna tonaža večja le za 7850 ton, ali 4,3 % več kot v letu 1983.
SLUGINA
PRITOŽBA
ZAVRNJENA
Disciplinska komisija TOZD POS je ugotovila, da je Jože Sluga, skladiščnik na Črnučah, kriv hujše kršitve delovne obveznosti zaradi nevestnega opravljanja del in nalog pri prevzemanju in odpremi blaga v skladišču, zaradi česar je nastal tudi manjko blaga.
Izrečen mu je bil disciplinski ukrep — razporeditev na delo skladiščnega delavca in voznika viličarja za čas enega leta.
Sluga se je obrnil na odvetnika Mitja Zupana in se pritožil na delavski svet tozda. Odvetnik je med drugim sporočal, da Sluga ne more biti odgovoren za nepravilnosti, ki jih je delal kot skladiščnik, ker ni bil usposobljen za skladiščnika, kar so vsi odgovorni vedeli. Na kraju utemeljevanja Slugine nekrivde je predlagal razveljavitev odločbe disciplinske komisije.
Po pojasnilu Silvestra Učakarja, da Sluga ni kaznovan za povrnitev škode, ki jo je povzročil, ker njegova stopnja malomarnosti ni bila tako huda, toliko pa vendar, da je zanjo disciplinsko odgovoren, so delegati delavskega sveta TOZD POS (na 9. seji) Slugin ugovor zavrnili in potrdili odločbo disciplinske komisije.
ZAVRNJENA
TUDI
JAMŠKOVA
PRITOŽBA
Disciplinska komisija TOZD POS je kaznovala Janeza Jamška, vodjo poslovalnice v Ljubljani, z disciplinskim ukrepom — razporeditev na delo in naloge skladiščdnika na skladišču v Živinozdrav-ski ulici v Ljubljani, za čas enega leta.
Spoznala ga je za krivega najmanj štirih nepravilnosti, med drugim na primer, da je opustil nadzor nad delom skladiščnika Jožeta Sluge in da ni izvršil sklepov delavskega sveta TOZD POS, po katerem je bil dolžan odpraviti že prej ugotovljene druge nepravilnosti v skladišču na Črnučah.
Jamšek je preko svojega pravnega zastopnika vložil ugovor na delavski svet tozda, v katerem med drugim navaja, da je to zaradi česar mu je bil izrečen disciplinski ukrep, zastarelo oziroma, da je bil s Stanetom Rebračem, svojim namestnikom, dogovorjen, da bo on skrbel za celotno poslovanje skladišča na Črnučah. Ker je Rebrača takšen dogovor zanikal in ker se je ugotovilo, da vse ugotovitve inventurne komisije, ki bremenijo Jamška, izhajajo iz leta 1982 in 83, ne pa od prej, so člani delavskega sveta, z večino glasov, Jamškov ugovor zavrnili in potrdili odločbo disciplinske komisije.
V SPOMIN
V novembru, decembru in januarju so se od nas za vedno poslovili naslednji tovariši in tovarišice:
HARTMAN Ivan, roj. 1929 v Lovrencu na Pohorju, nazadnje stanujoč v Mariboru. Na poslovalnici Maribor se je zaposlil v letu 1974. Opravljal je delo rezilca in skladiščnega delavca vse do invalidske upokojitve v letu 1979.
ŠEMRL Jožefa, roj. 1920 v Tomažji vasi pri Novem mestu, stanojoča v Ljubljani. V tekstilnem obratu v Ljubljani se je zaposlila leta 1947. Opravljala je dela sortirke in druga dela. Zaposlena je bila do upokojitve leta 1976. Kot invalid brez dlani leve roke je dosegala enake delovne uspehe kot ostale sodelavke. Tudi po upokojitvi je vse do prerane smrti delala kot čistilka v našem tekstilnem obratu.
KVAS Matilda, roj. 1928 v Trnovlju pri Celju, kjer je tudi stanovala. Na poslovalnici Celje je bila zaposlena od 1963. Najprej je opravljala skladiščna dela, nato pa je bila sortirka steklenih črepinj na tekočem traku in končno sortirka in balirka papirja, vse do invalidske upokojitve v letu 1982.
GREGORIČ Anton, roj. 1915 v Gažonu pri Kopru, stanujoč Gažon št. 70. Na poslovalnici Koper se je zaposlil leta 1949 in opravljal najprej delo skladiščnega delavca in sortirca, nato pa delo nakupovalca in prevzemalca. Nazadnje je bil skladiščnik v Izoli, in sicer vse do upokojitve leta 1975.
ŽOHER Franc, roj. 1915 v Mariboru in stanujoč prav tam. Zaposlen je bil na poslovalnici Maribor od leta 1953. Opravljal je dela in naloge poslovodja poslovalnice Maribor vse do upokojitve leta 1975. Umrl je na Švedskem, pri hčerki, in tam je tudi pokopan.
S temi vrsticami želimo počastiti njihov spomin.
PRAVILNA REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
SAPNIK SABOR PREOKUPACIJA SREČNO NOVO NS LETO NELA KIT ŽIMAR AC SRCE OBLEKICA URETER PRELATI ŠKODA TIKI EJAKULACIJA IN DOVALITEV LADA MEŠIČ I LIN DINAR ATONA STENE AROMA TALON LEŽAK KISIK ASESOR Rl TA PAR CEKARICA RIN UNČA MACEDONIJA STERI NISA AGENS TEKALO JE DRUŽINA ODPADKI MANET EA ANAPA AMI SKI UDINE AČ SELITEV SILA ATACAMA TRON
NOVOLETNE ČESTITKE
Kot vsako leto smo tudi letos prejeli veliko čestitk in želja za novo leto. Poslali so jih delovni organizaciji, direktorju in uredniškemu odboru naši sedanji in nekdanji delavci — upokojenci. Pisana so bila z vajeno in okorno roko. Res jih je bilo letos od upokojencev manj kot prejšnje leto, ko so se obenem z željami za novo leto zahvaljevali še za novoletno darilo, toda želje tistih, ki so pisali, niso bile zato nič manj tople in iskrene.
Novoletne čestitke so poslali: Jože Berginc iz Srpenice, Avgust Brglez, Anton Savernik iz Kopra, Franja Gravnar iz Ljubljane, Jože Horvat iz Murske Sobote, Peter Kamnikar z Begunj, Majda Likar iz Ljubljane in Sonja Rutar iz Ljubljane.
Anton Klančar iz Ljubljane je poslal kar dve čestitki z željami. Eno kolektivu in vodstvu podjetja, drugo pa uredniškemu odboru glasila. Jože Pšeničnik iz Maribora se je poleg čestitke za novo leto še zahvalil za vse številke našega glasila, ki jih je prejemal skozi vse leto.
Posebej naj omenimo čestitko osnovne šole Danile Kumar, Ljubljana Bežigrad, šole, za katero je pred mnogimi leti Dinos sprejel sklep o pokroviteljstvu. Poslali so nam čestitko z risbico, ki so jo učenci sami narisali.
Tako čestitko, ki so jo sami napravili, so nam poslali tudi učenci in delavci osnovne šole Marjan Novak — Jovo iz občine Ljubljana Vič.
Uredniški odbor našega glasila pa je dobil čestitko tudi od časopisa ..Delavska enotnost".
V imenu delovne organizacije Dinos se vsem, ki so poslali za novo leto čestitke in lepe želje, iskreno zahvaljujemo.	Uredniški odbor glasila
Dinos
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 130
ZA KRIŽANKO ŠT. 130 BO IZŽREBANIH 8 PRAVILNIH REŠITEV IN NAGRAJENIH S PO 100,00 DIN. REŠENE KRIŽANKE POŠLJITE UREDNIŠKEMU ODBORU GLASILA DO VKLJUČNO 15. FEBRUARJA 1984. TISTI REŠEVALCI KRIŽANK, KI GLASILA SPRAVLJATE, NE IZREZUJTE KRIŽANK. VODORAVNO REŠITEV NAPIŠITE NA LIST PAPIRJA ALI NA DOPISNICO. NE POZABITE NAPISATI SVOJEGA NASLOVA!
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stanislav Pesjak. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Razmnožil Edo Usenik — prepisovanje in razmnoževanje — Ljubljana, Kadilnikova 8
Risbica, ki so jo na novoletno voščilnico narisali učenci osnovne šole Danile Kumar iz Bežigrada
ŽREBANJE KRIŽANJE ŠT. 129
V komisiji so bili: Stane Koman, Cveta Meden, Su-baševski Andreja in Mavrič Marjeta. Iz koška sta jemali križanke Andreja in Marjeta.
Na uredništvo je prispelo 19 križank. Križanke so poslali: 5 upokojencev, 5 naših delavcev po poslovalnicah in 9 iz DSSS' Nagrade po 100,00 dobijo:
1.	Šmercer Jože, Moša Pijade 17, Kranj
2.	Arko Angela, Podgorska c. 12, Ljubljana Šentvid
3.	Nahtigal Irma, Potoče 15, 64205 Preddvor
4.	Mavrič Marjeta, DSSS, Ljubljana
5.	Šušteršič Vladimira, DSSS, Ljubljana
6.	Arko Milka, DSSS, Ljubljana
7.	Oblak Jelka, DSSS, Ljubljana
8.	Grajzar Jožica, Pintarjeva ul. 2, Kranj
9.	Garič Marija, DSSS, Ljubljana
10.	Ribarič Breda, DSSS, Ljubljana
11.	Loborec Nada, DSSS, Ljubljana
Za to križanko je bilo predvidenih 16 nagrad, toda pravilnih rešitev ni bilo toliko. Največ napak je bilo pri besedi URETER. Napisano je bilo uretar in tudi uretan.
ČESTITAMO NAGRAJENCEM!
NOVI
SKLADIŠČNI PROSTORI -BOLJŠI DELOVNI POGOJI
REPORTAŽA IZ TRBOVELJ
Dinos že nekaj let vodi tako investicijsko politiko, ki zboljšaj e delovne pogoje. Nabavlja nove delovne stroje in gradi nove delovne prostore. Takšna politika je najbolj opazna na področju izgradnje novih objektov, namenjenih skladiščenju in predelavi koristnih odpadkov, oziroma prostorov, v katerih naiji delavci opravljajo del svojih delovnih obveznosti. Vsako leto je tako posodobljeno vsaj eno naše skladišče, čeprav obnova ali novogradnja traja več kot eno leto.
Eno takih posodobljenih skladišč je skladišče v Trbovljah, kjer je sedež trboveljske poslovne enote.
Odkar smo leta 1954 zgradili novo trboveljsko skladišče in sedež poslovne enote, se tam, v pogledu modernizacije prostorov, ni ničesar spremenilo. Spremembe so bile pri vodenju poslovne enote in pri prometu, ki se je vsako leto večal za toliko odstotkov, kolikor se je povečal obseg tistega dela trboveljske proizvodnje, ki je predstavljal naše dobavitelje koristnih odpadkov in kolikor se je povečevala inflacijska stopnja. Takšna ocena sprememb v prometu je pozitivna, kajti v Trbovljah ima svoj sedež tudi enota mariborske Surovine, ki si enako kot mi nenehno želi povečevati obseg svojega prometa.
Tako nekako je bilo, dokler ni leta 1981 dela in dolžnosti vodje poslovne enote
prevzel Franc Predanič, človek poln zavzetosti, da dokaže svoje veselje do poklica, ki si ga je izbral, to pa je — poslovanje na komercialnem področju. V dveh letih je količinski promet poslovalnice tako dvignil, da je skladiščni prostor postal premajhen.
Trbovlje samo je stisnjeno v dolino reke Save, naše skladišče pa je stisnjeno še posebej, sredi Trbovelj, v stransko dolinico z imenom Glo-bušak. Prostor, ki ga zavzemamo, je izredno majhen, stisnjen med dva bregova, pozidana s hišami, razvrščenimi na obeh straneh edine ceste. Tu je prostor le za
zgradbo naslonjeno na hrib, v kateri so v prvem nadstropju pisarne in dvoje stanovanj za naše delavce; v pritličju, ki je zaradi hriba celo ožje kot prvo nadstropje, pa so manjši skladiščni prostori in garaža. Dvorišča je bilo le toliko, da se je na njem lahko obrnil kamion, če se je obračanja lotil tako, da je s ceste za-denjsko pripeljal na dvorišče. Ograje ali vrat ni, tako da še danes ni videti, kje se konča dvorišče in kje začne rob ceste. No, pa ne bo dolgo tako. V razgovoru s poslovodjem Predaničem sem zvedel, da bodo zdaj, ko je dvorišče razširjeno, ob cesti
postavili ograjo oziroma vrata.
Kdor si je hotel tu pridobiti nov skladiščni prostor, se je moral lotiti hriba. To so uvideli tudi na občini in dali dovoljenje, da se odreže del pobočja in tako pridobi nov skladiščni prostor. Seveda ni šlo vse tako gladko kot se to napiše, saj je bilo potrebno poleg raznih soglasij dobiti tudi soglasje lastnika pobočja oziroma neposrednih sosedov, ki s svojimi vrtovi ali zidovi mejijo z našim skladiščem.
Ko je bil odprt nov prosto za skladiščenje, pa še ni pomenil boljših pogojev dela. Na njem so bile delovne na-
Pogled na razširjeno odprto in pokrito skladiščno dvorišče v Trbovljah
prave in delavci še vedno izpostavljeni vsem vremenskim prilikam. Da bi bili na boljšem predvsem seveda delavci, potem je bilo potrebno nad novim prostorom napraviti streho, tako imenovano nadstrešnico. In naredili so še to. To pa je tudi vse. Ni veliko ,,za oči", toda veliko za počutje delavcev, ki zdaj vse kar delajo na skladišču, delajo pod streho. Dež in sneg jim tu ne moreta več do živega.
In tega se trboveljski delavci tudi zavedajo. Vseh nisem spraševal, toda tisti trije, s katerimi sem govoril, so se tega zavedali. Nisem imel nobenega razloga, da jim ne bi verjel, ko so mi rekli, da se tega zavedajo vsi delavci trboveljskega kolektiva. Nadstrešnica je narejena tudi njim v dobro.
NAČIN DELA -STALNI STIK Z DOBAVITELJI ODPADNIH SUROVIN
Tisti dan, ko sem bil v Trbovljah je imel poslovodja Franc Predanič v načrtu, da obišče nekaj organizacij združenega dela oziroma njihove direktorje. Ti obiski so spadali v načrt novoletnih obiskov, čeprav obiski pri Predaniču niso nič posebnega, ker je njegova stalna metoda dela — vzdrževanje pogostih stikov z dobavitelji koristnih odpadkov.
Že med potjo od železniške postaje na sedež poslovne enote sva se ustavila pri direktorju Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja. Po tem, kako je bil Predanič sprejet, sem sklepal, da sta dobra stara prijatelja, ki si tudi veliko zaupata, predvsem pa, da imata glede poslovanja razčiščena vsa vprašanja. REK E.Kardelj namreč posluje tudi z mariborsko Surovino, toda nerešenih vprašanj tu ni, vse je dogovorjeno.
V kratkem razgovoru ob kavici in ob najboljših željah.
PODATKI O NOVIH OBJEKTIH V TRBOVLJAH
1.	Nadstrešnica	cca	180
vrednost	cca	2,000.000,00	din
2.	Zunanja ureditev z opornim zidom, dodatno cca 400 m2 (skupaj z nadstreškom)
3.	Skupaj deponije (staro + novo) cca 600
vrednost vseh	del	cca 3,900.000,00	din
Mimotega kontejnerskega koša teče glavna cesta v Globušak. Zdaj trboveljskim delavcem ni treba več delati na cesti
da bi v novem letu šlo vse po sreči, je bilo nekaj besed izrečenih tudi o tekočih poslovnih zadevah, pa o trenutnih gospodarskih težavah, izhodih iz njih in ne nazadnje o razvoju smučarskega življenja v Trbovljah. To zadnje je za njune dobre medsebojne odnose zelo pomembno. Oba sta namreč, tako Predanič kot direktor REK E.K., navdušena smučarja Slovo je bilo prisrčno in s povabilom, da naj še pri demo.
Tako je bilo tudi na obisku pri JUTRANJKI in JUGO-TANINU v Sevnici. Povsod je bila navzoča prisrčnost, kakršna je lahko le med dobrimi prijatelji, takimi, ki si zaupajo in ki se tej vrednoti še niso izneverili.
V razgovoru s Predaničem sem prišel do zaključka, da on nobenih zvez ne prepusti slučaju. V OZD išče ljudi, s katerimi je imel kdaj kaj skupnega in na tem potem gradi prijateljstvo in vse ostalo. Nekje skuje prijateljstvo na podlagi poznanstva iz šolskih Mopi, drugje na tem, ker sta mladost preži-
vela v istem kraju. Nekje plete prijateljske vezi skupno veselje do smučarije, drugje do lovstva itd.
Zakaj pišem o tem? Morda Predaniču tp niti ne bo všeč? Pišem zato, ker mislim, da je podlaga takemu hotenju in taki aktivnosti, kot jo ima Predanič, izredna volja do dela. Volja, ki izpričuje veselje do poklica. Mislim, da takemu človeku dajeta volja in veselje dovolj moči za premagovanje vsakršnih težav in za žrtvovanje tudi dela svojega prostega časa v korist poslovne enote, Dinosa in družbe.
O NAŠEM SKLADIŠČU V SEVNICI
O našem novem skladišču v Sevnici sem se s Predaničem pogovarjal kar v avtu, ko sva se peljala v Sevnico k Jutranjki. Zanimalo me je, kakšno proizvodno zaledje ima to skladišče danes in kakšno bo imelo v prihodnosti.
Predanič je najprej poudaril, da si območje občine Sevnica delita poslovalnici
Trbovlje in Brežice, kar pomeni, da ni vsa proizvodna baza sevniške občine vezana na novo skladišče v Sevnici, pri čemer pa je treba računati tudi na odkup, ki ga na tem območju opravi mariborska Surovina. Vendar, večji del proizvodnih zmogljivosti sevniške občine pokriva trboveljska poslovalnica. Naš največji dobavitelj koristnih odpadkov iz Sevnice je Tovarna kosntrukcij Strojne tovarne Trbovlje, je povedal Franc Predanič in nadaljeval:	Tovarna kon-
strukcij iz Sevnice nam daje letno okrog 500 ton odpadkov, Jugotanin iz Sevnice pa od 100 do 150 ton letno, in to žlahtnejših kovin. V občini Sevnica, v Krmelju, je pomemben tudi tozd Metalne Maribor, ki pa ga pokriva naša brežiška poslovalnica. Na podlagi celotnega razgovora s Predaničem sem prišel do zaključka, da zaenkrat naše novo skladišče v Sevnici nima dobrega, zaledja. Problem je tudi v tem, ker tudi ljudje, občani Sevnice niso vajeni, da bi koristne (Nadaljevanje na str. 16)
Ta, sicer manjši objekt je pomemben člen v realizaciji razvojnih in poslovnih ciljev, ki smo jih delavci Dinosa opredelili v svojih razvojnih programih in planih. Širjenje mreže skladišč in odkupnih postaj predstavlja nujen korak v realizaciji teh ciljev. Le na ta način bomo zagotovili industriji čimveč prepotrebnih surovin, prihranili bomo devize, zelo poememb-no pa je tudi dejstvo, da bomo s stalnimi informativnimi in drugimi dejavnostmi vzgajali pri občanih zavest, da z zbiranjem odpadnih surovin pomembno pomagajo pri naporih vseh nas, da zagotovimo industriji prepotrebne surovine.
(Iz otvoritvenega govora F. Predaniča v Sevnici)
(Nadaljevanje s str. 15)
FRANC PREDANIČ
odpadke hranili oziroma zbirali in oddajali ali prodajali odkupni postaji, kar tudi je naše skladišče v Sevnici.
Za postavitev novega skladišča v Sevnici smo torej morali imeti kak drug pomemben vzrok, ki pa je vsekakor moral sloneti na razvojnih načrtih občine Sevnica. Predanič je v svojem razmišljanju na takšna vprašanja povedal, da je v občini Sevnica zdaj mogoče zbrati okrog dvatisoč ton koristnih odpadkov, kar pa je premalo za obstoj poslovne enote. Občina Sevnica se namreč zavzema, da bi imela svojo poslovno enoto za zbiranje koristnih odpadkov in sedanje skladišče, ki je obenem odkupna postaja je le začetek uresničevanja te njene želje. Industrijska rast sevni-ške občine v teh težkih časih ne more tako hitro napredovati, da bi bilo poslovanje poslovne enote kaj kmalu rentabilno zato so vsi napori občine in njenega gospodarstva ter družbenopolitičnih sil zdaj usmerjeni v to, da bi občani zbrali in pripeljali na odkupno postajo vse, kar so v zadnjih letih zavrgli oziroma vse, kar ne potrebujejo več, pa ima še vrednost odpadnih surovin. V tovarnah, kjer so občani zaposleni in kjer imajo razglasne radiopostaje, kot na primer v Jutranjki, nekaj časa po dvakrat na dan obveščajo delavce, kaj vse naša odkupna postaja odkupuje
in po kakšni ceni. Med občane pa razdeljujejo tudi propagandne letake, ki jih je dala tiskati naša trboveljska poslovalnica. Lokalna radio postaja v Sevnici je en mesec obveščala občane o možnostih oddaje koristnih odpadkov, prav tako pa so bile o tem posebej obveščene vse šole v občini. Vidnejših rezultatov še ni, toda obupali še niso niti v Trbovljah niti v Sevnici. Prepričani so, da se bo spomladi odprlo in da bo poplačan ves trud, ki ga zdaj vlagajo v propagando.
Zdaj je novo skladišče v Sevnici še odprto vsak dan, predvsem iz propagandnih razlogov. Ko bodo vsi občani informirani o možnostih, ki jih nudi novo skladišče, bo skladišče odprto le dva dni v tednu, toda tedaj ves dan od jutra do večera. Računajo, da bo tedaj odkup tekel ves dan in da bo tako pokril tudi vse stroške odkupa.
Zdaj na skladišču v Sevnici dela en delavec trboveljskega kolektiva in tako bo verjetno vse dotlej, dokler Sevnica ne bo premogla toliko koristnih odpadkov, da bo skladišče lahko odprto vsak dan, oziroma dokler ne bo pogojev za rentabilno poslovanje poslovne enote.
V LITIJI JE DRUGAČE
Preteklo leto pa trboveljska poslovalnica ni odprla samo novega skladišča v Sevnici, temveč tudi v Litiji, kjer so vzeli v najem prostore litijskega avtomoto društva. V Litiji je skladišče odprto vsak dan, posluje pa rentabilno. V Litiji in njeni okolici namreč živi precej Romov, ki se ukvarjajo z zbiranjem koristnih odpadkov, pa tudi drugi občani so se navadili, da tisto, kar ne potrebujejo, prinašajo na odkupno postajo oziroma v naše skladišče.
In, ko smo že omenili Sevnico ter Litijo, napišimo še, da ima trboveljska poslovna enota skladišče tudi v Zagorju ob Savi, ki je odprto samo en dan v tednu, ima pa dobre rezultate.
Trbovlje pa ima še dve odkupni mesti oziroma dva od-kupovalca, ki nista v rednem delovnem razmerju z Dinosom, Eden ima odkupno postajo v Zidanem mostu, drugi pa v Hrastniku. Poslovalnica naredi letno z vsakom po 40 do 50 milijonov starih dinarjev prometa.
Pa zapišimo še to, koliko ima trboveljska poslovalnica zaposlenih delavcev. Štiri-
Ob tej priliki mi dovolite, da poudarim veliko pomoč sevniške družbenopolitične skupnosti, ki nam je z dodelitvijo lokacije in tudi drugače omogočila in pomagala, da lahko danes odpiramo to skladišče in odkupno postajo. Prepričan sem, da bo naše sodelovanje tudi v bodoče dobro, posebej pa še računamo na polno podporo pri naših prizadevanjih, da v zbiranje odpadnih surovin vključimo čim širši krog
občanov.	(Iz otvoritvenega govora
F. Predaniča v Sevnici)
najst. V Trbovljah jih je 12, v Sevnici 1 in v Litiji 1. Število članov trboveljskega kolektiva se zadnja leta ni povečalo, promet pa so v istem času povečali za 100 %. Jasno je, da takega povečanja prometa delavci ne bi zmogli, če ne bi reorganizirali tudi dela. Potrebno seje bilo povezati na vse strani, z dobavitelji odpadnih surovin na eni strani in s kupci le-teh na drugi. Ponovno je bilo potrebno proučiti vse opera-
MIMI ŽAGAR
Mimi Žagar, pomočnica poslovodje, bo drugo leto imela 35 let delovne dobe in namerava v pokoj. Pri nas ji bo letos poteklo 31 let te dobe. Ves čas opravlja finančna in administrativna dela in tako dobro pozna naš posel, da v odsotnosti poslovodja z lahkoto povsem samostojno vodi dnevna opravila poslovalnice. Mimi je vedela povedati, da je bilo trboveljsko skladišče Dinosa najprej v nekih starih vlažnih prostorih v Škro-tovini na Cesti oktobrske revolucije. Potem je Dinos v Glo-bušaku kupil zgradbo, ki je bila hlev in jo adaptiral v skladišče, pisarne in dva delavska stanovanja. To je bilo končano meseca marca leta 1954.
Do leta 1981 je vse ostalo nespremenjeno, potem pa so se lotili povečanja dvoriščnega dela skladišča in postavitve nadstrešnice. Mimi je tudi vedela povedati, da jih je milica stalno opozarjala, da naj ne delajo na cesti, da ovirajo promet in ogrožajo varnost udeležencev v cestnem prometu in obratno, da cestni promet ogroža varnost delavcev. Tudi zato so se morali zagristi v hrib in povečati dvoriščni del skladišča, je bila prepričljiva vedno prijazna Mimi Žagarjeva. Veliko siVio pridobili s tem platojem in nadstrešnico je večkrat poudarila in zagotovila, da je celoten kolektiv zadovoljen s to pridobitvijo.
cije sortiranja in predelave koristnih odpadkov, nakladanje in razkladanje, zbiranje odpadnega blaga v kontejnerske koše ter možnosti direktnih pošiljk brez vmesnega skladiščenja.
O ZBIRALNIH AKCIJAH
Med vožnjo v Sevnico in nazaj v Trbovlje sva se s Predaničem pogovarjala tudi o zbiralnih akcijah v krajevnih skupnostih. Najbolje in to že veliko let trboveljska poslovalnica uspešno sodeluje s krajevno skupnostjo Šoštanj, ki je predmestje Sevnice. Dvakrat, trikrat na leto krajani zvozijo ali znosijo na eno mesto vse koristne odpadke, nato pa jih naši odpeljejo.
Predanič je takega mnenja, da zbiralne akcije v strjenih naseljih oziroma v mestih, zlasti takšne, ki so enkrat na leto, ne dajo pozitivnih rezultatov. Spomladi recimo ljudje čistijo okolje in zmečejo v naše kontejnerske koše vse mogoče in nemogoče odpadke. Od takšnih akcij, pravi Predanič, ni nobenih koristi.
Dobre akcije se dajo organizirati z mladino ali s šolami. Ti dobro vedo, da bodo od akcije imeli določeno korist, zato se jo lotijo zagnano in z veseljem. Na to bi morali misliti, ko organiziramo zbiralne akcije. Dogovarjati se moramo s tistimi, ki jim bo denar, katerega bodo dobili za zbrane odpadke, nekaj pomenil, nekaj s čemer bodo lahko uresničili neko svojo veliko željo, izlet ali kaj podobnega.
Predanič je povedal, da se zdaj dogovarja z občino v Trbovljah in v Sevnici, da bosta izdali občinski odlok, s katerim bo za vsako vas oziroma krajevno skupnost mogoče določiti mesto za odlaganje koristnih odpadkov. Iz takih mest bi odpadke vozili na naša skladišča, kadar jih bi bilo toliko, da bi bila vožnja rentabilna. Te odpadke bi plačali po dogovorjenih cenah in tistim, za
katerega bi se dogovorili. Če nam bo to uspelo, je rekel Predanič in dodal, da mu je v Radečah to že uspelo, bo naše delo okrog zbiralnih akcij veliko lažje in bolj uspešno kot je bilo doslej.
Po občinah so zdaj mnogo bolj pripravljeni razpravljati o takih vprašanjih. Čutiti je, da področne gospodarske zbornice pritiskajo nanje, da naj kaj store glede zbiranja odpadnih surovin, povezano tudi s čiščenjem okolja.
SODELOVANJE Z OZD
V	SUBOTICI
Prijateljske vezi so Predaniča pripeljale tudi do poslovnega sodelovanja z delovno organizacijo SEVER v Subotici, ki je svoje dni bila v sozdu Gorenje Velenje, zdaj pa je ponovno samostojna in je nosilec elektrogospodarstva Vojvodine. V preteklem letu so iz te delovne organizacije dobili okrog 3 tisoč ton koristnih odpadkov, letos pa se že dogovarjajo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na podlagi sovlaganja sredstev v razširitev proizvodnje.
V	njihovo proizvodnjo naj bi mi vložili milijardo in pol starih dinarjev pod običajnimi pogoji, zato pa bi tam dobili letno po 4 tisoč koristnih odpadkov po dogovorjeni ceni.
Zaradi te poslovne zveze je trboveljski poslovalnici letos povečan plan. Lanski je predvideval 5.140 ton materiala, letošnji pa že 10.180 ton. Prav zato Predanič računa, da bo delavski svet sprejel predlog za sovlaganje
sredstev v subotiško delovno organizacijo.
SODELOVANJE S SUROVINO
S Predaničem sva se pogovarjala tudi o sodelovanju oziroma o težavah sodelovanja s Surovino. Povedal je, da imajo sedaj s trboveljsko enoto Surovine dobre odnose, kar pa ne velja za celjsko enoto Surovine, ki sega na trboveljsko poslovno območje in pokriva območje Laškega, Radeč in Zidanega mosta. Prav zdaj celjska enota Surovine poskuša konkurirati z navijanjem odkupnih
(Nadaljevanje na str. 18)
JANEZ SMODIŠ
Janez Smodiš je pri Dinosu še-le od 1. septembra 1983. Je šofer-avtomehanik, sposoben, če je treba, kaj popraviti pri avtomobilu oziroma kamionu. Smodiš je še mlad in ne ve, kako je bilo tu prej, ko še niso imeli tako velikega dvorišča in nadstrešnice, toda tako kot je sedaj, mu je v veliko zadovoljstvo. K nam je prišel iz Komunalnega podjetja Trbovlje, kjer je bil tudi šofer-avtomehanik. Tu, pri nas, se počuti mnogo bolje. Posebej je zadovoljen z medsebojnimi odnosi in osebnimi dohodki.
KAJ SO MI POVEDALI
(Nadaljevanje iz prejšnje številke našega glasila)
JANEZ JAMŠEK
Janez Jamšek je prišel k Dinosu 1. marca 1958. Najprej je delal pri sprejemu blaga na skladišču PE Ljubljana, v Kurilniški ulici, nato v materialnem knjigovodstvu te enote in ko se je kolikorto-liko spoznal z delom na skladišču, je šel na fakturni oddelek vodstva podjetja. Za tem je šel v komercialo, kjer je bil najprej referent za tekstil (pri Gerkmanu), nato pa referent za železo (pri Jančiču). Predno je leta 1970 prišel za vodjo PE Ljubljana, je bil še revizor pri tovarišu Sokoloviču.
Ko sva se pogovarjala o razvoju poslovne enote oziroma
(Nadaljevanje s str. 17)
cen na omenjenih območjih. Zadeve se s težavo razrešujejo in borba za dobavitelje koristnih odpadkov se odvija tudi na ravni občinskih izvršnih svetov, je povedal Predanič.
Predaniču se je mudilo nazaj v Trbovlje, ker je imel za 12. uro dogovorjen sestanek z graditelji nadstrešnice. Z občutkom, da sva koristno izrabila dogovorjen čas in dobro opravila zaupano nalogo, sva se poslovila kar pri železniški postaji. In ko sva si stisnila roki, me je še povabil na dinosovo smučarsko
PETINDVAJSETLETNIKI
skladišča v Kurilniški ulici v preteklih 25 letih, se je Jamšek spomnil, da je poslovalnica imela takrat okrog 600 milijonov starih dinarjev prometa, zdaj pa ga ima s sekundarnimi surovinami nekaj več kot 60 milijard starih dinarjev, skupno z repromaterialom pa okrog 132 milijard.
Prostori, tu v Kurilniški, so še vedno takšni, kot so bili nekdaj. Dotrajani. Več kot 10 let že vemo, da se moramo preseliti, zato ne bi bilo gospodarno, če bi te objekte obnavljali, je povedal Jamšek in nadaljeval: obnovljeni pa so pisarniški prostori in tako imenovana sindikalna soba. Zgradili smo tudi nekaj garaž za kamione. V tem času, se je spomnil Jamšek, se je na Črnučah postavilo leseno zgradbo kot samski dom naših delavcev.
Iz tistih časov, je nadaljeval, se spominjam „šlitarice", naše prve večje stiskalnice in potem druge, ki smo ji rekli ,,Bach" in ki je že imela nakladalno roko „grajfer". S to roko se je upravljalo stroje, ob stiskalnici. „Šlitarica"
tekmovanje v veleslalomu, dne 28. januarja 1984. S ponosom je povedal, da so se tudi letos ponudili kot organizatorji tega smučarskega srečanja delavcev Dinosa. Če kdo misli, da to ni nič, se moti. Skrb za pripravo tekmovalne proge, postavitev proge, za prvo pomoč, merjenje časa, razglasitev rezultatov, organizacijo kosila in še kaj, vse to terja veliko časa in ljudstva, nekaj denarja, predvsem pa veliko odgovornost.
Ko bi le imeli več takih prostovoljcev!
Stane Koman
je zdaj nekje na Gorenjskem, „Bach" pa menda še vedno obratuje, in sicer na skladišču v Pivki, je Jamšek vedel povedati. Naša tretja in največja stiskalnica pa je ..Arnold", ki je za sedanje razmere in količine pločevine tako pomembna, kot je bila svoje čase „Šliterica" in ,,Bach".
Glede modernizacije in mehanizacije dela pa je potrebno omeniti, je dejal Jamšek, prelomnico, to je kontejnerski način zbiranja in skladiščenja odpadnega materiala.
Za papir smo pred toliko leti imeli le dve ročni, leseni preši, je Jamšek nadaljeval. Z eno od tistih še vedno bali-ramo papir, in sicer na skladišču v Kolezijski ulici. Sicer pa imamo zdaj električne balirnice tipa Belišče. Potrebovali pa bi še večje in modernejše. Včasih smo zbrali letno 100 ton papirja, zdaj pa že 4 tisoč ton.
Potem sem Jamška prosil, da oceni razvoj in uspeh ce-lonte delovne organizacije. Rekel je, da je Dinos v celoti naredil v tem času velik skok naprej, samo koliko novih modernih skladišč je zgrajenih, vendar, je dodal, želje niso presežene. Zunaj so tovrstna podjetja dosegla večji razvoj. Vsa velika podjetja imajo že večje ali manjše „šliter" naprave za proizvajanje metalurških vložkov iz jeklenih odpadkov. S stroji za predelavo odpadnih surovin upravljajo elektronsko. Elektronske naprave za finančno, materialno, komercialno poslovanje ima že vsaka pisarna. Itd.
Potem, ko sva ugotovila, da je uspeh Dinosa vsekakor velik, sem skušal zvedeti, kaj meni, kdo je za vse to zaslužen. Ni se hotel opredeliti za en vzrok. Rekel je, da je vzrokov več. Prvič je to
splošen industrijski razvoj naše države. K temu je treba dodati našo mehanizacijo in k njej boljšo organizacijo dela, ki je morala slediti mehanizaciji, sicer bi nas material zadušil. Med vsemi temi vzroki pa ima po Jamško-vem mnenju, največji delež splošna inflacija in konkretna konjuktura blaga, s katerim se ukvarjamo.
Janez Jamšek je imel 26 let, ko je prišel k Dinosu in, kot je rekel, tedaj ni imel nič, razen mladosti in zdravja. V tem četrtstoletju pa si je ustvaril družino in zgradil hišo. Medtem mu je umrla žena.
Kar zadeva moje privatno življenje, sem zadovoljen, je rekel in nadaljeval: zdrav sem in v prostem času se ukvarjam z rekreacijskim športom. Kar me moti, so odnosi v naši delovni organizaciji. Kolikor smo tehnično napredovali, toliko smo v medsebojnih odnosih nazadovali. Običajno organizacije, društva oziroma družba sploh, daje za razne jubileje priznanja. Jaz sem za moje 25-letno delo pri Dinosu dobil nekaj disciplinskih pregonov.
FRANC ŠEBENIK
Franc Šebenik je prišel k nam 14. aprila 1955, in če ne bi šel med tem za 3 leta služit vojsko k mornarici, bi
imel sedaj pri nas že 28 let delovnega staža.
Delati je začel na skladišču v Ljubljani na Kurilniški ulici, kot navaden delavec; ko pa se je vrnil od vojakov pa se je kmalu zaposlil v ljubljanskem tekstilnem obratu. Tu je postal spremljevalec voznika kamiona in pri tem začutil, da je voznik tisto, kar mora doseči. Ob delu je napravil vozniško šolo in postal voznik kamiona, najprej v TO, potem pa pri našem skladišču barvnih kovin v Šentvidu pri Ljubljani. Za tem je nekaj časa vozil pri upravi Dinosa, in sicer osebni avto, največ za potrebe ekonomata in nato kamion za papir, ko se je s papirjem ukvarjal komercialist B ojan Inkret.
Ko smo v Savudriji gradili prvi dve počitniški hišici, je povedal Šebenik, je bil tam s tovornim vozilom ves čas graditve, to je 4 mesece. Šebenik se tudi rad spominja kako je s kamionom prevažal stiskalnico „Bach". Bila je na kolesih in priključena k kamionu. Prevažal jo je skoraj do vseh naših skladišč, zlasti po Štajerski in Prekmurju, tja do Lendave. Zdaj Šebenik vozi 6 tonski kamion TAM, z dvigalom.
Ko sva govorila o razvoju Dinosa v zadnjem četrtsto-letju, se je spomnil garaškega dela ,,z vilami in šaflami". Imeli smo ,,dodža", je rekel, ki smo ga nakladali in razkladali ročno. Pripravljene jeklene odpadke smo vozili na železniško postajo v Šiški, zadaj za tovarno Union. Zdaj je pripomnil Šebenik, se na roke ne dela več. Zdaj je lažje biti delavec kot voznik, je rekel smeje. Na vprašanje, kakšen „raz-voj" je imel on v tem času, je povedal naslednjo bridko zgodbo.
Naša družina je imela 13 članov, od tega 9 otrok. Ko sem šel na delo k Dinosu, mi je sestra posodila hlače in čevlje. Bil sem dobesedno ,,brez gat". Za prve prihranke sem si kupil obleko, potem pa kolo, toda „na puf".
Za takšen nakup sem moral imeti dva garanta. Ko sem šel leta 1958 k vojakom, sem nesel s seboj 300 jurjev, ki sem si jih prihranil za vojaščino, kajti od doma mi niso mogli poslati ničesar. Ko sem prišel od vojakov, sem si čez čas kupil motorno kolo „vespo".
Poročil sem se „star" 26 let in si želel graditi stanovanje oziroma hišo. Starši so imeli nekaj zemlje in da smo si jo lahko otroci podelili, smo morali najprej na občini poravnati nekaj let zaostali zemljiški davek. Seveda sem zidal „ na črno", to pa je imelo za posledico, da nisem nikjer dobil kredita za gradnjo. Hišo sem sezidal takore-koč z rokami in s pomočjo žene ter bratov. Zidal sem jo 12 let in končno dobil 2 stara milijona kredita za ureditev centralne kurjave. Nekaj časa smo z ženo in dvema otrokoma stanovali v kleti, pod „golo plato", ki je bila pozimi pokrita s snegom, vendar smo preživeli, se je pohvalil.
Šebenik se za prihodnost ne boji. Zadovoljen sem z osebnim dohodkom, ki ga zaslužim pri Dinosu in če bodo takšni še naprej in če bom zdrav kot sem, bom tudi zadovoljen še naprej, je Šebenik končal pripoved o svojem življenju v zadnjih 25 letih.
JOŽE HROVAT
Jože Hrovat iz Irče vasi pri Novem mestu je prišel k nam 7. aprila 1948. leta. Takrat smo imeli skladišče v znanem novomeškem naselju Kandiji, od koder smo se morali umakniti zaradi gradnje novomeške bolnišnice. Novo začasno lokacijo smo dobili povsem na drugi strani Novega mesta in reke Krke, v Ločni, nad Krko, poleg novomeškega pokopališča. To je bilo leta 1966. Po dobrih šestih letih oziroma oktobra 1973, v dneh ko je novomeška občina praznovala svoj praznik, pa
JOŽE HROVAT
je bila otvoritev sedanjega, za takratne razmere velikega, zdaj pa že več let premajhnega skladišča, ki je zopet povsem na drugi strani Novega mesta, ob Ljubljanski cesti.
Vse te preselitve je doživljal tudi Jože Hrovat kot skladiščni delavec, kar je bil vse do takrat, ko se je naša novomeška poslovalnica tako mehanizirala, da se je vse delalo s stroji, s pomočjo elektrike in tekočega goriva. Takrat je postal strojnik. Upravljati je začel električno balirko za papir, s katero je v tovarni IMV baliral star papir in mehki odpadni aluminij.
Ko sva se pogovarjala o vsem tem, se je spominjal časov, ko niso imeli nobenega motornega vozila in ko so odpadni material vozili na skladišče z najetimi vprežnimi vozili, s konji ali voli. Papir so bali rali z ročno leseno stiskalnico, ki je bila proizvedena za baliranje sena. Zlasti se je spomnil, kako težavno je bilo ročno nakladanje ostružkov. Najprej so jih morali iz kupa izvleči s kopači, nato pa sojih nalagali z vilami.
Za prelomnico glede ročnega dela je tudi Hrovat, ne da bi mu to položili na jezik, kot rečemo, označil kontejnerski sistem skladiščenja in prevažanja odpadnega blaga. Ko se je proizvodnja v IMV razvila je bilo odpadkov pločevine toliko, da jim je stalno grozila odpoved sodelo-
vanja z IMV, ker jo niso mogli sproti odvažati. Tedaj, se spominja Hrovat, nam je vodja poslovalnice v Kranju, tov. Jančič, večkrat oziroma vsake 3 mesece, za nekaj dni poslal v pomoč litostrojsko stiskalnico, ki je bila na kolesih. Pripeljali so jo s FAP-om.
Jože Hrovat ima neverjeten spomin za imena in datume. Njegov prvi šef je bil Miro DULAR, ki se ga starejši delavci Dinosa gotovo spominjajo kot posebneža, saj je svoj značaj in ravnanje v mladosti koval v Ameriki. Ko je Dular odšel za skladiščnika v Črnomelj je postal Hrovatov šef Franc MIRTIČ, toda le od januarja do avgusta 1959, ko je umrl. Za njim je prišel za šefa Jože PETRINJA, ki je bil nekaj časa pri Dularju za nakupovalca. Hrovat se spominja, da so se naše poslovalnice tedaj imenovale ,,ekonomske enote". Vodja je bil Petrinja, ki je to ostal vse do leta 1970, ko je poslovodske posle novomeške poslovne enote prevzel Franc HOČEVAR. Hočevar je bil pred tem naš nakupovalec. Petrinja ga je spoznal v IMV in povabil k nam.
S Hrovatom sem se pogovarjal doma, ker je na bolniški. Na nogah ima zamaščene žile in pozimi ga noge, zato ker niso dovolj prekrvavljene, tako bolijo, da ne more delati. Ko sem opazil kakšen spomin ima, sva ga s tovarišem Luzarjem, namestnikom poslovodja PE Novo mesto, ki ga je šel z menoj obiskat, prepričevala, da naj napiše za naše glasilo vse kar se spominja. Tako, na pol je obljubil. Bomo videli.
VSEM PETINDVAJSETLETNIKOM ČESTITAMO IN ŽELIMO, DA BI SE V PRIHODNOSTI IMELI ŠE LEPŠE KOT DOSLEJ.
PRIZNANJA
Dnevnik ,,Delo" je 5. januarja 1984 objavil krajši prispevek z naslovom „Vedno več darovalcev krvi". Vedno več, torej le nismo tako nehumani, kot se mnogokrat zdi.
V	Sloveniji je število krvodajalcev na evropski ravni in lani so slovenski krvodajalci darovali 3,7 odstotka več krvi kot v letu prej.
V	letu 1983 je Slovenija praznovala tudi 30-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Ob tem jubileju so dobili priznanja in značke vsi,-ki so petkrat ali več darovali svojo kri.
Tudi naši delavci, pišem za ljubljansko območje, so taka priznanja in značke dobili: iz poslovalnice Ljubljana Jože Gostinčar in Rifet Midžan, iz TO Ljubljana Radoš Ukmar, iz vodstva TOZD ROS Albin Strgar in iz DSSS Martina Polanič, Janko Korene, Stane Mancini in Anton Plešec.
Mogoče pa je, da je med nami še kdo, ki je daroval kri petkrat ali večkrat, pa ga evidenca kdo ve iz kakšnih vzrokov ni zajela.
Lepo bi bilo, da bi zgledu naše Martine, edine ženske in navedenih delavcev, sledili še drugi in se odločili za sodelovanje v letošnji krvodajalski akciji.
Alenka Bajželj.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 130
Priznanje Radošu Ukmarju iz TO Ljubljana
MITOLOŠKI
BOC
MORSKIH VALOV. P0ZEJD0-UOV SIU
PRIIM. IU IME B0LCAR5K. PESUlUAm POLITIKA
AM.EIIM5.
ICRALKA
(3UL1E)
P0P01U AVTOMATSKI STROJ
IMF SLIKARJA ŠUBICA
SUOV,
MATERIJA)
llME PIRI (TUTA GOBCA
VRSTA I0PIS0VAUTE TRTf PRIRODE
m VITJA
PRIUC IZ 1UPI15KKA EPA MAHAB-GARATA
IME PEVKE ŽTEFOK
POLITIK
HARTELAUC
VAS PRI KRŠKEM
PREUAŠALEC SPOROČIL, SEL
KOPALUA
BALIJA
VBOP
SPOPUJI PELI ROK
OSVEllLlU
PIJAČA
OBLIČ ZA JERAHJE
KEUMU05T,(PRIDOBI-NOROST! VAU3E
DOPISUJ IU SODELUJ V SVOJEM CLASILU!
POMOCPR flPERACTjT
TEKOČA
MAŠČOBA
STEKAUJE
TROPSKE
PAPIGE
PREDELO-
VALEC
VOSKA
POMOL.! MOSTOVI;
UAŠA
DO
ŽA5REBŠKI
U0G.KLUB
/AAJHEU
IVTIUK1
VRSTA
RASTDUE
DOBA V TERCIARU
Ki
v
ZASL0M
PLAklOTA ~ \VUIUA
1
_EMVA
LOVRO
SESTAVIL
BLU
STW
viur
S
OTOK V JADRAUO
KRVOSK-
RUNSTVI
UATAŠA
oluRBAUČlČ
DEL
VOZA
VELJKO
'11
5U
Ti
-CUIU
BRAT
VASICA PRI POREČU
IME CESK.
mk
REKA V SEVERUI ALBANIJI
SI14JSKA
VITEŠKA
IGRA
AUICA
ČERUE
RAUER Ali .
SREDI UA
AZIJSKI
BAMBU5UI
MEDVEDEK
UA5PT
ZEHA
RAVUIKAR
LJUSO
MERILA
0BME3UI
ORGAU
ČLOVEK
VELIKIH
OČI
UREJAUJE,
PRIPRAVA