68. številka.
)
V Trstu, v soboto 24. avgusta 1889.
Tečaj XI
„E D I N O S T"
isthnja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto oh 1. uri popoludnn.
„Edinost" stane:
xa vse leto gl. fi.-; izven Avat. gl. za polu leta „ 3.—; „ L 4.30 n za četrt lota „ 1.50; „ L 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po » nov.,
▼ fforioi in v AjdovŠĆini pO «* nov. Na naročbe brez priložena naročnine ie upravnistvo ne ozira.
ED NOSI
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ul Carintia St. 28. Vsako pismo mora biti irnnkoviino, ker nefrankovana kh ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo.
Oglasi in oznanila 80 račune po 8 nov. vrotira v petitu ; za naslove * debelimi frkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obneglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice it 1. no račune po pogodbi.
Naročnino, reklamaciju in in«orate pro-letna upra^fclštvo v ulici Oarintia 28, Odprte rekhinacije so proste poStnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»v edinost i* " oO«.
Namestnikove besede.
Pravimo „namestnikove", kajti vitez Rinaldini zastopa sedaj mesto deželnega namestnika na Primorskem, čeprav začasno. Pri banketu namreč ki ga je priredil minolo nedeljo, povabivši tukajšnje ▼lije osobe mej katerimi tudi vrlega našega poslanca g. Nabergoja, vstal je podpredsednik g. vitez Rinaldini ter izustil nastopno napitnico.Nj. Veličanstvu :
„Tržačani ljubijo in časti* svojega cesarja ; Italijani, Slovenci, Nemci in drugi tu nastanovljeni narodi tekmujejo v ljubezni in slavenju Njog. Veličanstva; pri različnih kastah tukajšnjega prebivalstva opazujemo najgorkejšo udanost cesarju in Ti&jej vladi; vsi se zahvalnostjo visoko cenijo modrost cesarjevo, njegovo umnost in požrtvovalno naklonjenost za blagor svojih narodov. Pri tem resničnem in naravnem duševnem položaju ni vzmogla ničesar mimoidoča prikazen, da nekateri ali malo število si; prizadeva jo s svojim delovanjem zvreči na Trat neko senco kajti 500 let zgodovine do včerajšnjo in denaŠnje slavnosti pričajo o njihovoj laži*.
Besede začasnega deželnega predsednika našle so istinito odziva tudi drugod. Razni nemški in nenemški časnikarji jih po svoje tolmačijo in razkladajo dajajoč jim razne smisli.
Da, deželni predsednik omenjal jo tudi Slovencev ter s tem dokazal, da je i on prepričan, da smo tu važen činitelj na čigar težnje in želje se slavna vlada bode morala ozirati. Odkar je prejšnji namestnik bil odstranjen, obrnilo se je Bem ter tja marisikaj na boljo. Kakor je videti, tudi deželna vlada sprevidi koliko škode je donašala protislovanska politika prejšnjega namestnika pravim interesom ob Adriji. Nevarnost se je menda nekoliko uvidela in prijelo se je misli kolikor toliko postaviti jez protiavstrijskej propagandi v Trstu.
Izid zadnjih deželnozborskih volitev v Istri je menda višjim krogom nekoliko oči odprl in jeli so misliti na posledice; sramotni dogodki zadnjo dobe, bombe, petardo, očitno grdenje in zaničevanje avstrijskega čuta po javnih glasilih in marisikaj druzoga — vso to seje vzelo v poštev, kar se je poprej trdovratno zanemarjalo in nekako gojilo kajti kalitev miru, protiavstrijske izjavo itd. itd. vedel je z modro roko prikrivati na najvišjem mestu isti deželni predsednik sam.
Tam gori na Dunaju so mu vso slepo verovali ne da bi se de factu o tem prepričali — pri nas je pa zijala iredentarska hidra tor pretila požreti ne samo edini najzvestejši tukajšnji zivelj — primorske Slovane — temveč delovala je tudi na to, da priklopi nekdaj „najzvestejše mesto* italijanskoj škornji. Pravi odnošaji so se menda slednjič vendar le proučili in spoznali in, ako naR znamenja ne varajo, upati nam je boljših časov, ko se nam tudi spolne srčne želje ter se mej nami izvede narodna jednakopravnost. Najhujši elementi, kalilci javnega miru in vzbuje-vulci razporov, trosilci protiavstrijskih čutov sedaj sed6 pod ključem. Njih delo sicer nadaljujejo nekateri nebojazljivci pišoč v najljutejšega nasprotnika avstrijskega do-
moljubja — v „Indipendento", ali one povsem drugačnem in pravem svitu. Zveza ne ustraši teh pogojev ter navzlic temu drznosti, one nesramnosti kakor poprej pri srednjeevropskih velesil ni po njih rac- pride na Srbsko; njen prihod jo bil napo-njih ni opazovati. Od vseh strani jele su nenju druzega nego sad gole politike inte- vedan užo 29. t. m. — Kakor pa poro se jim staviti na pot razne zapreke. Pri resuv in neumno j« misliti, da bi ta zveza čajo iz Jalte je Natalija povrat radi bo vsoin tem pa ti brcajo boreč se s smrtjo bila izraz naklonjenosti in suglasja avstrij- lehnosti sama odložila za drugi krat. Veter napadajo slavno vlado, ker marsikaj škili podanikov. Knez Bi/mark sam jo iz- denje regentstva je v tacih odnošajih jak«, še dopušča. Prepričanje nase pa j«', <la v našel slovo „zdravi egoizem*. Vsa njegova resno. Kralj Milan biva sedaj v Beču ter Trstu ne bode pravega miru ter si is ej slava in blesk ne izhaja od druzega razum prodaja „dolg čas".
vladi ni upati boljših časov, v kojih hi se »d njegovih egoističnih čutov. Smešno je V Rimu se je dne 18. t. m. razpo-smelo na-doniU na zvestobo Trsta — tedaj ono proslavljanje zveze z Nemčijo in čila bomba blizu hiše avstrijskega po-dokler so no odstranijo zadnje smeti ter p r o t i a v s t r i j s k o. Tudi pričanje, da slaništva. Razni italijanski časopisi ta čin se ne prisilijo k molčanju lahonsko kavke hi ta zveza bila „zgodovinski" potrjena po Bvoje razpravljajo ter obsojajo. Zločinci „Piccolo* in „Indipendente".	ni nič manj p r o t i a v s t r i j s k o. Ako se neso še zasledili pri vseh natančnih
Drugi listovi so uže nekoliko potih- pa sloni na „narodnih čutih" avstrijskih preiskavah rimske policije. Pomembeno je noli. Reakcija od zgoraj jim jo menda Velikouemcev, nasprotuje večini a v- pa to, da se jo bomba ruzpočila rojstni nekoliko sape vzela. Vetrnjaskega „Citta- s tri jakih narodov — Slovanom, dan avstrijskega cesarja in blizu avstrij-dino" strašijo Slovani in v/.bujajoča se Ako se trdi, daje ta zveza zgodovinski akega poslaništva! Vsakakor jo bil tonov
slovanska zavednost; boji se tega naroda, utemeljena, izreka so s tem, da Avstrija Brčni Čin — irredente.__
s katerim se je dosedaj tako rad norčeval v svojih odnošajih do inozemstva je pod-j Sveti oče papež je izdal novo okr ožin tajil njegovo navzočnost na Primorskem, vržena drugim zakonom in ne iiajvišjej nico ki se začenja z besedami „quam-Pravim (P) Italijanom svetuje ta list nekak volji svojega vladarja. Za Nemčijo ima quam plurimis" v kateroj pojasnuje sta-častni odlaz ali „retirato" svetujoč jim manj Avstrija kot zaveznica veljavo samo tedaj nje sv. katoliške cerkve rekoč, da sovraž-zagrizenosti in pretiranosti do skrajno meje. »ko je močna i jaka v notranjosti ter od-niki nadaljujejo svoje delo proti sveti veri Kak or je videti, želel hi si kompromisa ločno in svoboduo razvija svojo vnanjo po- in papežu. Priporoča posebno častonje s Slovani in somišljenike svoje poziva v litiko. Ako nemško liberalno časnikarstvo sv. Jožefa, kot vzgled delalcem. posebnem članku, naj bi se primorske razklicuje avstrijske Nemce kot izvoljen j O priliki rojstnega dne našega .deželo združile v jodno samo, z jednim narod, deluje s tem proti skupnim inte- cesarja obdržal se jo v Krasnojom selt. deželnim zborom in glavnem mestom Trstom, resom avstrijske države. Natezanje in kri- i v prisotnosti rusko vladarske družine slo-kajti sam je sprevidel, „da Lahi uČinjajo čanjo Velikonemcev nema tedaj druzega' vesen banket, h kojemu se je povabilo večino samo v Trstu, nekaterih goriških pomena nogo pridobiti njihovoj stranki tudi avstro-ogersko veleposlaništvo. Carje pokrajinah in v istrskih pobrežnih meslilr"-. nekdanjo veljavo kar je pa v podpolnem ' napil avstrijskemu cesarju; godba je za-Toraj deseti del vse dežele obljudeno je nasprotju z ustavo, Presvitli cesar je odre-! igrala avstrijsko ljudsko himno, po Lahih, drugo površje obljudujejo pa dil v ustavi, da vsi narodi imajo onako V Fuldi na Nemškem so je sefila Slovani! Bratec mu „Mattino" najudanejši pravice; uvidel je s tem, da moč Avstrijo se ' k o n f e r e n c a katoliških škofov, zastopnik židovstva v Trstu ni še izrekel naslanja zgolj na naklonjenost in zvestobo Zadnja poročila iz Krete dajejo svojega menenja temveč ravna se uprav njenih podanikov. Isto pot hodi tudi se- upanja, da so otok kmalu čeloma pomiri, po židovskem načelu : „za denar prodamo danje uiinistorstvo pod krmilom grofa Zapovednik turških čet je bil nedolgo v tudi dušo!" — In res, dušo je uže prodal Tunffeja. Velikonemci tedaj, s tem, da'taboru ustašev, ki so mu zatrjevali, da kajti danes ti hvali vlado in se jej klanja, proslavljajo ter utemeljujejo neko „državno-' ki istijani blagovoljno sprejmejo one čete jutri pa grdi z naji esramnejšo pisarijo pravno" zvezo z Nemčijo, delujejo proti' ki se pošiljajo na otok, da narede zopet zveste jej podanike Slovence!	pravim interesom naše države in njenih mir. Od 14. t. m. ni bilo nobenega ne-
Ali pustimo to. Omenjena napitnica narodov!	! mira in sigurnost zopet vlada v okolici
visocega deželnega dostojanstvenika in se- Državni poslanec baron Oi o va ne Ili Kance. —
danjega namestnika na Primorskem, moža jo dne IG, t. m. meseca umrl v 74 letni Cesar Vilhelm potuje po svojej ki uže dolga lota tukaj služi in poznava svoje dobe. V državnoj zbornici jo glaso-' državi. Zadnjič je bil v Strasburgu kjer je tržaške odnoSaje, nam priča v dobrovolj- Val z desnico. Naslednik mu bodo menda nosti vlade, da se izvrši tudi tukaj enkrat Jr< Kathrein.
narodna ravnopravnost. Vsi smo podaniki Dr. A m o r o s o čigar odstop od de-jedno in iste domovine Avstrije in vsem želnega poslaništva amo zadnjič javili, jo so nam zagotovljene v državnem zakoniku svojo odpoved zopet odtegnil. Najbrže si enake pravice : čas je, da so nas enkrat ta človek s tem hoče pridobiti posebnih v poštev vzame ter se nam dovoli, kar zaslug in morda celo kako posebno čast.
Lahi tukaj vživajo od prastarih časih in Njemu enako vedel so je tudi pokojni j Ugnali sino ti, draga „Edinost", nekaj uže to tembolj ker občno znane so težnje in Vidulić, kojega so slednjič Lahoni na ro-1 omenili; a kljubu temu se ni še nič zbolj-cikanje nekatere manjšine (P) ki se je pa kal. nosili.	j žnIo 8tanj0 0 teh rflzmerah. Menda tudi
v Trstu krepko vkorcnila ; čas je, trdimo, i Moravski deželni zbor se hode! nej<j duhovski krogi podpirajo tako ne-da se enkrat glava str6 sovražni Iredenti sešel k zasedanju sioprav meseca oktobra. I opravičeno postopanje, čigar žrtva smo mi ter se podpre prava „straža ob Adriji!"! Poročila o r o p a r s k i h t o I p n h vjžup||ani. Ni 8e jenjalo še latiniti naših Imenovanje novega namestnika nam Hercegovini so popolnoma izmišljena.
imel slovesen uraden sprejem.
DOPISI.
Škedenj dne 20. avgusta |Izv. dop.j O naših cerkvenonarodnih žalostnih oko-
menda obzorje razjasni. Aspettiamo !"
Beški kardinal Ganglbauer jo iz-
župljani. Ni se jenjalo milih slovenskih pesni, ni so šo poravnal razpor med pevci ; z malimi izjemami na-
Politični pregled.
Notranje dežele.
| dal pastirsko pismo, katero je v prvej J daljujo so še vse, niti tožba s pevci niše | vrsti naperjeno proti framazonom ter go- j prj krnju,
|vori tudi o zadnjej slavnosti Giordana j y praznik 9v. r. Telesa ki se za-: Bruna v Rimu dotikaje se njegovih krivih < ra4jj procesijo v mostu, slavi pri nas na ne-I naukov.	jdeljo po prazniku, so naša dekleta ne
|	Vnanje dežele.	j vemo prav ali jokala, pela al kaj na la-
Srbska vlada je sklicala prvo napoved tinski jezik prestavljeno pesen „Praznika Pohod ce s ar je v v Borolin in nje- do 50.000 inož k orožnim vajam, ki se zaČ-1 svetega dan's veselimo se* itd. In pri ta-gove znane napitnice so šo vedno povod nejo dne 24. t. m. — Gledfe povrata kraljico ' cih razmerah tirja so cclo, da naši vrli nemško liberalnim časnikom, da pišejo Natalijo v Beligrad, kralj Milan jej jo1 pevci sami prosijo, da se dopustb h cerkve-dolge članke in razmotravnnja avstrijsko-! stavil neki te-le pogoje: kraljica smo le nim slavnostim potem ko so so uže tožili, nemško zveze. V nebo kujejo cesarja po dvakrat na leto priti v Beligrad ter To se je pokazalo uže več krati a, in Avstrijo samo zato ker je obiskal nem- so muditi tu vsako pot samo tri tedne; žali Bog, tega nošo še nekateri naši slepci škoga vladarja. To izjave nemških lihe- kraljica ne smo prebivati na srbskej zemlji \ spregledali. Temveč ogibajo se poštenih raleov obsojeno so pa osobito po slovan- niti upljivati na vzgojo svojega sina. Ka- mož ter se bratijo z lastnimi nasprotniki, skih glasilih, koja ta pohod opisujejo v kor se razumi samo ob sebi, Natalija se A to so jim samo ob sebi vrača in vid.
da se, onih, kateri so teh ogibljejo, ogiba se Tse in nemajo već družbe nego mej svojimi navideznimi prijatelji, koji jih skrivoma tudi zdaj črne in prezirajo.
Akoravno imamo toliko nasprotstva in Čeprav se je v cerkvi petje opustilo, petje v Skednju ne propada temveč raste in se razvija. Stara pevska garda osnovala jo novo pevsko družtvo „Velesila", h kateremu je pristopilo mnogo novih moči od katerih smelo zaupamo, da druž-tvu ostanejo zvesti in ker so to zgolj uzorni mladeniči, Širili bodo nase narodno petje mej mladino, kar bode menda bolj uplivalo na narod nego nasprotje naših protivnikov.
Iz tržaške okolice 15. avg. [Izt. dop.] (Konec.) Zdaj pa zda j bilo je tudi videti frkniti izpod velikanske rjuhe v starodavni oko-ličan^ki — samo bolj zijalasti noši oblečenega mladeniča s cveticami na glavi. Ironija ! Ta noia se je ohranila med mladino šo kakor „unicum" ; ista mladina jo rabi še na pust in na šagri. Laško je petje, laško je mrmranje mestnih frajlic in družili pritepencev; vse ti smrdf po laščini na teh plesovih. Še celo borne zastavice ne vidiš v narodnih barvah. Pri tem pa pravijo, da je to „okoličanski ljudski praznik !•
Prašal sem malo na to staro modro ženico po njenem menenju o teh šngruh
so res
polna upov in nad, plemenitih misli in'pa tu javno ne smem omenjati, kajti možno skrbi. Parček za parčkom so prihajali i*'je, da mi od kod prileti kak „epiteton raznih strani, aii cela družba možkih iniornanstt kakor; licemerec, liberalec ali bog-žensk ter veselo hrumeli in se glasno ali sigavedi! Osobito se mi je dopadala mična
tajno pogovarjali. Na očesu jim je bilo videti notranjo radost in zaupanje.
Prišedši v cerkev so se razšli, možki na desno in ženske na levo ter povzdignoli srce in duh k Vsevišjemu v gorečih molitvah. I jaz sem se priporočil, Bogu ali poškelel sem tudi v stran na „nežni spol" in sprevidel sem, da se tam gorečnejše moli nego na možkoj plati. Nrav možka je poznato trša od ženske; na zadnjo se bolje da upljivati s plemenitimi čuti in misli. Res je, da je ženska, združena v zakon
z možkim, zadn jega polovica in uplival bi j vasi in opazujem polja. Ali žalost kaže se inožki na njo lehko nnjblažje ako bi sam povsod. Po več krajih je Htrupena rosa bil plemenitih čutov.	j pobrala skoraj vse perje in čemur je rosa
Molile so tedaj te ženske ter se pri-1 prizanesla, sklestila je druga šiba božja poročale božjej Porodici — ni mi pre- — toča. Vinskega pridelka bode letos puščeno misliti si, da je bilo to le hinav-1 menda malo. Človeku res srce upada vi-osebam ki bi se morale manj pečati z' padal ali nasledkov plesa nesmo poznale«.' ščina in licernerstvo — molile so v čast dočemu, da se trud ubozemu kmetu često-opravki posameznikov. Škoda, da se tako! „Kakšni so pa ti nasledki?	j božjo. In nehote se mi je ukradla v misel'krat tako slabo povrača. Ali temu krivi
po nepotrebnem kali oni mir ki biserno-j „Ej, gospod, mi odvrne, rečem vam, znana obsodba ženskega spola, ki sem jo | smo mi sami s s svojimi nerodnostmi in ral gojiti v vsakej pošteni družbi v vasi da marisikako dekle, ki danes tod skače
Dosedaj imamo enega iznevei jenca, in odgovorila mi je: „Ti plesovi a malo je škode na njega zgubi, kajti že- hudičeva iznajdba; koliko manj skrbi, bi leli smo prav srčno, da se smetljaj sam imele me uboge matere ako bi jih ne od nas iztrebi, rajši prej nego poznej, in bilo! Nekdaj so bile tudi šajrre ali mi ta, hvala Bogu, nt niti douiačinec.	'dekleta smo zahajale vanje v spremstvu
Izvor teh homatij je v veselje nekim svojih starišev; ples se nam je sicer do-
in spodbudljiva pripoved, ki je vnemala poslušalce za čast Božjej Materi. Po kon-Čatuj cerkveni slovesnosti pristavim se sam — istinito sam sem bil v tolikoj množici ljudstva -- ter opazujem šum in hrušČ po trgu pred cerkvo.
Dež iz neba je ravnokar žalil; tedaj je nekoliko ponehal in zrak je bil čist in svež. Krenem na to v bližnjo krčmo na koiarec terana in košček kruha in hajd! peš proti Opčinam.
Dospevši tu sem, krenem jo v stran
kakoršna jo Skedenjska.
i bo čez leto dni bridke solze točilo nad —
videl tiskano v nekem slovenskem kato-' pregrehami. Bog pomagaj! liškem časopisu glede žensk: naj bi s o i jim namreč jeziki vsaj za tre t ji!
V soboto se je slavilo rojstvo našega novorojencem! Vzgledov nam ne manjka presvitlega cesarja. Kmalu za mrakom je | in nam jih tudi ne bodo manjkalo dokler del pri rez ali in bi jih vse po izvrstna domača godba s koračnico ,0 moja bodo dekleta in fantje brez gospodarjev Avstrija", zvabila kar je bilo živega v vasi.1 na ples hodovali !*
,E r r a n s".
Na prostoru pred poslopjem nadzor-ništva javne straže kdor je bila izpostav-j Ijena podoba Nj. Vel. zaigrala je avstrij-
| iz Koperšćine. 19. avgusta 1889. [Iz-prli mej štiri zidove in jim glavo vjrni dopj8jt Dne 9> in ia julijft t> j
_ .	jvklenili v natvezavnico, da bi jmt!|0 je učiteljstvo iz koperskega okraja
Stanca, morda imaš prav, som si mi- n e mogle dvanajst mesecev okrajno konferenco. Kaj je pretrpel slo-
o z r e t i s o n a 1 e v o n e na desno.' danski živelj pri tej konferenci bilo Pogled na poročeno in neporočeno J0 uže opisano. Četrtek 11. julija imelo
slil; jaz bi gotovo ne dovolil teh plesov temveč bi skrbel, da mladina najde svoje
sko himno katero jo občinstvo poslušalo ( zabave >ih kakej koristni veselici, katerih	ženatvo, zbrano pred žrtvenikom M. B. na je pa 8]ov okrajno učiteljsko družtvo svoj
navdušeno in s spoštovanjem in koncem 86 prireja v okolici tako malo. Tu bi si	Tabru, silil mi je v spomin to obsodbo ]etni zl)or Ker He je tu mnogo ugibalo o
odgovorilo s trikratnim živio; za tem so ne kvarila ljubega zdravja in bi se ne iz-	tega pobožnega ženstva izusteno po nje- y. Luznikovein „didaktofonu*, naprosili
pevci družtva „Velesila" zapeli Zajčev postavljala nevarnostim. Na um mi je pa	nem sorojaku. Kruto in nespametno se mi 8mo rfotičnega g. izumitelja, naj bi blago-
„U boj", in na to smo korakali na sredo vasi prihajal Scbillerjev stih o svetskem veselju :	je zdelo, da cerkveni bogoslov, doktor in Vo|j| m.jtj h konferenci da nam metodično kder je godba isto ponavljala in pevci so j zapeli Volaričevo „Zastava uže razvita je" , na kar je godba zaigrala „Radeckijevo": koračnico in vsa truma so je podala v
Die \Vahn ist kurz, Die Reu' ist lang!
profesor bogoslovja, prihaja do tacih ne- j razjaflni vporabo omenjene iznajdbe. Izu kristijanskih misli ter obsoja tako nečlo- mitelj Zftdovop jo našej želji(
* *	|veško - in t0 8 prepričanjem, kakor sam; poleg u6jteljskega osobja, bili bo nav^
Potujoč po okolici veselje imam gle- trdi — nai« ženstvo! Istinito quod n a- /o6i g> profesorjj z g. ravnateljem ter go-krčmo g. J. Sancina. Vse to se je vršilo dati kak bode pridelek na polju. Žito so tura "on ded i t.... Čemur narava jenci c kr pripravnice v Kopru. Tukaj
v svitu umeteljnih ognjev, katere so rodo- po nekod uže pokosili ter mnogo nabrali, ni v 8rco »sadila nekoliko blažjih misli nftj 8,edi preprićevalno menenje, katero je ljubi škedenjski priskrbeli; v krčmi sta drugo pa vse bujno rase. Turščica je sem do človeštva sploh, čegar srce ne bije | preRenetilo vse navzočo sploh". Neverjetno
pa veselje in navdušenost dosegla svoj vrhunec.
Ko se je odpelo in odigralo nekoliko komadov, — so ve da samo slovenskih — oglasil se jo g. Josip Sancin Jur.
in je z malo a krepkimi in jedernatimi Žalostno poveša glavo in ubogi kmet žal-bosedami omenja! veselični pomen, na- nim očesom gleda, kako slabo bode imel
zdivjala, sadu menda ne fclovekoljubja in mejaebojue vzajemne lju
krompir gnjije _ vinska bežni, komur ni lastno naravno nagne-
nje ali vsaj pomilovanje do svojega bliž-njega, — bodisi tudi ženska, vstvarjena po božjej podobi — onega narava ni porodila: prišel je iz Kala in najbolje bi storil, da svetu ne pokaže svojih čudnih
ter tja preveč bode obilega; trta pa lepo in slabo obeta. Polna je grozdja ali ona presneta strupena rosa odvzela jej je marisikje perja in hrane.
zdravil cesarju na splošno zadovoljnost in letos vino ker grozdje ne bode utegnolo	'n 8VOje trdosrčnosti temveč, da lovi
vuonlin no riAnil» Iri da A/lfVnirrinili r> rm — r. n J ______1*	ih >«hU#vM	«* l.nlit I
še dalje žabe in „urhe" — v kalu!
* *
veselje navzočih ki so odgovorili z gromo- dozoreti.
vitimi živio. Pevci so vse točke točno in j Ali temu ni povsod enako. Sem ter
precizno peli pod vodstvom učitelja in j tja se tudi vinski trs Še precej možko Ali za Boga! zašel sem na kato-predsednika g. Valentina Bizona; godba j drži in obeta precejšnjega pridelka. Ali 1 i S ko c o r k v e n o (P> polje, ki izvestno je pa tem tekmovala kakor za nagrado. ge neka druga zloba je prišla na kmeta je pravi noli me tange re nam posvet-
je, kako se da v kratkem času na meto-dično-praktični način nevednim otrokom razlagati petje. Po polurnem pouku pelje učenec iz c. kr. učit. vadnice s pomočjo didaktofona lahko pesem. Po končanem poduku približa so g. izumitelju g. ravnatelj c. kr. pripravnice, rekoč: „Gospod izumitelj, jaz ne morem drugači, nego da Vam iz dna svojega srca čestitam, ter uverjen sem, da se bodo odslej lahko poučevalo petje na ljudskih šolah metodičnim načinom".
Posebnega ima didaktofon še to,
Veselili smo se pozno v noč ter se ranega | _ trpina: toča mu je zadnjič še precej njakom in Mladoslovencem. Goriški doktor se na njem lahko svira vsako
jutra mirno in zadovoljno razšli.
Naj poslanci a Ia Luzzatto, Burg-staller, itd. pokažejo da so je kaj tacega vršilo v mestu mej stranko, katero oni
pesem v
mi bode lehko očital, da sem kak „pone- C dur, tedaj izostanejo vsi drugi duri;
krepko zagovarjajo celo n& mestu, kder bi j no8t v čaat Božjej Materi. Tu vam je bilo se ne smelo pod kaznijo zgube časti in j zbranega mnogo občinstva iz vseh krajev
poklestila polja.
srečen študent, kmet ali čevljar" ter se Na Šmaren dan udarim jo peš na postopim „pero naspičiti, da zbadam z Repen Tabor, kjer se ta dan obhaja slav- njim duhovne!"
klavijatura namreč je premakljiva. Pesem je v B dur. S pomočjo od zadej napravljene sulico na klavijaturi, premakne se
resnico.
značajnosti govoriti druzega kot V nedeljo bila je pa „šagra* menj. Mi sicer ne zagovarjamo teh plesov, a pohvaliti moramo škederijske fante. Na plešišču se ni slišalo laškega kvakanja; kar nas prav veseli, to je, da so mladeniči zapeli nekaj slovenskih pesni in to uprav one nove, ki so bo jim naučili pri novem družtvu „Velesila". Dekleta naša so bila tudi zavidana ne samo od mestnih šesolot no tudi od mestne gospode ki je radovedno pasla oči na kmetiskej mladini, katera je še navzlic tolikem pritisku in sramotenju ohranila narodno nošo, ki je bila letos bolj kot druga leta zastopana v popolnem blesku. Mladina! le tako naprej ; ne sramuj se jezika ki vam ga je v sreč vsadila mila mati; ne zamotaj običajev in noš ki ste jih podedovali od pra-dedov ; ohranite si narodnost, da vam ne bode ničesar vest očitala ako bi utegnili naši nasprotniki zmagani m se nam smejati in nas zasramovati. Bog nam je vatvaril domovino in jezik in po tem takem : kdor to zameta, ne spolnuje dolžnosti do Boga in kdor ne spolnuje dolžnosti do Njega, On ga zapusti!
Ali to me nič ne straši. Saj vem kaj	klavijatura tako, da pride sulica na črko
sem. Da pa celo priprost kmet, čevljar iu	B. Svira so v C dur, a glasi so v B dur.
osobito pa mnogo naših starejših okoliča- ponesrečeni študenti, imajo, kar se	Prehodi ne trpijo prav nič. Prehod iz C v
ali se- nov. Nemojte pa misliti, da „mlajših* na žen8k> nekoliko več onega čuta v	Q dur so glasi ravno tako, — ako jekla
„senso comune", to je istina. II temu pa ni ravno potrebito, da bi bil „doktor sv.
B v F dur. Na kratko omenjeno, ako zna kdo glaske v C dur, znamenja križa, be-
tem shodu ni bilo. Tudi mladine je prišlo Slavi in Brcu> kojeail1 Italijani pravijo (vijatura postavljena v B dur — kakor iz več. Izvestno pa iz prave pobožnonti do tega svetega kraja prišli so odraščeni.
Svet ali takozvani „mlajši svet" ali Mlado-1 pisma ter bi študiral dvajset let mola, ter vrednost glasek, svira lahko slovenci — kakor jih imenuje nepozaben predno sem prišel do doktorstva!" Ako se vsako pesem; to si pa lahko vsakdo s po-naš dohtar Mahnie —(jaz menim, da pod v dvajsetih letih Studiranja Človek močjo didaktofona nauči na prav lahek Mladoslovenci razumi zgolj al o v e n s k o 'teko malo nauči, da slednjič izustuje tako način in v kratkem času. To volja za začetnike v sviranju.
Didaktofon je popolnoma podoben harmoniju, zato ga lahko rabi tudi vsak or-gljavec. Ako pomislimo na nizko ceno, ter dobro napravljeno pripravo, uverjen sem, da bodo g. začetniki in aviratelji podpirali g. Luznika, posebno pa še, ako pomislimo, da harmoniji drugih izdelovatcljev stanejo 2 do 3 krat več.
Iznajdba je bila o svojem času hudo-in nepovoljno kritikovana, pa krivično ker
mladino!) —i nu, isti svet je postal uže ! plehke, da, okrutne misli liki gosp. dr. jako „liberalen". Za božjo stva-i se malo j Mahnič — bolje je res ne studirati. Vsaj
več zmeni in sem ter tja vidiš sicer, da se zabava, pije in pase svoje zvedave oči nad rudečelicimi — hm! hotel sem reči nad — ženskim spolom.
Bil sem tedaj na Krasu — v domovini slavnoznanega Toneta iz Kala — ali ne, bil sem prav za prav na Tabru. To nič ne de: vasica ne odločuje značaja vsej deželi. Shod je bil in najbrže je Hem prišla tudi kaka „deklina" in mladenič iz ožjo domovine imenovanega veleučenjaka —iz
logično mora človek priti do tega. * *
*
Zopet sera zašel, gospod urednik. Pravi „peh" je z menoj, česar se primera, tega ne izpustim tako hitro. Sedaj pač spoznavam resničnost one roka, ki trdi: Česar polno je srce, Rada usta govore.
Ali: ad rcm. Do takih misli sem toraj prijel v cerkvi na Tabru zamislivši se v na- dotičnik ni poznal prave njene metodične
vzočni ženski spol in goriškega „Rimskega
Kobdila. Različnega je bilo tu ljudstva in' Katolika". Slednjič sem Boga prosil za
lehko si opazoval noše in običaje na pre-' bivakih raznih vasi.
Kot samca največ ho mo zanimala dekleta, ta mlada i nežna slovanska krv,
odpuščenje, ako sem s temi mislimi skrunil Njegovo svetišče.
Poslušal sum lepo pripoved iz lece in prisustvoval pri božjom opravilu — česar
veljave. Neki tuji gospod namreč, ki je dober muzikus in iznajdljiv človek, izrazil se jo o Luznikovein didaktofonu tako : „Škoda, da je g. Luznik sin ubogega slov. naroda, ako bi bil Nomec ali druge narodnosti, gotovo bi v prav kratkom času
obogatel, ter se vspel do velike veljave".
_ Didaktofon rabi tudi pevskim zborotu
posebno pa onim, ki nemajo pevovodje, ker se lahko pevci sami učč — razumi se, da morejo prej biti poučeni o njega rabi.
Slednjič pa prosimo g. izumitelja se to, da nam sestavi prav dober lahko um-Ijiv pouk o rabi in sviranju didaktofona, ter, da naprosi g. slov. skladatelje naj pripravijo njih izvode na podlagi didaktofona.
Prisotni orgljavec.
Domače vesti.
Imenovanje. Prof. državne gimnazije je v Trstu g. M. Gross je imenovan ravnateljem goriške gimnazije.
Obletnica delalskega podpornega druž-tva V Trstu. Kakor uže javljeno bode v nedeljo 25. t. m. slavnost obletnice blago-slovljenja družtvene zastave „Delalskega podpornega družtva" v Trstu, kakor sledi : I. Zjutraj ob 8. sveta maša pri sv. Antonu novemu. II. Popoludne ob 6. uri začne veselica v vrtu „M on d o n u o v o" s6 sledečim programom: 1. Jenko: „Naprej" svira godba. 2. Verdi: „Sinfonija" iz opere „Nabukodonozor", svira godba. 3. Govor predsednika. 4. I. pl. Zaje: „Koračnica" poje zbor. (Novo.) 5. Ploner: „Na bregih Nila", valček, svira godba. 6. Umeteljni ognji I. del. 7. Vilhar: „Bojna pesem", poje zbor. 8. Rieder: „Slovanski potpouri", svira godba. 9. Umeteljni ognji II. del. 10. Hajdrih: „Na boj", poje zbor. 11. I. pl. Zaje: „Nikola Šubić" svira godba. 12. Umeteljni ognji III. del. 13. Zaje: Juri-šičeva poputnica", poje zbor. 14. Straus: „V daljavi", mazurka, svira godba.
NB. Odprto je tudi kegljišče, kdor so igra na dobitke.
Izlet V Divačo prvo nedeljo prih. meseca obeča izpasti v občo zadovoljnost. Vdeleži se ga mnogo slov. družtev iz Krasa, Istre, Goriške. Dobro zastopani bodo tudi Ljubljančan je. Zanimanje je tudi tukaj veliko in gotovo se vdeleži nebrojno izletnikov iz Trsta in okolice. Z Tržačani odpelje se tudi popolna veteranska godba, in nekatera pevska družtva Trsta in okolice. Pogoji so isti kakor je uže prej rečeno, 80 nvč. voznina tja in nazaj, odrine se pa ob 8. uri zjutraj.
„Tržaško podporno in bralno družtvo"
obdržavalo bode jutri, dne 25. t. m. v prostorih gostilne „Al Ro d' Ungheria* svoj izvanredni občni zbor, kateremu se vsi družabniki in družabnice uljudno vabijo.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v nedeljo 18. t. m. v Barkovljah mej pevci del. podp. družtva, barkovljanskimi in druzimi rodoljubi 2 gld. 42 kr. — Vesela družba na Prošeku je nabrala isti dan tudi svoto 2 gld. 42 kr. v enak namen.
Slovenčevemu dopisniku iz Gorico odvračamo samo to : Ona razkosanost časopisja in vsled njega tudi slovenskega naroda v dva nasprotna si tabora, ne dutuje kakor on meni od leta 1873. temveč od sedanjega leta sem. V nasprotnem (P) taboru dotiralo se jo vse do skrajno mejo odkar se je na goriškem pozorišču rodil doktor moclroslovec na katerega se sedaj pozivate ter branite pred svetom njegove fanatične nazore — kajti drugači ne moremo imenovati ono poniževanje vsega kar je slovensko, ono očicno zaničevanji; kar je slovansko, ono dlako-iskanje v spisih in Časnikih slovenskega posvetnega razumuištva. Pedantnost onoga učenjaka ki menda le sebi prilastuje vso modrost in vedo , zoatrilo je duhove; marisikdo jo bil po krivici sumničen dejanj, kojih si ni bil nikoli v svesti in s katerimi ni nikakor hotel škode delati ni verskemu prepričanju svojega naroda, ni spodkopavati sramežljivosti, nravnosti in nedolžnega zaupanja v čČ. duhovščino. I uii smo ho od nekdaj držali strogo nravnstvenih in
verskih načel; z laži-liberalci nesmo nikoli dosedaj v en rog trobili. Da pa je to kavnanjo, to pretiranje strank — konservativne , klerikalne , liberalne — nam Slovencem bezpotrebno in brezsmiselno, kajti vsi ne moremo biti konservativci, vsi ne klerikalci niti odločni liberalci — trdili smo od nekdaj, trdimo in hodemo, dobro vedoč, da je strankarstvo nam škodljivo, kor boriti se nam je še za notranji razvoj našega naroda, radi česar smo zmirom priporočali zmerno liberalno stranko, zmerne liberalne nazore in politiko v smislu držanih zakonov in zajamčenih nam, a ne še izpolnenih pravic. Tega gesla so bo-demo držali i nadalje dobro vedoč, da
kaj tncega dozvoli, čemu bi so pač čudili, da ne (»menjajo tega diugi tržaški listi, ki sploh prav na kratko in suhoparno poročajo o trj velevažni slavnosti. Premilost-Ijivi gospej „Adriji" mi radi prepuščamo to naivno veselje ker dobro smo si svesti svoje moči. Samu čudimo seT da si tudi ta oficijozka pusti toli upljivati od lahonske strani; najbrže sr je užo skesala, da je oni članek objavila ter se hotela zopet, „nekoliko prikupiti" Indipendentiju, ki jo minoli teden na njo zarepenčil rekoč, da „Adria" vsak dan pridiguje, da so Slovani na Primorskem v velikoj večini itd. Saj uže nedeljo razklicuje to za I a ž kar „vsi v Trstu — trdi Adria — koji ta list či-tajo, dobro vedo".
Pojte rakom žvižgat Lažnjivi vi — preroki 1
„srednja pot je najboljša pot".
Čeprav smo v napadanem članku go-j Quisoexcuses'accuse — kdor vorili o strankah ter pripomnili, da ni i „e opravičuje, obdložuje samega sebe ali stranke brez strasti, nesmo s tem hoteli j mutatis mutandis: tudi „Adria", uradni zajedati vere. Da nas oni dopisnik meša iist, obrača suknjo za vetrom, danes se z liberalci druge stroke, temu se nikakor j prilizuje Slovanom, jutri jim „figo kaže", ne čudimo saj je konservativnej ali klori- zdi se nam, da učinja kakor lisica, ki se kalnej slovenskej stranki liberalec užej 8V0je trme vedno trdo drži. Je-li to gla-brezvernik in framazon. Članka nesmo1 8n0 „j. viftde, čije prepričanje in delovanje pisali po vednostnem modroslovnem merilu ; 8j ne sme pustiti upljivati od strankarstva? ampak kakor nam ga je narekala zdrava Ofioijozi tržaški, ako se uže izklicujete za pamet in prirojena logika. Pod besedo j p r j s t u o avstrijske in d o m o-liberalizem zastopamo čuvstvo v človeku j |j ub ne, nemojte biti v obraz zdravemu koje ga spodbuja, da ničesar drugim ne1 razumu, bodite pravicoljubni in hodite po stori, kar sam ne želi, damu drugi store.' onih potih, koje hodi vaša gospodinja, si. Načelo je to - zdravega liberalizma, koji j viftdat Drugači vas res ne moremo umeti. se je porodil brez dvojbe na katoliških fce navlaSČ mo|6jto 0 8jjnjneln jzražanju do_
tleh. Kdor pa meri in prečenja slovenske mo|jubnih avstrijskih čutov slov. življa v odnošajo zgolj iz stališča dra. Mahniča TrfltU) tedaj vam re8 ni ponjočj ^,oyek ter pogreva in v nebo kuje njegove na- bi rea mi8,j,f da trobUe y jeden rog z naj-zore stavljajoč v nasprotje vso kar je hujSilI)i 8ovražniki starodavne Avstrije -slovensko s tem kar je katoliško, iredentisti. Sicer pa z vašo zvito mo-kdor uvideva v vsakej časnikarskej vrstici! dr0gtjo : nevarnost za katoliško cerkev, pridigovanje ' razkola in Bog ve kaj hujšega ; — onemu ni pomočka, preozko mu je obzorje in, preveč pedantne so njegovo misli. Določili1 D o s t a ve k : Ko smo to uže napisali
smo si pot in po tej'bodemo hodili! Via 6,fam° V "Adrijitt P°P'avek> dasojespre-media, via optima.	I Voda v 8oboto več"r	tukajšnjo
Natečaj. Na c. kr. poljedelskej aka-' ® 0 1 a J " '0 0 (sic!> P« d P orno D r u s-domiji v Beču so razpisani za prihodnje 'v 0 (B'c*)*
šolsko leto dva stipendija za poljedelskij Sv. misijon. Iz Pomjana pri Kopru oddelek in trije za gozdni oddelek imeno- nam pišejo: Da bi se popolnoma preorala vane šole v znesku letnih fr. 200. Prošnje duhovna njiva, na katerej se je porulo se ulagajo pri c. kr. naučnem ministerstvu. uže toliko strupene in pogubljive ljulike, Slovenski notar. Od več strani se nas! katera je prirastla iz gnoja onkraj veliko poprašuje je-li se nahaja v Trstu kak 'uže — ljulike, katera mori moralno so-slovenski notar, ki bi uradoval v sloven- čutje, da vsled tega so razruši tudi soci-ščini in v tem jeziku sklepal pogodbo in ja'no 'n domovinsko čuvstvo in potom ta-druga pisma. Kolikor smo se sami pre- j kem tudi časno srečo podira; da bi se pričali imamo tu izvrstnega slovenskega zemlja, pretresla in nekateri glodeči črvi notarja, ki strankam kaj rad ustrežo ter pomorili, napravil se bode v Pomjnnu sv. na zahtevo uraduje v slovenščini, kojemu ljudski misijon, kateri je geslo našo dobe jeziku je popolnoma vešč. Tu gospod je P° Slovenskem. Bog daj k temu svojo namreč dr. J. Vesel, ki ima svojo p|.' pomoč. da bi some misijona padlo na do-sarno v ulici S. Nicolo št. 1. Mi ga «]«- j bro zemljo in doneslo sto teren sad. Sv. mi-venskemu občinstvu, ki ima v tem obziru , »'j0" bo(,o vodili čč. gg. očetje Jezuiti, opravka, prav iskreno priporočamo.	i Pričel bodo dne 8. septembra t. I. ob fi
Doslednost iržaftkih oflcijozev. Nc-juli zJutraJ K n«R»™rom. katerega bode davno smo v našem listu natisnili prevod !in,p| d,,n,aći ;uP,lik koi' JB ljudstvo uže članka, kojega je objavila tukajšnja „Adria", na to PriP»'avil- D,ie 15- »eptembra t. i. glasilo deželne vlade v pojasnenje pravih I bo Ptt 8love8ni 8k,eP- Pli k«teremu se bo odnošajev v Trstu in na Primorskem od- j n''"»jon8ki križ blagoslovil in postavil govarjajoč s tem lahonskim črnim kavkam, j zu,,aJ Pri cerkve,lih vr,it«h k,,t »1«*»° katere so zagnalo silen vrišč in krik proti i ,,lonje' da t,,kaJ Go8Pod Bog milostljivo dopisniku rimskega časnika „Faufulla", ka-j ob'8kal 8V0J° U^stvo. teri seje predranil osvetiti prave tukajšnje| Dekanska „Čitalnica" priredi dne 15. odnošajo. V omenjenem članku se „Adria" ' septembra t. I. veliko veselico s tombolo, kaj laskavo izraža o tržaških Slovanih in godbo, petjem šaljivimi prizori, igro ' osobito o njih družtvih, kojih lojalnost in udanost v prosv. vladarsko hišo ne more prehvaliti. Mi smo tedaj istinito bili uver-jeni, da je uradni list izrazil s tem tudi menenje dež. vlade, kojo zastopa in obečali smo si boljših časov. Ali kaka sprememba ! Kakor smo uže poročali, sprevoda na predvečer cesarjevega rojstva vdeležilo se je tudi naše „delal. podp. družtvo" s prelepo svojo zastavo. Od vseh strani bilo je isto burno pozdravljano si> živio-klici in vsak tujec, ki bi bil prisoten pri tej slovesnosti, prepričal bi se, da je slovanski živelj v v Trstu krepek in močno razširjen. I nu, gospa „Adria" od nedeljo v članku, ki opisuje predvečerno slavnost, navaja vsa druga družtva. ki so so jo vdeležila ali o slovenskem modro molči! Ako si ona
in
plesom. Žrebanje številk vršilo se bode na trgu, drugo v gostilni g. Iv. Grižona. Natančneji spored priobčimo pozneje.
ODBOR.
Slavnost V Ipavi. Dno 8. prih. m. bode slavila čitalnica v Trgu 251etnico svojega obstoja. Slavnost obeča biti lepa kajti vršila se bodo o priliki romanja v staroro-marsko cerkev v Log. Vrle Ipavke so naročilo za zastavo krasoti trak. V kratkem priobčimo uspored slavnosti.
Iz Barkovelj nam pišojo: V nedeljo 18. t. m. peli ao v Barkovljah v krčmi „Pri društvu" pevci „delal. podp. družtva" iz Trsta. Petje je bilo res izborno in vsestranski se je odobravalo in »udi nekateri navzoči Italijani so jim ploskali. Nekoji :'hori so ro peli skupno s pevci „Adrlje".
Prejemni poštni urad se jo prpselil iz nlioe Caserma v ulico Vienna št. 1, tor so pri njemu Iehko oddajajo denarna in vrednostna pisma.
Tarife brzojavnih pristojbin v laškem in nemškem jeziku se prodajajo pri tuk. brzojavnoj postaji po 5 kr.
Tajnost. V nekom majhni ni stanovanju v ulici delle Poste br. 2 je prebivala 2K let neka ženska imenom P. Pri-m ar era, koja jo minoli ponedeljek v 54. letu svoje dobe umrla. V vsem onem dolgem času ni ta ženska nikdar stopila na ulico temveč vedno bila doma; nikdo ni tudi stopil v njeno stanovanje. Hišni gospodar je rodno dobival stanarino in jedi so so jej donašale iz neke gostilno. Z njo je živel tudi njen sin, katerega živ krst ni videl. Celo perica, ki jo zahajala 17 let v hišo ni ga nikoli videla. Ko je neki dan hišina nenadoma ptišln k imenovanoj gospej. ki je ležala jako bolna, zapazila jo skozi ključavnico tnožko postavo pri postelji bolnice; brado in glavo jo imel gosto zarnšČMio in podoben jo bil divjaku. Umirajoča ženska je neki rekla : .To je moj sin, ki je ravnokar prišel iz 'Ncapolja! Skrivnostna ženska zapušča neki imovine kacih (>0.000 for. Sin se je dan po materinoj smrti dal ostrici. Bog ve kaka je to skrivnost P Tržaške babe se za „Piccolo" ki je prvi prinesel to čudno vest kar tržejo,
Ostanki in druge stvari ki so se
našle na dnu morja pri pomolu sv. Karla od francoske fregate „Danae", ki se je tamkaj pred 80 leti potopila, so sedaj razstavljeni na prostoru poleg javnega vrta. Vstopnina 10 nvč.
Nov parnik imenom „Conto Kalnoky" spustili so predvčeranjem v morje. Izdelan je bil v ladijetesalnem zavodu sv. Roka pri Miljah po naročilu avstrijskega konzula Mihauoviča v Buenos-Ayres.
Nesreča. ISletni deček jo vrtel prod seboj po ulici Promontorio železen obroč ter tako nesrečno tolebnil z glavo v nek steber poleg ulice, da so še ni zavedel.
„Dom in svet" št. 8. prinaša: Sova povražica. Spomini s slovanskega jnga. Pokojni gribeljski cerkovnik. Iz burkaste preteklosti Miho Gorenjskega. Deklici v spomin. Matej Gigalo, — slovenski jezikoslovec. Slovstvo. Raznoterosti.
Lakota na Črnigori. Iz Cetinj se poroča : Po triletnej slaboj letini tudi letos je letina prav slaba in po več krajih divjajo nalezljive bolezni. Vlada je storila vse mogoče korake, da ljudstvu pomore v potrebi.
Strašna toča in vihar bila je minoli torek na Moravskom tor učinila za kucih 100.000 for. škode.
I—i i s t n i o n uredništva
Rinil pomanjkanja prostoru morali smo v, ti dopisov otliieNii nu prih številke. Vso pride KČaNoma nu vrsto. — G. 11 Boste spol-niti Vaš obet? — G C Vai»»! pričnemo prihodnjič. Na zdnr!
Listnica upravnistvo
G. I', io K. v T. Agent orel ju z« pota-no briiintio je št-ii«j v Grdru, Uj r misli posti«viti tilijalko. Sn-er pu iSvoji k hvojinv« k^ronima ro ovo tuj.- l>Iug>). l'it sumo, tla s- ta izri-u it« /lorulii kukor pa zlorabijo iihši i uročniki kojim jo Bog dnt vendar vsjpa dnsti iti nam preteklo in i. koće letu niti novcu poklali neso, č«prav kino j h v. fkrat iirjuli m jim lutš seduj pošiljamo zopet rud- G« listke. /:ikj*j s t st k i gospodje i,h ravn jo p«, i/n ku « b-oji k tujim« in se ih« naro&i Kuk tuji lisi, itU<» iniuj» tuku nakane? Nu zdnr!
Poslano
Podpisani izjavlja, da ni identičen s kurjačem pri južni železnici v Ljubljani — Černe-tom — (in ne mašinistom, kakor piše „Slovenski Narod", ki jo kriv vsestranskim pomotam, ker ni navel natančnega imena) — kateri sh nahaja v preiskovalnem zaporu, ker je kradel več časa cele vrečo kave iz vagonov.
Andrej Černe,
mašinist pri južni železnici v Trstu.
*) Za stvuri pod tem n«sl>>v<)oi j« uredništvo toliko oil(r.»vorno, koliko- »nit postav.t V. IhVi.
roziv!
Člani dramatičnega odseka prnfieni no, da se udeleže shoda, kateri bode v torek 27. t. m. ob 8»/t uri v .Sokolovi telovadnici". Novi udi dobro došli. Na zdar !
Poslano.
K WI Z D E
za živino,
7.a konje, goved in ovce
JNf^ __pristen samo, ako ima Jfinf ^ poleg stoječo varnostno
^M znamko. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicah m i rod i j avstrijsko-ogerskesra cesarstvo.
Cena mule škatlice 35 kr., velike škat-ljite 70 kr.
PnSilja vsak dan ]>o pnšti glavno skla-diSče : Krefc-Apntheke Kome u b n r g Fr. Ivana K w i z d e , c, kr. avst. in kr. rumuii* »ki dvorni dobavitelj za živinozdravniAke preparate.	(g)
Smokve puljefike v sodih .	„	8.?»0	—.—
n v vencih .	i*	9.o0	—.—
Limoni Mestna......	zaboj	6.—	0.5U
Pomeranče sicilijanske . .	*	8fK)	9 -
Manilji Bari l.a.....	100 K.	io->.-	91.-
dalni l.a, h cert.	n	101 -	—.—
Pifjnolli.........		Ti.—	7 i. -
Riz italij. najtineji • • • •	„	10.35	19.50
„ srednj i . , , .	n	18.75	l'J.—
Uangoon extra . . . .	n	15.75	— .—
„ I«.....	n	14.25	11.5U
11.a ....		12 50	12.75
Sultanlne dobre vrsti . .	#	30.—	
Suho grozdje (opaia) . . .		14.—	15.-
Cibebe .........	_	—,—	t -
Slaniki Yarmouth l.a . . .	sod	—.—	
Polenovke »redne velikosti	*	37.-	—
velike.....	*	34 —	35. -
Sladkor centrifug, v vrečah			
s certifik. . . ,	100 K.	39.-	39-50
Fažol Coks.......	*	— .—	—. -
Mandoloni.....	n	- .—	—. —
svetlorudefi . . . .	»	—. —	—• —
temnorudeči . . . .		—. —	-
bohinjski ......			—.—
kanarček ......	n	8.-	—. —
beli, veliki . . . .		9.75	—.—
BRNSKA TVRDKA za razpošiljatve finega suknenega blaga
Bernhard Ticho
20 - 1
Brtinn, Krautmarkt 18, — pošilja proti povzetji:
stoleni, dol«! . .
fl okrogli . mešani, Štajerski
Maslo . ......
Seno konjsko.....
volovsko . . . . Slama .......
H,—
tf.70 90.-2.10 2.20 2.50
92 -2 .SO 2.41)
2.0
Tržno poročilo.
Cene «e razumo, kakor so prodaje na debelo za gotov denar).
C sna od for.
Kava Moče a.......100 K.	134 —
Ttio biser jako lina . „	—.—
* « . . ,	—
Santos lina..... „	103.—
n uređaja ... „	94. —
Guatumala..... „	lOlj.—
Portoricoo..... „	118.—
San .Ja^'i do Guba . „	HO.—
Cejlon plant. fina . . „	122.—
Java Malang. zelenu . „	107. -
Campina*..... „	—
Hio oprana .... ,	MG —
n H««...... B	102.-
, srciliija .... „	95."
Caasia-lignsa v zabojih . . ,	34.—
Kaciiov cvet...... ,	450.-
Ingber Bengal...... „	J9 —
Papar Singapure............H4.—
Peliftiig...... n	(J t.—
ltntuviii...... „	77.—
Piment Jamaika..... „	39-
Petrolej ruski v sodili . . I Dl I K.	H,—
n v zabojih . „	9.—
tnj« bombažno amerik. . . „	3U,—
Lecce jedilno j. f. gar. „	41.—
dalmat. s certifikat. . „	4l. -
namizno M.S.A.j.f, gar. „	o». -
Aix Vierge .... „	f>5 —
n lino..... „	ti2 —
&0iiĆi pulješki..... „	7,—
dalmat. h cert. . .
blago do for.
136.—
101.-95. 107.-1-U 132.-124.-lutf.-
Dunajska borsa
23 nvgusta.
Rnotni dri. dolg v bankovcih	—	—	gld.
„ v srebru —	—	—	„ H4 75
Zlata renta— — — — — —	-	—	„ 109 90
5°/p avstrijska renta — — —	-	—	„ 99 50
Delnice narodne banko — —	—	—	„ 90".—
Kreditne delnice — — — —	—	—	„ 3>"5 5()
London 10 lir sterlin--—	—	—	. 11)20
Francoski napoleondori — —	—	—	- 9 15
C. kr cekini — — — — —	—	—	. 5.68
Nomske marke — — — — —	-	—	. £8 22%
400.-20 8"» ■ 04.
"H,-
4).
III
Prodajalnico
s cvetlicami in svečami je odprla v Sežani gospodična 1—2
Ana Macarol
ter javlja slav. občinstvu, da mu bode skrbno ustrezala se svojo zalogo.
Sukna za gospe
deset metrov, suma volna v vseli modernih barvah dvojna SirokoHt gl.
Črni Temo
saksonski izvod, dvontroko širok, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.SO
Valarijne flanele
deset metrov najbolj&e baže, 60 centim.
gid. :» r»o Baršena za obleke
deset metrov. kra«ni vzorci gld 9.
Životi „Jersey" za gospe
(jopice) z Rvilnntimi gumbi, v vseh barvah kompletne, velike: 1 komnd gld. 1.30
Jute zastor
turski vzorek; podpolni _ gld. ».»O__
Košulje za delalce
iz rumburškega oksforda velike. 3 komade gld. *
Normalne košulje in hlače
kompletne velike. 1 koinud gld l.E»0
Ženske košulje
iz močnega platna sčipkaiui 0 komadov gld. 3,«5
Košulje za gospode, lastno delo
bele ali barvane 1 komad l.a gld. I.NO _•____II.a gld. I 90__
Kanevas
1 komad KO vatlov lila gld, IJO 1 „ 30 „ riideć , SSO
Kanevas iz niti
1 komad !!0 vatlov lila in rudeč gld. O
Oksford
»o more prati, dobra vrsta, 1 kom. : 0 vatlov gld -t SO
Niegerskega valjanega sukna
10 met., RBma volna, na jnovejše blago za jo-Ronnke iti zimske obleke dvojne širine gl.4.50
Eagusa moderno sukno
dvostroko Široko, za koHtume. v vReh barvah, tudi progasto in p nano 10 met. gld. 0.
Duble-Velour-sukno
*U kompletno, 1 komad gld. 3.SO
Zalnuka
deset m., najboljše vrsti. fiO< «nt. Širok g.9.90
Jedno zimsko ogrinjalo
9 , veliko gladko »n karirano gld. %
Garnitura iz jute
2 posteljne pogrinjale, in i namizna prta _s čipkami gld. 3.SO
Garnitura iz ripsa
flestojeća iz 3 posteljnih pregrinjal in nam iziie-ga prta se svilnatimi čipkami gld. 4
Holandske dolge preproge (ostanki)
10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. 3.AO
Domače platno
1 komnd, 30 vatlov ' t gld. 4 SO 1	80	„ 5.50
King-Webe
boljše nego platno I komad 1 4 J i rok, HO vatlov gld. O
Konjska plahta
jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. Široka
190 etin
gld I .SO
Odeje za fljakerje
. dolga, 130 ctm. široka
gld. t.SO
on
1 komad, 30 vatlov, l.a gld. R SO. najboljšo vrste gld. O.SO
T o v a r 11 o skladišče s 11 k n e \z ti b 1 a fj a
Ostanki Bmskega sukna
Ostanek za podpodno mo/.ko obleko 3 10 m. dolg 1 gld. S
Priložnost za kupovanje!
BRNSKI OSTANKI SUKNA, 1 ostanek va 1 kompl- »nožko obleko 3,10 m. dol^o g. 11.15
Blago za zimske sukne
ostanek 2.10 metra za popolno zimsko suk-njo rjavo in viSnjeno u'd. S.SO
Blago za po vri nje suknje
njlinejse vrste, 2.10 met. za celo sknjo gld. t
Vzorki brezplačno in franco Za dobro blago in to6no pošiljatev se jamči.
Elegantno Izvedena zbirka uzaresv s 403 znamkam; g. krojačem neirankovano.
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne
Ignacija Kron	2_4
TKST. ulica al TVatro štev. 8. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za apalnice iti jedilno sobo, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenuh.
pristoja tudif 1 pohištvo zn spalnico, staro-nem tdngu iz svitlo orehovine gld. 2551 bogato za odlične 1 „	„ Imroko	„	,	„	„ 28f>J narez-
družine( 1 „ za jed. sobo,	„	„	„	„ 380j l j i a 11 o
V zalogi se dobiva zmir nn tudi mnogo prostornoga pohištva, ali trdno delanega in po jako nizkej ceni.
Radi pouiunjktinja prostora, zaloga železnega pohištva h« je i/datno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah
Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno.
najnoveje konstrukcije v raznih velikostih.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnice in olivni mlini | Vinske in sadne stlhkalnice Grozdni mlini in sadni mlini ) Mlatilnice, čistilnice, gepii, robkalnice za tnršico, scjalnike, pluge itd.	17—20
Priprave za sušenje Kadja in jselnijavi*. Rezilni«« za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški eeni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi In vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko. Prikupoem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
J.&S.KESSLEH
Ferdinandova ulica št. 7E
največje in nn j cenejše ku-povaiiš6e za zimsko dobo.
Največja zaloga primernih božiČnib darov.
Ceniki o preobleki ali perilu za gospodo in gospe in o gu-lauterijah, uzorci sukna in rezanega hluga zastonj in franko. PoSiljatve h postnim povzetjem.
18-a
Tvorniška zaloga sukna	Kape iz pliaa ta moin in dedke, 6 kom, f. i 5o
Dokler ja še kaj v talogi ! Ostanki bmskega sukna J'l i metrov ta cele timsko moiko obleka f. 3.75	Potna ogrinjala (plaidi 3,5o m. dolg, i.6n m. Širok f* J.5r>
	12 žepnih rutic
Angleško šsviot-blago )'io metrov ta oelo moiko obleko I. f. S V«, H. f. 7.5n, III. r. 6,-	zarobljenih, t barvanlml robi ta moike f. i 30, ta ienske t for.
	Zavese, plahte, preproge
Blago za zimske suknje Ine baie, moderne barve j-10 m. 10 for., II. U for.	
	Zavese od jute najnovejša risanja,popolna,v dveh barvah f a.3n, v štirih barvah f U.5n
Pravi štajerski loden ta l.ivske suknje in oMeke, nepo-kvarljiv, i meter f. Blago za svrhne suknje larve pO najnovejši modi, najfl-nejš* baie j'ln m. ta cel jvrhnik (, for.	
	Garniture od jute i pregrinjali ta postelje in i na-miini pri,najnovejša turška riaa-rija v dveh barvah, f. 3 5o, v štirih barvah 6 for.
	Prešita zimska pokrivala ii ruša, popoln ' dolga in široka, i komad 3 frr.
Modno blago za gospode	
Sraj:e za gospode U Sifona, kretona, oiforda, najboljši Itdelek I. f I.So. II 1.11	Jacquard-Manila hodna preproga, to m trov dolga,trpežno blago f, 3.5<>
Ozford-srajce za delalce moćne, dobre baie, 3 komade 1. f. 2,- II. I |0	Garnitura od ripsa i pregrinjali t i posteljo, i namitni prt,najmodernejše barvane f. t
Spodnje hlače ali svitice it najmočnejirga platua, koperja ali biršanta 1 f. j.5o, 11. f. r.H., za komade	Rjuhe (plahto) t kom bret liva, i m. dol < f i .">o
	Gotov slamnjak 2 m. dolg,
Normalno perilo Jaegerov sistem sinu volna, ta gospode In gospe t srajca f. 3.5o i hlače f. 1, it b'.mbaia f. i.V.koin	i komad, I. f. 1.40, II. <f> kr.
	Konjske plahte, težke vrste t obrobki, i (0 cm. dolne, i Vi cm . široke, I. rumena f. i.3<>, II, siva f r.So
Možke nogavice Flanel .Bte rute za na glavo timske, bele in barvane, pletene ta ienske, telo tople 3 komadi I 6 uarov f. t.in 3 for. 11 y3 kr.	
Namizni prti
laneni, vs'h barv, 3 komadi a fer., t komadi */< i for^__
Prtiči (servieto)
laneni « i drtvPrni, (< kom, f. '.ao
Oxford, najnovejši uzorec
1 komad (31) komolcev) f. 4.5o I
Parilo za gospe
6 ženskih srajo
iz najmočnejšega {j!atn;> * »oV.ća-stim obiltkrm f. 3.1*, * vezenjem
___5 lor.____I
3 ponoćni korzeti
i	fin sif. t vetenjem 1. 4 f., II f.
Predpasniki za ženske
ii oifor la, kretona,surovega platna ali Sifona, 6 komadov f. r 60
Spodnje suknje iz klobu-
ćevinr, bogato tamburirane,rudeće, sive ali drapirane, t kom. 1 for.
Angora-Ogrtao
rimski, 10/4 velik f »'o
Volnena ženska jopica
Jersey) vseh barvah, le(>o pri»to-jevajoča j for., II f. i.J"
Nogavice za ženske
timske,bele ali barvane, 6 parov pletene f l.">i
Lamastne vbriBavke
ii	lane, fi komadov s franiami f. 1.80, 1 obrobkom f. 1.30
Platnina in tkanina
i komad — a t komolcev
Šlfon
n niožko in 2ensko prrilo, 1 kom.| (3« komolcev) I. f. S.no,II. f. 4."
Frosniški baršant
i komad (jo kom Icev) be! ali] rudeč fi f , višnjev ali rujav, f. 5|
Kanovas
xa poateljne preprog t komad d. konvlcev; I. (6, II. 5.an
Atlasov gradi
ia posteljne preproge 1 kom. '."nI d. komolcev, I. f. 5o, II. f. 5.5o|
Modno blago za dame.| 1! Kup o priložnosti! 1 j
Zimski Niger-loden
ia fenske obleke, najboljše vrste, to m, f. 3.JO
Domaće platno
močile vrste (ki komoloev) i k'>m. t/i f. ti.5i, */i f.
Karirana modno blago
cm. liroko ta spalne suknje in| otroške obleke, i> m. f. 4.—
Jcupon i trožično blago
'v vseh barvah, I. f. 3,5", II f. a.8o|
Flanela Valeria
najnovejši uiorer, 10 m. f, a-5o
Kalmuk
najnovejši ui^rtc, to m. f. j-7»|
Baršant za obleko
najnovejši uioreo pristne barre.l m metrov, f. 3.—
Kašmir dvojne širokosti
črn In barvan, 10 in, for 4.—
iAtlas od volne, dvojne širo-|
kosti, irn in barvan,m m. f. 6.J"
l.nstnili pol. (Irir/.tvn „Edinost".
Izdajatelj in odgnvurni uradnik Julij Mikota.
KWIZDE
fluid proti kostobolu
vi čletno	O 1
domače izkušeno izvrstno sredstvo proti
»Pristno se dob1 le	iz polek
»stoječo varstveno	znamko
^po vseh lekarnah	avstro-fogerske monarhije.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v.
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. 11. občinstvo, da zahteva o kupovanji teb sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Krei3-apotheke Korneuburg
Fran z Joli. Kvvizda,
c. kr avstrijski in kralj, romunski dvomi dobavitelj »a živiiio-ztli-nviii^ke prt-parate.
Tiskarna Dolenc v Trata.