OLA $ I VO O S V 0 ’ & Ö D I t N £ F R.'O N T E
I f? r R • <5 < 0 O 1C R ö; .2. v7 : E
LETO II. - Štev. 2
KOPER, 13. januar 1951
Cena 3 din
ČITATELJI!
Naročite se na ««ISTRSKI TEDNIK««
NAROČNINA:
ZA VSE LETO ZA POL LETA ŠTIRIMESEČNO
150 DIN 80 DIN
50 DIN
NAROČILNICO POŠLJITE NA NOSLOV:	t
CENTER TISKA KOPER Telef. 128
Upravljanje podjetij po delavskih svetih
zgodovinska nujnost
na poti v socializem
IZJAVA MARŠALA TITA BEOGRAJSKEMU DOPISNIKU „UNITED PRESSA“
Kakor za Sasa NOB arilo se lahko borili in zmagali le v tesni povezavi z ostalimi narodi Jugoslavije, tako si ne moremo zamisliti danes graditve socializma v našem okrožju brez vsestranske podpore in pomoči jugoslovanskih .narodov. Izhajajoč iz tega je seveda tudi revolucionarni korak: predaja podjetij v upravo delavskim svetom, kar so v socialistični Jpgo-slaviji' že napravili, danes pri nas zgodovinska nujnost.
Ce pregledamo posamezne činitelje, ki postavljajo pred nas izvršitev tega dejanja, je nedvomno eden od najpomembnejših zmaga ljudske revolucije v Jugoslaviji. Drugi činitelj, zelo pomemben me.d številnimi socialističnimi zakoni, ki jih je izdala Ljudska skupščina FLRJ, je zakon o nacionalizacije proizvajalnih sredstev agrarna reforma itd.
Povedati moramo, da so naše sindikalne organizacije pričele že lani z volitvami delavskih svetov v sedmih največjih podjetjih. Toda če pogledamo njih dosedanje delo, bomo ugotovili, da so bili uspehi doseženi samo tam, kjer so bile sindikalne organizacije močne. Razumljivo je, da so tam, kjer je bila sindikalna organizacija .slaba, izostali, tudi uspehi. Vsekakor pa so dò zdaj naše sindikalne organizacije premalo delale, da bi okrepile delavske svete. Lahko rečemo., da so bili najboljši sveti v opekarni »Nardome« v Izoli, v piranskih ladjedelnicah in v kamnolomu Kane-g<ra v bujskem okraju. Na drugi strani pa smo Meli tudi nekatere delavske svete, kakor pri gradbenem podjetju »Edilit« v Kopru in v tovarni »Arrigoni« v Umagu, ki so se redko kdaj sestajali in niso imeli zato nobenega vpliva na vodstvo podjetja.
Zato moramo upoštevati želje naših delavcev in poživeti delovanje delavskih svetov, da jih okrepimo in izvolimo še tam, kjer1 jih še nimajo, kajti naši delavci so pripravljeni voditi podjetje bolje kakor nekateri direktorji. Da je to res, .nam dovolj zgovorno pove primer v opekarni »Nar-done« v Izoli, kjer je delavski svet na svojp iniciativo že naredil proizvodni plan za leto 1951 in si v tem pogledu že postavil obveznosti. Treba je. podčrtati, da je ta delavski svet pripravljen voditi svojo tovarno tudi brez sedanjega direktorja, katerega pomanjkljivosti je delavski svet že ugotovil.
Lep primer, dai so naši delavci sposobni voditi podjetja, nam dajejo tudi delavci kamnoloma v Kanegri, kjer so ob 15-d'nevni odsotnosti direktorja sami opravljali delo bolje, kakor direktor. Na drugi strani pa smo naleteli na direktorje, ki ne zaupajo v delavske svete in delajo po svoji glavi' Tak je na primer direktor tovarne »Arrigoni« v Umagu, ki se, čeprav ga je delavski svet pozval, naj z njim sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, temu pozivu nä odzval.
Zato se morajo sindikalne organizacije na podlagi položaja v naših gospodarskih podjetjih resneje lotiti teh važnih nalog. Vzrok nezanimanja za delavske svete je bil v tem, da do sedaj ne obstojajo v sindikalnih podružnicah vsi potrebni organi, ne dela se tako, da bi! sindikalna aktivnost zajela čim več sodelavcev in niti ne oživljajo delovanja obstoječih izvršnih odborov sindikalnih podružnic. To pa izvira predvsem jz premajhne pomoči osnovnim sindikalnim organizacijam, bodisi pri vzgojnem in praktičnem delu. Vsa delavnost višjih forumov je bila osredotočena na funkcioniranje, medtem ko so ostali držali roke’ 'križem.
Treba je storili vse za ohranitev mini
»e koristi malih narodov, marveč nekatere zahteve velikih sil je treha zato žrtvovati
Ali bi maršal želel dati svoje mnenje o .možnostih v sedanjem obdobju za ohranitev miru?
Mislim, da so vedno možnosti, posebno ker gre za to, da bi se človeštvo izognilo še večji nesreči, kakor je bila druga svetovna vojna. To je tako velikansko vprašanje za usodo Človeštva, da ni človeka, da tega ne bj želel in ki se ne bi bal vojnega spopada, razen ljudi, ki špekulirajo, da bi pri sedanjem položaju dosegli smotre na cenen način. Treba je žrtvovati in storiti vse za ohranitev miru, s tem pa ne mislim, da bi bilo treba žrtvovati koristi malih narodov za to, da bi se dosegel začasni
mir, marveč je treba žrtvovati nekatere zahteve velikih sil.
Noben jugoslovanski funkcionar ni nikdar dal podatkov o velikosti Jugoslovanske airmaide. Da bi se razčistila iminoga različna stališča, ali bi mogel maršal diati podatke o približni jakosti .ugoslovanske armade in povedati, kakšne sile bi lahko ,iugoslaväja, sprožila v .primeru potrebe?
Tega ne bi mogel reči iz osnovnega razloga zato, da ne bi bili naši morebitni nasprotniki obveščeni. Moram reči, da sem sploh presenečen, na kakšen način na primer navajajo podatke o operacijah na Koreji. To je v voj-
Z MESTNIH SINDIKALNIH KONFERENC V KOPRU, IZOLI IN PIRaNU
Wad 150 naših delegatov bo prisostvovalo Kongresu razrednih sindikatov v Trstu
Sprejete resolucije o poživitvi predkongresnega tekmovanja na vseh delovnih področjih, zlasti v dviganju delavne storilnosti in za znižanje
izostankov od dela
Preteklo nedeljo so bile sindikalne konference v Kopru, Izoli in Piranu. Na konferenci v Kopru so bili delegati iz Kopra, Šmarij, Marezig, Rižane in drugod. Prav tako je bilo v Izoli, kjer so bili delegati iz mesta in okolice. Na konferenci v Piranu . pa so bili delegati iz Pirana, Portoroža, Sv. Lucije in Sičjol. Na ta način je bil razdeljen okraj na tri velike dele. Vse tri konference so začele z delom okoli devete ure. U-deležba izvoljenih delegatov je presegala 88 odstotkov.
Te konference so bile v glavnem sklicane zaradi tega, bi na njih izvolili delegate za ustanovni kongres
Dober pridelek vina t Franciji
V Franciji so «meli lami izredno obilen pridelek vina. Pridelali so ga
59,800.000	hektolitrov, medtem ko je bil povprečni pridelek v zadnjih letih 35 milijonov hi. K francoskemu pridelku je prištetih še 13 in pol bilijona hi pridelka iz Alžira in, G milijonov hi starega vina iz prejšnjih let Tako ima francoski trg na razpolago 79 milijonov hi vina. Zato je cena vinu letos padla o.d 400 na 250 frankov za hektolitrskio stopnjo alkohola.
razrednih enotnih sindikatov STO, ki bo 20. in 21. januarja t. 1. v Trstu. Na kongresu bodo delegati poleg ostalega izvolili novo vodstvo, obnovili in utrdili sindikalne delavske organizacije, ki bodo nadaljevale revolucionarno borbo delavstva proti izkoriščevalcem. Nov odbor razrednih enotnih sindikatov, ki bo izvoljen na prihodnjem kongresu, bo postavi; trdne temelje, da jih ne bo mogla podreti ne Vidaljeva in ne druga banda imperialističnih hlapcev Delavski razred. v Trstu se mora danes ostro boriti za najosnovnejše pravice, to je proti brezposelnosti, za povečanje dohodkov. Te naloge bodo prve in najvažnejše, ki jih bo moralo novoizvoljeno vodstvo razrednih enotnih sindikatov izvesti, to je, boriti se, da bo to. delavsko vprašanje v Trstu rešeno.
Razumljivo je, da kominformistični sindikati, ki jih vodi Vidaljeva skupinica, ne morejo napraviti ničesar za delovno ljudstvo Trsta, temveč mu lahko le načrtno škodujejo in prekrito nasprotujejo, da je iz jlneva v dah večje število brezposelnih, o-siromašenih in podobno. Na drugi strani pa so to posledice revizionistične politike Sovjetske zveze, ki je hotela, da bi tudi mi in jugoslovanski narodi hlapčevali, kakor ji
hlapčujejo ostale informbirojevske države v vzhodni Evropi. Temu protidemokratičnemu revizionističnemu delovanju so se naši narodi uprli, ker hočejo biti svobodni in neodvisni. Prav to pot, ki smo si jo začrtali že v narodnoosvobodilni borbi, bo nadaljevala danes naša sindikalna organizacija/ da se bodo istrski in tržaški delavci borili proti vsakomur, ki odkrito ali prekrito dela proti ljudstvu.
O vsem tem so mnogo govorili na konferencah sindikalnih delegatov. ,. Na sindikalni konferenci v Kopru so delegati razvili živahno diskusijo na podlagi govora tov. Dolenca, ki je med drugim podčrtal težak pložaj delavstva v Trstu in naporno delo, ki ga imajo naši delavci pri gradnji socializma.
Prvi je posegel v diskusijo tov. Pečarič, ki je dejal, da bi morale vse sindikalne podružnice že“'zdav-naj skrbeti za štednjo z materialom. Matérial, ki ga razsipajo po gradbiščih, delavnicah in drugod, je zgubljen, kar je velika škoda za naše gospodarstvo. V diskusijo je posegel tudi tov. BolčiS Stanko, ki je poudaril, da še vedno premalo skrbimo za štednjo ter na dvig produkcije v naših (Nadaljevanje na 2. strani)
ni največja usluga nasprotniku. Kar se tiče Jugoslavije, lahko rečem, da številke, navedene v parlamentu, ali celo še večje, ne pomenijo posebne nevarnosti. StevTika ni bistvena. Ni težko uganiti, koliko lahko neka država v primeru vojne mobilizira vojske. To je precej lahko, toda to ni vse, kajti semkaj spada tudi vprašanje oborožitve in opreme.
Ali bi maršal želel kaj povedati o obrambnih potrebah Jugoslavije in njenih možr.ostin, da poveča svojo oboroženo silo iz zunanjih virov?
Tu ne bi imel ničesar dodati tistemu, kar sem povedal v ekspozeju v skupščini. Imamo potrebe, toda nismo še ničesar zahtevali od zunaj, in sicer največ zaradi tega, da ne bi dali gradiva sovražni propagandi. Proizvajamo z lastnimi silami vse, kar je mogoče, toda zaradi obrambe naše države, ne pa jz kakih drugih namenov. Temu vprašanju smo začeli posvečali večjo pozornost od tistega trenutka, ko smo se prepričali, da obstoji nevarnost za našo neodvisnost s strani ZS SR in vzhodnih držav.
Ali je Vatikan kaj odgovoril na maršalov razgovor s Sulz-bergerjem?
Ne, odgovora nj bilo. Toda v zvezi z razgovorom in tolmačenjem razgovora, da bo Stepinac izpuščen, ako pojde v inozemstvo, se je pojavilo nezadovoljstvo med pravoslavnim prebivalstvom, ker ga imajo za vojnega zločinca. Za takega ga imajo in tega ni mogoče popraviti. Razpoloženje pravoslavnega prebivalstva moramo upoštevati.
Informbiro mnogo govori o moči podtalnega gibanja v Jugoslaviji. Ali bi maršal želel navesti točno število oseb, ki so jih oblasti zaprle zaradi njihove direktne aktivnosti v prid Informbiroja?
Točne številke zaprtih ne bi mogel navesti, ker se vsak dan izpuščajo. Zapiranje ni trajno. Kadar ljudje uvidijo, da so napravili neumnost, jih izpustimo. Toda številka nikdar ne presega 3000. Samo enkrat je bilo okoli 4000 zaprtih, toda tedaj smo to število
takoj zmanjšali. Številke, ki jih navaja Informbiro, so navadna izmišljotina in bedarija.
Maršal je bil V Sovjetski zvezi dvakrat: prvič za časa vojne z otoka Visa, idrugiič pa ob podpisovanju pogodbe. Ali bi maršal želel nekaj povedati o tem, kaj se je dogajalo za časa njegovega bivanja v ZSSR?
Leta 1944 sem bil tam, ker se je Rdeča armada bližala jugoslovanskim mejam in sem hotel urediti vprašanje nadaljnjih operacij- na tem odseku. S Stalinom in Molotovom sem se sporazumel glede operacij, posebno glede Beograda. Zahtevali smo samo eno tankovsko enoto. Rusi so nam dejansko dali cel korpus kot pomoč za osvoboditev Beograda.
Ali sta Stalin in Molotov razumela pomen JA in NOV?
Da. Jugoslovansko armado kot vojaškega činitelja sta povsem upoštevala.
Kaj pa (kot političnega?
Ne mogel bj reči. kaj sta mislila, toda imela sta obveznosti, ki sta jih y prevzela v Teheranu in na Jalti. Teh sporazumov pa sta se krepko držala in nista hotela popustiti, zlasti v zvezi s sporazumom z Anglijo glede Jugoslavije. V kolikor sta videla pomen oboroženih sil, pa sta nas podcenje-. vala v moralnem in politične pogledu: nista verovala, da je ogromna večina ljudstva z nami. To je prišlo tudi do izraza v tem, da so nam nekajkrat priporočali, naj znova sprejmemo kralja.
„SLOVENSKA
Izseljeniška matica"
V LJUBLJANI
V Ljubljani so ustanovili »Slovensko izseljeniško Matico«, ki je prva organizacija te vrste v Jugoslaviji, in ima nalogo seznanjati jugoslovansko javnost z življenjem slovenskih izseljencev s pomočjo literature, dnevnega tiska in z organiziranjeem mer-narodnih obiskov.
Ta organizacija bo imela s Slovenci, ki živijo na vseh petih kontinentih in največ V ZDA. Do zadnje vojne se je iz Slovenije izselilo zaradi takratnih težkih političnih in gospodarskih razmer nad 350.000 prebivalcev, oziroma petina vsega slovenskega prebivalstva. Izseljevanje je sedaj prenehalo in nad 4.400 Slovencev se je po drugi svetovni vojnni vrnilo v Jugoslavijo.
Z ustanovne skupščine so poslali poziv vsem Slovencem v državi in v tujini, v katerem jih pozivajo, naj sodelujejo z novim društvom. Za predsednika društva je izvoljen slovenski književnik Tone Seliškar, ki je lansko leto skupno z drugimi slovenskimi javnimi delavci obiskal slovenske izseljence v ZDA.
Zmanjšana proizvodnja avtomobilov v Angliji
Zaradi pomanjkanja jeklenih plošč, ki jih je Velika Britanija uvažala iz drugih držav, bodo v večini britanskih avtomobilskih tovarn od ponedeljka dalje delali samo 4 dini na teden. Z znižanjem delovnih ur se bo proizvodnja avtomobilov v Veliki Britaniji zmanjšala za 15 ods:o:kov v primeru z zadnjim tromesečjem. Predvidevajo, da bo v prvem tromesečju letošnjega leta izdelala 20.000 avtomobilov, manj.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
V preteklem tednu se je svetovni položaj precej zaostril, predvsem zaradi tega, ker so kitajske čete nadaljevale svojo ofenzivo preko 38. vzporednika in se niso ustavile na demarkacijski črti, kar hi verjetno o-
Socialna »pravica« v Italiji
17.000 italijanskih milijonarjev
živi na račun Italijanskega delovnega ljudstva
Zavod Doxa, ki ga voidi Tržačan profesor Pier-Paolo Fegiz, je izračunal, da znašajo letini dohodki italijanskega, prebivalstva, sestavljenega iz
10,700.000	družin, 6.700 milijard lir. Ako bi se ti skupni dohodki enakomerno razdelili na vse družine, bi
Pred sestankom štirih velikih?
Trije glavni faktorji Zapad, Vzhod m Nemci ki se prepletajo danes okrog vprašanja oborožitve Nemčije, zastopajo približno isto
stališče toda z različnimi cilji
Bolj ko se stvari za zapadnjake na Koreji slabo razvijajo, bolj stopa spet v ospredjè Evropa in s tem njen osrednji problem, Nemčija. Dasirav-no poražena ima danes Nemčija le še vedno 70 milijonov prebivalcev, ki so v dveh vojnah pokazali kaj zmorejo in je s tem po svoji vojaški industrijski zmogljivosti druga največja država Euroazije. Čeprav danes ni. oborožena je treba upoštevati da razen Rusije in Jugoslavije nobena evropska država ne razpolaga s pomembno vojsko in da so v tem oziru tudi zmagovite sile v Evropi skoraj enake Nemčiji.
Ni čuda torej! če se danes trudita oba svetovna tabora, kako bi si pridobili Nemčijo, ki je postala zlasti zadnje dni predmet prav posebnega snubljenja. Računi, da bodo zapad-njaki v Bonnu enostavno rekli »Nemčija vstani«, pa bodo vsi Nemci skočili na noge, pograbili za puške in planili po Rusih so se izkazali kot zelo jalovi, V Nemčiji vlada za vse vojaške podvige velika apatija. Doslej tam zapadne velesile niso mogle dobiti niti vlade niti od opozicije izjave, ki bi’kazala na to, da sta pripravljeni sprejeti zamisel o-borožitve, kaj šele sklepe bruseljske konference, kjer so si tako lepo delili nemško medvedovo kožo. Res je, da bi Nemci nekaj tvegali, ako bi vedeli, da se bodo potem rešili vseh okupatorjev in ne le Rusov, vendar Bi morali imeti izglede, da so ti cilji dosegljivi. Današnji položaj vsaj ria zapadu'pa zdaleka ni tak, da bi nudil slična poroštva. Tam niso mogli doseči pravega sporazuma niti o
tem, aii je treba res Nemčijo oborožiti in ali je njena oborožitev sploh Ubristna in priporočljiva. Dočim A-meričani na vso moč na to pritiskajo, stoje Angleži Še vedno nekam obstra-rii, däsi so jih vsa usta polna atlantske solidarnosti, dočim Francozi naravnost z vsemi sredstvi saboH rajo obnovo nemške vojaške sile tudi v obsegu. Oni se še vedno navdušujejo za rheglene pojme svoje »evropske vojske«, ki bi predstavljala neko mešanico evropskih ljudstev, kjer se' nihče ‘rte bi spoznal in vsi poveljevali ter nobeden ubogal.
Seveda/ da deluje tak položaj kot voda na mlin Sovjetske zveze, ki se dobro zaveda nemške nevarnosti ih je ràdi tega pripravljena storiti vse, aa prepreči rijeno Oborožitev. V to svrlio služi najbrže tudi njena nova ponudba zri' sestanek ministrov svetovne koalicije, ki jri zmagala v voj-
ni, kjer naj bi se znova lotili reševanja nemškega vprašanja. Za dosego svojih ciljev se poslužuje Rusija napram zapadu grožnje, da ne bo nikdar dopustila zapadno nemško oborožitve, ker je ta v nasprotju z jasnimi določili potsdamskih razgovorov. Na Nemce pa deluje s slikanjem možnosti njihove združitve in nevtralizacije, ki bi jim omogočila ostati izven sedanje svetovne borbe. Seveda, da doni taka muzika nadvse prijetno na francoska ušesa, ki se udajajo upanju, da se bodo s tem rešili Vojne in nič manj Straška nemške nevarnosti obenem, a tudi Nemci ne kažejo gluhih ušes, saj jim je združitev obeh Nemčiji in odhod tujih čet glavni smoter, ki leti še vedno nedosegljivi megli. Zapeljivi, glasovi, ki jih je bilo čuti iz Berlina, ko so tam te dni praznovali petinsedemdesetletnico predsednika vsho-dno nemške republike Grothewohla ter njegove ponudbe zapadno nemškemu kancelarju Adenauerju za razgovore o združitvi obeh Nemčiji, so padle v zapadni Nemčiji, na rodovitna tla in razbila uspehe, ki so jih tam v zadnjem času z velikimi napori dosegli zapadni diplomati glede vključitve Nemčije v zapadni o-brambni sistem. Tudi Višinski močno pomaga pri tem delu. Zadnje čase prav kratko miga z repom okrog zapadnih predstavnikov v Moskvi, kar običajno ni njegova navada, obljub-jr.ioč, da se bo dalo razširiti dnevni red napovedane konference, ta-
Boji v Indokini
Agencija Nova Kitajska je objavila poročilo Hočiminhovega glavnega stana, v katerem pravi, da so Vieitmin-hovi oddelki začeli v severni predelih Vietnama vrsto napadov proti francoskim postojankam v pokrajinah Vim-Yetn, Fu-Cho, Bak-Nim in Sak-Jan.
Te pokrajine ležijo severno od panoja.	'
Po osvoboditvi južnih predelov pokrajine Fu-To v decembru leta 1950 so oddelki Hoičittrinhove ljudske vojske začeli močno ofenzivo v območjih Da-Fuik 30 km severno od Hanoja, v Kao-Foa, Fu-Lo in Huang-Jea.
V	teh območjih so Hotìminhovi oddelki uničili dva nasprotnikova bataljona in zasedli postojanko Tam-La.
V	teh bojih je padlo približno 80.000
francoskih vojakov, več tisoč pa jo bilo ujetih.	_ !j
ko, da ne bi ostala omejena le na reševanje nemške oborožitve, marveč bi se lotila še kakih drugih točk/ ki žulijo zapadnjake. Seveda, bi morali ti zato malo popustiti v svoji vnemi za nemškega vojaka.
Kakor so vabljivi izgledi, da bi se dalo spričo neuspehov na vzhodu in nepripravljenosti na zapadu iz sedanje mučne negotovosti, izgleda da žal iz te moke ne bo posebnega kruha. Podoba je, da je Sovjetska zveza kakor doslej, tudi sedaj neiskrena in da hoče le zanesti razcep med svoje nasprotnike. Okrepila pa naj bi tudi svojo težo v Nemčiji, da je
najboljše sprejeti sovjetsko ponudbo o združeni Nemčiji, čeprav bi ta potem zašla pod sovjetski vpliv, ker bi sicer prišlo do vojne, ki bi končala ravno tako z vključitvijo Nemčije z sovjetski sistem, le da bi se to zgodilo na ruševinah onega malega, kar je še Nemčija rešila iz ravnokar minule svetovne vojne.
Sovjetskim manevrom torej ne manjka velika spretnost, ki daje zapadnjakom mnogo dela. Zato letajo sedaj križem Evrope, da bi si vsaj malo okrepili omajane položaje. Pred nekaj dnevi se je mudii v Nemčiji poveljnik britanskega generalštaba
Montgomerry, ki je na najljubezni-v.ejši način gladil uporne Nemce. Za njim je prišel sam poveljnik atlantske vojske Eisenhower v Evropo. V prestolici zapadno nemške republike se vršijo neprestane gostije in sestanki med zapadnimi častniki, visokimi uradniki ir. nemškimi generali ter ministri. Nemci so imenovali za začetek dva svoja generala, ki inaj bi vodila težavna pogajanja. Vprašanje je pa še vedno na mrtvi točki, ker si pogodbeniki med sabo ne zaupajo in gledajo le kako bi drug iz drugega iztisnili čim večje koncesije. Spričo tega nerazumevanja, strahu in sumničenj pa natiska znova v Evropo val hladne vojne, ki se je med tem bolj udejstvovala na Vzhodu, kjer se je že spremenila kakor vidimo že v vročo. Upajmo, da ne bo nova konferenza, ki naj omili napetost v svetu, dosegla tudi tukaj podobne uspehe.
— Just —
Bolna fantazija ekscelence
pripada bolj preteklosti kakor pa sedanjosti „O večna mati Italija, ki ne bdiš le nad svojimi ovčicami, temveč nad vsem vesoljstvom'*
Sosedni Trst premore še vedno ek-selence in med tem!i presvetlimi ni na prav zadnjem mestu eksclenca Vitanza. V ostalem zavzema položoj vr-Hovnega državnega tožilca na tržaškem sodišču. In ker so tam te dni imeli velik praznik otvoritve sodnega leta, se je dai v svojo svečano rdečo flajdo, ki si jo natakne ob najbolj imenitnih prilikah, da v znaku svojega dostojanstva opravi funkcijo hišnega gospodarja. Ker imajo že sosedi tako radi razna »leta« zakaj ne bi poleg svetega leta imeli še svoje sodno leto in ne bi tudi njegove o-tvoritve proslavili, na svoj pompozen način. Saj pravijo, da je pravica temelj držav in mora zato imeti svoj ugled. Torej do tukaj bi bilo vse v redu. Le da bi te slavne prilike uporabila ekselenca Vitanza namesto za opevanje pravice, ki bi bila spričo mačehovske roke, s katero jo delijo njegovi podrejeni v zase kaj potrebna1, za nekaj drugega, ki nima prav nobene zveze ne s sodstvom ne s pravico in sicer za neokusno hozano i-taiijanskemu iredentizmu in šovinizmu.	I
Čudno kako se neki ljudje ne morejo ničesar naučiti in ničesar pozabiti. Ostanejo duševne mumje, tako da na njih naftaližirane možgane nimata niti čas niti dogodki nobenega vpliva. Kar se je ekselenca Vitanza učil pred davnimi leti o sveti materi, o n jen(i vesoljnosti in druge ta-
ke cvetke, vse to on danes še vedno avtomatično ponavlja, kakor stari očenaš. Njegove besede se skoraj v ničemer ne razlikujejo od onih, ki smo jih navajeni že leta slišati od njegovih šovinističnih pajdašev-. O večna mati Italija, ki ne bdiš nad svojimi ovčicami, namreč nad vsem vesoljstvom, zakaj ne bi šla enkrat osrečevati svet malo dalje, recimo v Korejo Sn bi nas pustila že enkrat pri miru. Da bi tudi te govorance ne bile tako podobne onim znamenitega Camarate, ki je iznašel zamotane pojme, suverenitete Italije ne le nad; Trstom, marveč tudi nad kraji, ki jih je ta že zdavnaj izgubila. Vsi ti modrijani p? izhajajo iz stališča, če se mirovna pogodba že ni mogla izvesti tako kot je bila postavljena, dajmo vse Italiji. Malo čudno tolmačenje mirovne pogodbe, ker Jugoslavija lahko mirno nastopi v pravnim argumentom: če je mirovn? pogodba res neizvedljiva, potem naj ti kraji pripadejo njej, ki se je za nje v zadnji veliki vojni borila na strami miroljubnih narodov in si jih tudi priborila.
Gotovo ni tukaj mesto, da bi še spuščali v učena pravna razglabljanja tržaških modrijanov, komur na temelju starega rimskega prava pripada Svobodno tržaško ozemlje. Ne da se nam premlevati starih teorij, kli jih naše ljudstvo ne razume in s katerimi bi radi lahkojezični italijanski
dohtarji preslepili in ogoljufali naš narod. Razne njihove ekselence bodo mogoče uspele med svojimi bradatimi poslušalci najti razumevanje za dlakocepstva, ki mnogokrat že menijo na dovtipe. Ne bodo pa nikdar uspeli med Ijudmji, katerih pravno pojmovanje se ne oslanja na zaprašene in davno preživele paragrafe rimskega in bizantinskega prava, namreč na zdrav razum, pošteno srce in naravni čut pravičnosti, katerih ne morejo pokvariti pojmi starega dlakocepstva. In to svoje pravo, ki pa po slovensko imenujemo staro pravdo, bo znal naš deloven človek braniti z vsemi svojimi silami in vso svojo vnemo.	1
Verjetno se tega zaveda tudi ekselenca Vitanza v svoji rdeči togi, ko svojim poslušalcem toži, da se bodo dale dc-seči njihove imperialistične sanje le s solzami, krvjo in jokom. Zelo neoriginalno, ker močno zveni po frazah, ki jih je že svoj čas Churcill obljubil svojemu ljud-styuV le da se to ni tedaj borilo za tujo zemljo, marveč za svoj obstoj proti tujemu osvojevalcu. Sicer smo pa prepričanji, da bi tudi jok, solze in kri ne pomagale pristašem ekselence Vitanza, da bi se še lcedaj prikopali d» naše zemlje in bi tako vse njihove žrtve bile več kot zaman. Zato se to ne izplača. Ne izplačajo se pa tudi govori, kot si ga je privoščil ekselenza Vitanza.
znaäali mesečni dohodki vsake družine 52.083 lir. S tem iračunom je podan, matematični dokaz, da bi ne bilo v Italiji nikake bede in da ne bi bilo potrebno, da se Italijani izseljujejo, ako bi se skupni dohodki — ne rečemo enakomerno — vsaj bolj pravično delili.
Kakor da bi se hotela prikriti beda, v kateri živi večina ‘italijanskega prebivalstva, izkazuje omenjeni zavod 3 % družin, ki imajo manj kot 10.833 lir mesečnega dohodka. Kdor le površno prečita številke v tej statistiki zavoda Doxa, dobi vtis, da trpi bedo! v Italiji le tistih 321.000 družin (3 % vseh), ki ne dosežejo 10.833 lir mesečnega dohodka, medtem ko živijo vse druge družine (to je 10,397.000 družin) razmeroma dobro.
Mesečni zaslužek navadnega težaškega dninarja z ženo in dvema nedoraslima otrokoma znaša danes 30 tisoč lir, uradnika III. kategorije B z enako družimo pa 33.500 lir na mesec. Niti taksni dohodki ne zadostujejo, da bi človek s skromnimi zahtevami vsaj kolikor toliko brezskrbno živel. Ako bi hoteli vsaj delo,ma popraviti krivico/ bi morali povišati najnižje dohodke italijanske družine pri sedanjih razmerah glede na skupne dohsdke vsaj na 40.000 lir mesečno.
Na podlagi tega pridemo do zaključka, da trpijo pomanjkanje vse tiste družine, ki imajo manj kot 40.000 lir mesečnega dohodka. Skoida, da ni postavil zavod Doxa 'tukaj meje in nam povedal, koliko je takih družin. Potem bi se gotovo pokazalo, da nad polovico vsega italijanskega prebivalstva ne doseže dohodkov 40.000 lir in da mora trpeti večje ali manjše pomanjkanje zato, da lahko neznatna manjšina plava v razkošju.
Nat vrhu živi namreč 17.000 italijanskih družin s -povprečnim dohodkom 2,034.3333 lir na mesec!
(Iz »Gospodarstva«)
Teroristi aretirani v Jugoslaviji
Pred dnevi so aretirali 11 Bolgarov, ki so jih bolgarske oblasti skrivaj poslale v Jugoslavijo, zato da zberejo podatke o gospodarskem, političnem in vojaškem položaju v Jugoslaviji. Vsi aretirani so imeli pri sebi orožje in kominformistični propagandni material.
Dalje javljajo, da sta bila 5. in 6. januarja pri obmejnih spopadih ubita dva Bolgara, ki so jih bolgarske oblasti skrivaj poslale na jugoslovansko ozemlje. Omenjena dva nista odgovorila na poziv obmejnih stražnikov, ter so zaradi tega streljali. Imeni teh dveh nista znani, ker nista i-rr.ela pri sebi nobenega dokumeta. Na jugoslovanski strani ni bilo žrtev. Do streljanja je prišlo 5. t. m. v vasi Prli. Pri ustreljenih so našli časopise in 1946 kominformističnih brošur, in vsi trije so bili v civilni obleki in oboroženi z brzostrelko in z ročnimi bombami. Eden od njih je uspel zbežati.
PRETEKLEGA TEDNA
mogočiio, da se mirnim in diplomatskim potom reši ne samo korejski konflikt, temveč morda tudi vsa o-stala pereča vprašanja Daljnega vzhoda in priznanje ljudske republike Kitajske s strani tistih držav, ki se tema deslej odločno upirajo.
Komisija treh, katero je imenovala Organizacija Združenih narodov, da bi preučila možnosti mirne rešitve konflikta na Daljnem vzhodu, neumorno dela ter pošilja predloge Organizaciji združenih narodov, kaki» bi se na najbolj zadovoljiv način rešil spor na Koreji.
V četrtek je komisija treh vnovič ^predložila politečnemu odboru Organizacije združenih narodov poročilo in načrt o rešitvi korejskega konflikta. Načrt vsebuje med drugimi tudi to, da bi bilo potrebno takoj Iskleniiti sporazum za prenehanje so-vražnči=fi. Nekorejske oborožene Sile bi se morale postopoma umakniti s Koreje in moralo bi se omogočiti korejskemu ljudstvu, da se izreče o bodočni skupni vladi.	1
Zelo važna je pa tista točka, v kateri se poudarja, da bS morali po preneahnju sovražnosti organizirati Ijanjerenco, katere bi se udeležili predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Ljudske republike Kitajske, da bi skušali urediti vprašalija Daljnega vzhoda, posebno vprašanje Formoze in	kitajskega	predstavništva v	Or-
ganizaciji združenih narodov.
Večina delegatov je ta načrt ugodno sprejelo, le sovjetski delegat Malik skuša z raznimi izgovarjanji zavlačevati rešitev konflikta. Kaj nam to	dokazuje?	Ničesar	drugega	kot
to, da Sovjetski zvezi ne gre za mir, temveč da zasleduje svoje posebne interese na Daljnem Vzhodu. Sedaj' je	vsem jasno,	da se	Sovjetska	zveza	poslužuje	Ljudske	republike	Ki-
tajske in Severne Koreje za svoje imperialistične cilje.
Kakor je znano, je vrhovni poveljnik vojske atlantskega pakta general Eisenhower, katerega, je na to mesto imenoval sam predsednik Truman, dopotoval pretekli teden v Evropo. Najprej se je ustavil v Parizu, kjer je imel po radiu govor in v katerem Je označil svojo nalogo in nalogo držav Atlantskega pakta. Eisenhower' ima predvsem nalogo, da organizira atlantsko vojsko in da prouči po e-vropskih prestolnicah, koliko lahko vsaka posamezna država prispeva za to vojsko. Nato je liz Pariza nadaljeval svojo pot v Bruselj, od tam je odšel v Holandsko prestolnico Haag, sedaj se pa trenutno nahaja v Danskem glavnem mestu. V ponedeljek bo pa že v Londonu, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Bevinom in s člani glavnega štaba. Za tem bo odšel nazaj v Ameriko, kjer bo poročal predsedniku Truma-nu o rezultatih svojih posvetovanji v Evropi. Sam Truman je na tliskov-ni konferenci dejal, da mora zvedeti prej za mnenje Eisenhowerja, preden se Amerika odloči o številu svojih čet, katere bo poslala v Evropo.
Največ zanimanje v svetu je pa) pretekli teden vzbudila poslaniea, ki jo je predsednik Trnman prečital v ameriškem kongresu in v kateri je začrtal osnovno politično linijo Združenih držav Ameriike za leto 1951.
V svoji poslanici je Truman pripisal korejski spopad Sovjetski zvezi. Dejal je, da so Sovjeti carski imperializem nadomestili z nekim drugim imperializmom, ki je močnejši! in še bolj grozeč. Zagovarjal je evropsko obrambo, za katero je dejal, da pomeni tudi obrambo Združenih držav Amerike. Prav zaradi lega bodo Združene države Amerike pošiljale Evropi orožje in opremo in bodo povečale vojaško proizvodnjo.
Zg odpravo pomanjkljivosti v preskrbi s povrtninami
Socialistični sektor v kmetijstvu
mora prevladovati v proizvodnji povrtnin
Zadružniki iz Bertokov bodo imeli 200 din za en trudodan
Kadar govorimo o vrtnarstvu pri nas, moramo imeti vedno pred očmi dejstvo, da je to ena izmed naših najvažnejših gospodarskih panoig. Pri nas sejemo povrtnine na približno 2.665 ha zemlje. V primeru s predvojnimi leti imamo danes razmeroma manj obdelanih površin za vrtnarstvo. Največ zelenjave pridelamo v okolici mest, kjer so za to dani vsi pogoji. Vendar moramo pri tem vsekakor podčrtati to, da bi lahko v naši vrtnarski panogi imeli večje dohodke, kakor smo jih imeli doslej. Naše kmetijstvo je usmerjeno na to pot, toda žal da pri tem naletimo še na številne težave in to predvsem zaradi tega, ker naši kmetje nočejo nasvetov dovolj upoštevati.
Preskrba naših mest z zelenjavo in povrtninami je še vedno pomanjkljiva, slaba. Na trgih za preskrbo naših t ljudi z zelenjavo smo doslej .imeli pridelke slabše kakovosti in je zato prebivalstvo godrnjalo. Pridelke boljše kakovosti smo morali izvoziti zaradi deviz, ki jih potrebujemo za dvig drugih gospodarskih panog. Ce hočemo po drugi strani prikazati objektivne pa tudi subjektivne težave, ki so nastale v našem vrtnarstvu, moramo vsekakor reči, da je pridelek povrtnin pri' nas še vednq odvisen od privatnega sektorja. V predvojnih časih so naši kmetje predajali zelenjavo v Trstu, čeprav so imeli pri tem tečikrat smolo, kajti cene so bile odvisne cd povipraševanjai Redkokdaj in) to samo takrat, kadar je bilo povpraševanje, je naš kmet prodat svoj pridelek po zadovoljivih cenah, kajti konkurenco so mu takrat delali juž-njaki S temi, da. so metali na tržišča svoje pridelke po zelo skromnih cenah. V itaikiih primerih je bil naš kmet vedno .premagan in je svoj pridelek, namenjen trgu, rajši vrgel v morje, kakim da bi ga spet odpeljal domov. S tem je imel dvojno škodo. Prvo, ker je uničil Svoj pridelek, in drugo, ker je sam trpel prevozne stroške in povrhu tega še zamudil delovni dan. i anes pri nas tega ni več, vsak lahko proda svoj pridelek, pri čemer nima izgube, čeprav tako marsikateri naš kmet misli, ne da bi se pri tem spomnil na predvpjne čase,
■Tako so mnogi naši kmetje posejali zemljišča, kjer so prej gojili povrtnine, z drugimi kulturami, ki jim prav gotovo prinašajo manjše dohodke. S tem smo pri nas zgubili, odnosno zanemarili nad 200 ha dobrih zemljišč, kjer bi uspevale povrtnine. Teda to še ni vse. Prav tako je bilo v našem zadružnem sektorju malo pobude za preusmeritev našega kmetij-
stva v vrtn^-stvo. Po nekaterih zadrugah, kjer 'imajo za to odlične pogoje, niso ničesar storili. Na primer v kmečko delovni zadrugi na Krogu so lani imeli le 250.000 dinarjev dohodkov pri zelenjavi in povrtninah, medtem ko bi na svojih zemljiščih z dobro voljo lahko pridelali povrtnin, kolikor jih porabi ves naš okraj. Ker je naš zadružni sektor zanemarjal vrtnarstvo in ker je pri tem prevladoval privatni sektor, so naše vrtnarstvo zanemarjali tudi krajevni ljudski odbori, ki niso ničesar storili, da bi prepričali našega kmeta, da to panogo goji. Na zmanjšanje proizvodnje povrtnin pri nas je veliko vplivalo tudi šablonsko planiranje setve po posameznih KLO, a ponekod sploh niso imeli plana. Prav tako se mnogi kmetijski referenti ne poglabljajo dovolj v posebne pogoje svojega kraja, pri
kazuje, da je v tej panogi preskrba s povrtninami podrejena privatnemu sektorju. Od tod tudi, visoke cene naših povrtnin in obenem 'tudi pomanjkljiva preskrba.
Da bi naše potrošnike zadovoljili s potrebnimi povrtninami, zavisi predvsem od tega, kako bodo naše 'zadruge stremele za tem, da odpravijo vse dosedanje napake v našem vrtnarstvu in to pri planiranju, preskrbovanju semen, da se setev pravočasno zaključi, od česar je zelo odvisen pridelek, in da Intenzivneje delajo pri tem in da zainteresirajo tudi privatne kniete za gojenje te panoge. Edino po tej poti in na ta način bomo povečali proizvodnjo povrtnin in odpravili njih pomanjkanje ter znižali ceno, s čimer bo naše prebivalstvo bolje preskrbljeno s temi tako važnimi življenjskimi potrebščinami.	G. B.
V toplih gretfxah so bertoški zadružniki že posejali semena za bodoče Vrtnarske sadike
Pravijo, da so bili že vsi kmetje iz Bertokov, Slovenci in Italijani, koloni žinanega bogataša Nobile.
Med temi koloni se je pred letom redila kmečko delovna zadruga, iki so jo krstili prav z lepim imenom »Naprej«. Ime samo pove, da hočejo naprej in. nič več nazaj, ker preteklost PCeveč dobro poznajo. .
Predniki današnjega predsednika in brigadirja delovne zadruge iz Bertokov Apolonija Josipa so bili koloni od 1844. leta. Gospodu Nobilu je ta rodbina služila celih sto let. Leta 1944 ..je to suženjsko verigo pretrgal današnji predsednik Apolonio Josip s 't?m, da se je uprl gospodarju in mu ni več dajal sadov svojih žuljev.
Vsi člani te zadruge so vajeni trdega dela vse svoje življenje in jim ne more nihče očitati, kakor so jih sovražniki vedno ‘klevetali, da gredo v zadruge tisti, iki se jim ne ljubi delati, lenarijo in živijo na račun drugih. Da to ni res, je razvidno iz u-spehov, ki so jih zadružniki v teku enega samega leta dosegli.
Zadruga res ni velika, 13 družin s 70 članii obdeluje 3 ha skupne zemlje.
.Najbolj donosna panoga sta vrtnarstvo in sadjarstvo, v manjši meri gojijo tudi živinorejo. Ukvarjajo se z vrtnarstvom, ker imajo zelo ugodna tla za to.. Gojijo predvsem zgodnji krompir, grah, papriko, paradižnik, zelje, špinačo in še mnogo drugih vrst zelenjave, toda le v manjši .meri.
Zanimalo vas bo ,če vam povemo, da je ta zadruga oddala na trg zelo lepo število stotov raznih pridelkov. Saimo Fructiusu so prodali za en milijon 431.690 din sadja in zelenjave. Pridelali in prodali so 67 stotov svežega graha, 102 stota češenj, 530 stotov paradižnika, 228 stotov namiznega grozdja, 43 stotov paprike, poleg tega so prodali še 78 stotov grozdja za predelavo v vino.
Vsi veste, da je letos suša zelo škodila krompirju in oni so ga kljub temu pridelali 500 stotov, da so več kmečkih delovnih zadrug v okolici založili s semenom. Pridelali so še
čemer je tudi kmetijsko poverjeništvo pri Okrajnem ljudskem odboru dajalo malo pomoči. Tako imamo v okolici Izole, v Sičjolski dolini, v Semedeli in Ankaranu precejšnjo površino aemljišč, ki so bile zasajene z žitom ali koruze in na katerih bi ugodno uspevale povrtnine. To je posledica zanemarjanja vrtnarstva po eni Strani in po drugi strani nezadostno poznavanje tako imenovane rajcnizacije naše kmetijske proizvodnje-
Od vseh zemljišč za gojenje vrtnarstva ima v našem okraju zadružni sektor le 15 %. To dovolj jasno do-
pišejo nm...
Za lepoto mesta in zdrawje fj J EG ©Will PREBIVALCEV
Na splošno sodijo zlobni ljudje, da so obalna mesta zelo nesnažna. Tudi mi mislimo, da z več primeri lahko to dokažemo. To velja predvsem za starodavna mesta, ki so stisnjena in v njih ulicah redkokdaj pokuka sonce. Za nas naj bi veljal primer Kopra. Kar je preteklost napravil*, kar ima zgodovinsko vrednost, tega ne bomo podirali, naj ostane za spomin; pa tudi časi niso še taki, da bi stare dele mesta šli podirat, in napravili nove. Kar pa lahko naredimo, to moramo!
Ugotovili smo, da znaša površina mesta Koper 44 ha, to je torej razmeroma majhna površina, na kateri živi nad 10.000 prebivalcev. Od te površine odpade na 21 ha na površino, katero zavzemajo stavbe in razna poslopja, niti pol površine ne zavzemajo hiše. Prostora za kretanje je dovolj, vrtov tudi! Ulice zavzemajo skoraj 11 in pol ha površine, nekaj nad 4,ha je neizkoriščenega terena, ki bi se ga dalo leno spremeniti v vrtove ali nasade; končno imamo v Kopru približno 8 ha vrtov in različnih podobnih terenov, ki bi lahko služili za okras mestu, če ne bi bili ograjeni, tako pa človek misli, da so v Kopru same stavbe. Kar na zvonik pojdimo, pa bomo videli, koliko lepih vrtov je v Kopru, ki so zakriti v visokimi zidovi, katere bi lahko podrli in bi se l>ce mesta .kaj hiri-o spremenilo. Bazni odbori SIAU bi morali napraviti širokopotezno prostovoljno akcijo, da bi te z'dove podrli in bi lepota vrtov büa vsem dostopna in ne samo redkim gosnoda-jem. ki jo sami uživajo za starinskimi zidovi.•
Tudi na trgu Brollo bi bilo treba še marsikaj urediti. Dela, ki so se vlekla dve leti, so prenehala in na
nekaterih mestih se pojavljajo rebra in jame. Treba je pravočasno nasuti dovolj peska, da ne bomo imeli pozi eje veliko dela. Na istem trgu smo že podrli zidove, za katerimi ' se je skrivala škofova palača in obsežni vrtovi. Toda ostalo je le pri zidovih. V sramoto, mesta je. če je v tem vrtu polno nesnage in odpadkov, namesto da bi služil kot park, za kar bi bilo potreba podreti še nekaj zidov in bi dobili prostore in lep vrt v središču Kopra. Enaki vrtovi so za koprskim nvzejem, ki se vlečejo tja do tiskarne Giuliano. Tudi tam bi se dalo marsikaj urediti in podreti zatohle zidove, za katerimi š,e Skriva lepota. Misi mo. da imajo vsi prebivalci pravico do čistega zraka in do uživanja te lepote.
Drugo vprašanje, ki se tiče zdravja koprskih prebivalcev, je snaga mestnih četrti. Se polno je podzemskih prostorov, in zatohlih kleti, v katerih živijo podganne. Te zatohle luknje, iz katerih se širi smrad po gnilih jajcih, je treba Čimprej* očistiti.
Ce je mestnemu odboru uspelo v teku dveh let napraviti novo kanalizacijo, tako da vsaj ulice ne zaudarjajo več po smrad", smo prepričani, da bo znal tudi na administrativni način pomagati bazam SIAU. da izvedejo očiščevalno akcijo. Obenem hi moral tudi odsek za ljudsko zdravje pomagati prebivalstvu, da se o-riese večne nesnage. Nakateri meščani pa imajo tako nesnažna dvorišča, da predstavljajo pravo nevarnost za zd-avje ljudi. Ce se prejšnji oblašt-uki niso zmenili, da bi skrbeli za čhstočo mesta, ker so oni stanovali v sončnih in zdravih stanovanjih, moramo mi skrbeti za zdravje vseh delovnih ljudi!
0OÜESLI SO KAM preihiMlrso zastavico
Kakor vam je znano, ima mladina za svoje šolske odbore prehodno zastavico.
Konec meseca decembra 1950 pa smo to zastavico oddali. Kajti okrajni komite ZAM v Kopru je ugotovil, da je nesmiselno, da leži prehodna zastavica vedno pri istem mUumskcm odboru. To je resnica, toda imel bi pripomniti nekatere stvari, katere bi se morale upoštevati v pravem tekmovanju. V našem koprskem okraju je Pomorski tehnikum edina strokovna šola, ki sestoji iz samih mladincev. To nas ovira predvsem v kulturno prosvetnem delu, saj ne moremo dobit; nobenih dramatskih del. v katerih ne bi sodelovale tud dekleta. Drugi vzrok je ta, da imamo zelo malo prostega časa. Pretežno večino dneva imamo pouk in zaradi tega se skoraj ne moremo primerjati na primer z gimnazijo, ki ima samo dopoldne pouk. Pri tekmovanju pa bi mladinski odbori morali gledati tudi na zabavo mladine ter na povezavo med italijansko mladino in raznimi mladinskimi odbori. Svoje rezultate tek-•mo-vanja pa naj bi javljali tudi v časopisih. Vsi ti faktorji bi se morali upoštevati ter vnesti v tekmovanje.
Upam, da bo okrajni komite ZAM v Kopru v novem letu kaj kmalu organiziral tekmovanje; kajti tekmovanje je edini pravilni način dela, s katerim naša mladina pride do pravilnega odnosa do dela in se s tem privadi za bodoče delo. Prehodna zastavica pa bo le merilo za odlikovanje najboljšega mladinskega aktiva na šoli. Zato bomo takoj, ko bo razpisano tekmovanje, skupno tekmovali in si s tem, kakor upamo, zopet osvojili prehodno zastavico. To smo sklenili tedaj, ko smo jo oddali in upamo, da bomo to obvezo tudi izpolnili.
Zar—Le
AM Sso še	tako
pri GORIVU?
Pri tem podjetju je uslužben Hrvatin Joško, kateri je že leto dni odgovoren za razmestitev dela in gibanja prometa pri »Gorivo«.
Ta neprijazni nepridiprav ima naj-grši odnos do vseh strank, kar jih
klinja, sploh se vede kot tisti, ki želi da bi šlo vse najslabše, kar bi menda njemu najbolj ugajalo. U-pravnik Goriva je Bevk, kateri je ob novem letu podaril Hrvatinu Joško-tu 3,500 din visoko nagrado, menda zato, ker se je vedel najslabše in je imel najgrši odnos do vseh strank. Ta Bevk je pač nekaj .boljši, kajti on ima vsaj gotovo količino udarniških ur, kajti vsak dan prihaja na delo okrog 9 ure in Se po kosilu vrača že ob treh tja do pete. Tu je gotovo mnogo nadur, pa ni samo to. Stalno se briga, kako bo izboljšal preskrbo s kurjavo? Te dni je prejel iz Postojne sporočilo, da je tam večja količina drvi za naš okraj. Bevk je takoj odšel, da organizira prevoz, toda rfe iz Postojne pač ne vem k.ie, ker je šel na izlet po svojih opravkih. Briga ga njega Gorivo! Saj on ima doma stalno okrog 4 m drvi in še te brez sindikalnega bona (ali je res, da ima Bevk večji bon), kje pa so‘ ostale nepravilnosti za katere je krt»'o Gorivo. Pač je smola, bolnice so brez drvi. Kaj pa člani sindikata, mar nam ne bi Bevk dal malo svojih?
Večkrat sem bil pri Bevku v p’sar-ni in’ sem vsakokrat videl, kako težko je ta pridni direktor Citai časopise, verjetno je to delal cele dni.
Zaradi tega je končno nagradil svojega sekretarja Joškota.
Ali bo še dolgo tako pri Gorivu?
Ljubič
68 stotov pšenice, 130 hi vina, 700 . stotov sena, fižola za svoje potrebe in tako dalje.
Rekli so, da za živinorejo sedaj pri njih še ni tako važna panoga, zato jo gojijo le toliko, kolikor potrebujejo živino za vprego in nekaj za mleko.
Imajo 3 konje, 2 vola, 7 telic in 4 krave, to je skoraj za 50 % več kakor na dan, ko so zadrugo ustano-novili. Imajo samo štiri krave in vendar so .oddali 52 hi mllekai.
Enoletni trud jim bo ob koncu prvega gospodarskega leta dobro plačan. Zgoraj navedene uspehe ni bilo niti talko lahko doseči; rekli so, da so o polnoči razkladali pridelke in ob
4.	uri zjutraj hodili na polje. Pri pregledu dohodkov in izdatkov in o-pravljèmih delovnih dni sò, ugotovili, da bo znašal en delavnik vsakega zadružnika 200 din. Ta številka nam jasno pove, da so zadružniki delali in zaslužili.
Zanimalo vas bo tudi) kaj bodo delali zadružniki letos. Premislite: 130 stotov semenskega krompirja bodo posadili na površini 13 ha zemlje. Pri srednji letini bodo pridelali 26 vagonov krompirja. Posejali bodo še nadalje 3 ha' graha, 2,5 ha paradižnikovih sadih, 1 ha paprike. Pripravili so tudi 15. ha zemlje'za nasaditev tri tisoč 'tirt. Poleg tega bodo letos gradili svinjak za 50 prašičev in popravili goveji hlev za 28 glav živine. Letos nameravajo kupiti tudi kamion in traktor.
Pridne roke zadružnikov so dosegle že lepe uspehe in jih bodo brez dvoma še povečale.
Preden zaključimo, moramo omeniti, da je med dobrim tudi nekaj slabega. Slab zadružnik je bil Kozlan Marij. Ni se mu ljubilo mnogo delati in je večkrat govoril slabo o zadrugi, kar v resnici ni držalo. Med dobrimi zadružniki ni mesta za take in zato so ga lani v avgustu izločili. Zelo slab zadružnik je tudi Purger Ernest. Njega ne skrbi, kako poteka delo v zadrugi. Slišali smo, da gre večkrat k drugim delat, namesto da bi delal v zadrugi in to tudi, ko je bilo delo na polju najbolj nujno. Ce bo hotel Purger še nadalje ostati član té zadruge in zvest graditelj socializma, bo moral resno premisliti in spremeniti svoje odnose do dela v čim krajšem času.
Zadružnikov ne zrnati nič; ostali bodo trdni na svoji poti, premagali bodo vsako oviro in jo odstranili. Dosegli bodo še mnogo uspehov, če bodo složni popravljali vsakdanje napake.
Sklepi čelitepa okrožnega
1.	Podpreti iniciativo delavcev vseh podjetij za njihovo sodelovanje z ljudsko oblastjo s pričo potrebe volitev delavskih svetov v vseh gospodarskih podjetjih.
2.	Sindikalne organizacije naj s pospešenim ideološkim in političnim delom pripravijo delavce na volitve delavskih svetov s študijem in razlago zakona o opravljanju gospodarskih podjetij od strani delavcev.
3.	Okrožni odbor na podlagi predlogov in z ozirom na nujnost volitev! delavskih svetov v okviru gospodarskih podjetij, v zvezi z zakonom o delavskih svetih v FLR Jugoslaviji, nudi svojo pomoč in daje predloge pri* stojnim organom ljudske oblasti.
4.	Potom letnih skupščin za volitve sindikalnih organov usmeriti delo za pripravo delavcev ter sindikalnih organizacij za izvolitev delavskih svetov*
5.	Za poglobitev in utrditev demokratičnosti v sklopu sindikalnih orga-
nizacij in za njenogovo organizacSjsko okrepitev, sklicati letne skupščine za; volitve sindikalnih vodstev v vseh organizacijah v času od 15. januarja no 30. marca 1951. Letne skupščine naj se vršijo na osnovi novih pravi! Okroij nega odbora.	'
6.	Da bi se ne sindikalne organizacije znašle pred svojo skupščino ne-i pripravljene, naj vsa vodstva sindikalnih organizacij nujno podajo analizo! izvršenega dela od 1. januarja do 31. decembra 1950.. tako da bo organi-) zacijam samim v korist za sestavo poročil ža skupščino.
7.	Okrajne sindikalne skupščline naj na podlagi direktiv Okrožnega odbora, naredijo plane, ki naj bi po njih sklicali posamezne skupščine osnovnih! organi'zacij ter v zvezi s tem naj tudi sestavijo pravila za skupščine delega i tov sindikalnih odborov po kategorijah. Na svojih skupščinah pa naj okrajni «cibori razpravljajo o najširši pomoči osnovnim organizacijam v tem smislu.
8.	Z razpustitvijo mestnih sindikalnih skupščin iln po pregledu prole-sjonalnih kadrov naj sindikati usmerijo svojo delavnost v pritegovanje tem večjega števila sindikalnih sodelavcev.
9.	Pri Okrajnem sindikalnem svetu v Kopru naj ustanovijo Okrajni od-i bor'Sindikata gradbenih delavcev in sindikata živilske Industrije in na osnovi tega izboljšati delovanje sindikatov, v teh dveh najvažnejših panogah našega gospodarstva
18. fa nlenum potrdi razna pravila Okrožnega odbora, med katerimi so: pravila o financijskem poslovanju, o delu in nalogah finančnih komosij ter o pravilih za njih vzgojo, kakor tudi o novji statistiki, ki bo morala biti v, praksi že ta mesec.	. '	j
11.	Z začetkom 1. januarja mora Biti ves denar, ki ga Je prejšnjo letoj
dal Zavod za socialno zavarovanje sindikalni organizaciji v prometu zal okrevališče in za pomoč potrebnim delavcem.	I
12.	Za izvedbo vseh sklepov morajo Okrajni sindikalni sveti s sodelo-
vanjem taj ištva okrožnega odbora razrednih sindikatov, organizirati semi-’ narje, na katerih naj bi se obravnavalo razna vprašanja naše organizacije^ za njeno okrepitev in razširitev, in to čim prej.	i
Koper, 11. januarja 1950.
I
IV.	Plenum Okrožnega odbora Enotnih razrednih sindikatov za Istrsko okrožje
Med ankaranskimi zadružniki
Zadruga v Ankaranu. Drevje v okolici zadružnega poslopja, 'ki je poleti tako lepo, je zdaj brez listja. Poleti to listje zastira pogled na morje, zdaj pa je zadružna stavba skoraj pri morju. Okrog hleva in stanovanja ter na 'dvorišču — vsepovsod blato, ta neizogiben spremljevalec kmetij« v jesenskem in zimskem času. V zadrugi je videti, kakor da je vse .izumrli», le v hlevu je čjuti življenje. Na zemljo pada mrak.
K.je so vsi ljudje? To vprašanje je odveč, kajti ankaranski zadružniki so pridni, njihovo posestvo je precej raztresenoi tudi uro hoda naokrog, vsi so na poljih; tudi v zimskem času imajo veliko dela. Dosti zemlje imajo, a delovne sile premale, zato morajo mnogokrat napeti vse sile, da sò kos vsem nalogam.
Mrak je že bil, ko sem se podal v zadružno gostilno. In začuida, slišati je bilo kar prijetno petje. Prepevali so zadružniki, tisti ljudje, ki so včasih trdili, da ne morejo spraviti skupaj pevskega zbora. Koradin in Golob sta bila najbolj razvneta ln tudi brigadir je prepeval. Njega Sem poprosil, naj mi kaj pove, saj mojo ra-

i

16 diplomiranih bolničark nam je dal bolničarski tečaj v Izoli
mora kdo imeti; on obrekuje, pre-
llllUM'Illlllllin/lllillllüMtl'ltlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinilllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllliifii IllllllilHIIllllllllllIIIIIIIItllllUIIIIIIIIIillllllllinilIMlilllllllllllLlllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIllllUllfniFIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllHIIIIIIIIIIIU lllillHMlIlllllllfllliitllllHilltlllllHtlllllllUUIIIIIIIItlllllllUltHtllllllilllllllllllllUilllllllltlllfllllllltllttlllHItlilUlinttllllllHIIIIItM tlllllllllllllllllllllli IV.
BRANKO BABIC
Zdaj pa lahko pridemo na analizo položaja tukaj pri nas in na dogodke po objavi resolucije Informibiroja. Po vsem povedanem nam bo sedaj še bolj jasno, da resolucija Informibiroja in različno gledanje nanjo nikakor nista osnovni razlog, da je prišlo pri nas do razbitja enotnosti demokratičnega gibanja in njene vodilne sile Kompartije, marveč da sta samo močno sredstvo v rokah KPI, ki je preko Vidalija in njegovih frak-cijomašev začela uveljavljati bolj odločno in odkrito svoj nacionalistični ■n oportunistični odnos do tržašiKega vprašanja in njegovega revolucionarnega gibanja. Zato je bilo kajpak potrebno pbsediti revolucionarno preteklost naše Partije im jo prikazati kot nacionalistično, naslanjajoč se pri tem na resolucije informbiroja o »nacionalizmu« KPJ. Podobno je bilo potrebno . prikazati tudi preteklo herojsko borbo tržaškega proletariata kot avanturistično samo, zato, ker tudi Jugoslavijo obtožujejo avanturizma, ko gradi s petletnim planom socializem v svoji deželi. Značilne so v tem pogledu izjave Gasparinija takoj prve dni po objavi resolucije Inform-biroja, ki kažejo na izbruh dolgo zadržanega oportunizma: »Kaj je treba za vsako malenkost proglašati Stavke, Sindikat!" morajo prenehati s političnimi stavkami.« In to je bilo izrečeno takrat, ko je reakcija začutila razdor v delavskem gibanju in zaradi tega njegovo oslabitev in začela- po-litično Ofenzivo proti tovarniškim odborom, proti delavcem, ki sa brattili dvojezičnost v tovarnah itd.,
kar je dovVdlo do znanih procesov in obsodb delavcev. Tako stališče Gas-perinija je pomenilo na celi črti umik, brez borbe, pred razrednim sovražnikom, ki je začel nastopati močneje, ko je začutil osläbljenje in omahljive vrste nasprotnika. Gašperini je takrat, dejansko odkril v vsej globini oportunizem in umik pred razrednim sovražnikom,, ki ga je v tržaško delavsko gibanje začela odkrito vnašati frakcionaška skupina. To je bil akt sproščenosti dolgo u-klenj,enega oportunizma in likvidator-stva ljudi, ki se ves čas niso mogli znebiti nacionalističnih in oportunističnih napak KPI, ki iso stali ves čas revolucionarne borbe tržaškega proletariata ob strani ali pa jo skušali ovirati, ker jim ta borba pač ni dovoljevala,, da bi se s,pirostil njihov oportunizem.
Na tej liniji so frake ion aši na osnovi resolucije Informbiroja sprožili brezbrižno kampanjo laži in klevet proti novi Jugoslaviji. V tej kampanji se poslužujejo najbolj očitnih imperialističnih provokacij nasproti Jugoslaviji, prikazujejo jo kot nacionalistično državo, iki naj bi postala oporišče imperializma v borbi proti Sovjetski -zvezi itd. Morali so izkoristiti resolucijo Informbiroja do kraja, da b.i delavske in demokratične
spora v tržaškem
množice odvrnili od Jugoslavije in jih pripravili do tega, da sprejmejo linijo KPI z vsemi njenimi sektaškimi in oportunističnimi napakami ter nacionalistično linijo priključitve k Italiji. Pri tem pa najbolj nesramno izral> ljajo marksizem-lenireizem, ko skušajo »teoretično« dopovedati, kako je priključitev Trsta k Italiji napredna in v interesu revolucije, češ da je Jugoslavija izdala enotno socialistično fronto, v Italiji pa je močna KPI, ki je v enotni socialistični fronti. Kakor smo že -enkrat povedali, pa pozabljajo pri tem na majhno okaj-nost, namreč da KPI ni na oblasti in da je danes v Italiji, po delni krivdi KPI, na pohodu nov kler.ofa-šizem in da je parola priključitve Trsta k Italiji parola italijanskega irn,-perializma De Gasp eri jev e vlade. Tako postavljanje martasizma-leninizma-v nacionalnem vprašanju je enostavno zlorabljanje marksizma - leninizma za prikrivanje in tihotapljanje nacionalistične in protimarksistično-lemnistič-ne politike v delavsko giban‘e. To je linija kontrarevolucije, linija razrednega sovražnika delavskega gibanja.
Po enakih metodah z enakimi cilji vodijo tudi kampanjo proti coni B jugoslovanskega področja Tržaškega o-zemlja. Dosledni svoji Molji postavljajo frakcionaši jugoslovansko vojsko
celo na tisto stopnjo z okupacijo cone A po anglo-ameriških četah. Se več! Trdijo celo, da istrsko prebivalstvo komaj čaka, da bi bilo rešeno jugoslovanske okupacije in policijskega terorja, 'k-i da se nad njim izvaja. Ze samo po sebi je tako obračunavanje stvari vse prej kot razredno in marikiSistično-JenmističnO, ker pri tem pozabljajo, d,a je Jugoslovanska armada revolucionarna ljudska armada, plod ljudske revolucije. S tem, da gredo po drugi strani, več ali manj molče, preko kolonialne in okupatorske politike angle-ameriške vojne u-prave v coni A pri tem ne razločujejo jugoslovanske im anglo-ameriške okupacije, podpirajo objektivno an-glo-amerišlki imperializem, kar je popolnoma v skladu z dejstvom, da u-poraibilja ameriški delegat Austin na Zasedanju OZN proti coni B in v obrekovanju Jugoslavije argumente Vidalijevih frakcionašev.
Po vsem tem se danes nič ne čudimo-, da obtožuje Togi iati v buržoaznem parlamentu buržoazno De Gasparijevo vlado, da je premalo storila, da bi bil Trst priključen k Italiji, da servilno pristaja na politiko ameriških imperialistov, ki drže sedaj Trst v rezervi kot mamilo, s katerim da »nameravajo plačati beograjskega izdajalca«. Skoraj ni treba po-
vedati, da sodi ta kleveta tudi voditelja KPI med rezultate breznačelne kampanje, ki jo vodijo proti KPJ in njenim voditeljem. V istem hipu, ko postavlja Sovjetska zveza p-r-ed OZN zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe in imenovanje guvernerja, objavlja rimska »Unità« politično noto, v kateri se sicer spretno postavlja za predlog Sovjetske zveze, v bistvu pa postavlja zahtevo po priključitvi k Italiji, obenem pa imenuje nekdanjo jugoslovansko zahtevo po Trstu za jugoslovanski šovinizem. Ko prinaša »Lavoratore« to noto in jo komentira, dodaja isti sapi, da bi bilo potrebno sprejeti predlog Sovjetske zveze po imenovanju guvernerja v pričakovanju drugih resolucij, . Nobenega dvoma ni, na kakšne solucije pri tem mislijo.. V čem je tu doslednost in-ternacio-nalistične politike na liniji Sovjetske zveze? Hkrati — ko se Sovjetska zveza bori za mir in spoštovanje mednarodnih pogodb, ki jin an-glo-ameriški imperialisti kršijo v pripravljanju nove imperialistične vojne — pa izražajo stališče po priključitvi k Italiji. Taka politika je objektivno samo na liniji italijanskega imperializma in imperializma sploh ter je nasprotna interesom svetovnih demokratičnih sil in Sovjetske zveze. Taka politika vodi logično v nerriar-ksistič no postavljanje nacionalnega vprašanja, kakor ga ponujajo po Gaspariniju v smislu rešitve nacionalnega vprašanja za Gornje Poadižje, kar ni nobena rešitev, ki naj bi bila primerna tudi za Trst in Julijsko Krajino.
(Nadaljevanje sledi)
dovednost že itak pozna. Pridružil se je še Kocjančič Jože in potem sta začela pripovedovati, da so se v zadnjem letu zboljšali za »stoprsto«; Čeprav je zdaj v zadrugi že 49 družin, še vseeno ni dovolj. To je njihova glavna skrb, kako bodo organizirali delo, da bo vse pravočasno gotovo, kljub pomanjkanju delovne sile Letošnji plan dela je p/ecejšen in večji <)tf lahškegd: Približttd" takole so mi povedali, o tem:
Največ dela jih čaka na bonifiki. To leto nameravajo saditi na tem zemljišču zelenjavo, dosti zelenjave,-in zato bodo potrebovali mnogo vode, ker poleti tu sonce strašno pripeka in če ni vode, uniči pridelek. Preteklo leto so na bonifiki pridelali pšenico. Hekatrski donos pšenice se suče od 14 do 15 stotov. Zdaj bodo r.a te njive napeljali vodo iz reke Riža-ne, načrte že imajo im, tud! betonske kanale, bodo dobili, tako ria bo voda v sušnem času zagotovljena .
Sadili bodo tudi paradižnik, čebulo, papriko in drugo .zelenjava To. se bo izplačalo. Začeli smo računati: če sejejo na tej zemlji pšenico, pridelajo na hektar 14 stotov, to prodajo po vezanih cenah po 4,5 dinarjev. Iz ha zerrilje torej dobijo 'okrog 6.500 din. Ce pa pridelajo paradižnik, ga pridelajo mnogo več in "tudi dražji je. Na vsak'način‘bodo'pridobili iz enega ha zemilje, ki jo 'Sodo namakali, zelenjave za VŠč tisoč dinarjev. Seveda, déia bò več, bo pa zato dohodek veičjii. S pridelovanjem zelenjave bo povprečni zaslužek zadružnika močno povečan. !
Le ta težaVa je Še na bonifilčn 35“ je zemlja slana. Med Vojno, 1. 1943, so Nemci porušili nasipe, ki branijo morski vodi dostop do1 njiv — njive so namreč nižje od morja — in šele po osvoboditvi so vodo odvedli. Se nekaj let bo preteklo, preden bo zemlja na bonifiki takšna, kakor druge zemlje z istimi sestavinami.
Ankaranski zadružniki imajo za to leto v načrtu, da bodo nasadili 1000 novih sadnih dreves, ker tudi sadjarstvo je zelo donosno in poleg tega ima.io odlične pogoje. Isto je z vinsko
POPRAVEK
V 44. številki našega lista z dne 30. decembra preteklega leta smo napisali na tretji strani v članku »V KMEČKO DJ5LOVNI ZADRUGI NA KROGU JE TREBA NAPRAVITI RED«, da sta zadružnika Ivan Rihter in Goja Kuzma kominformistični agenta in škodljivca v zadrugi na Krogu. Ta ugotovitev se je nanašala le na zadružnika Petra Gužiča, bivšega pred sednika zadruge, ki so ga zadružniki razkrinkali že pred letom in na njegovo mesto izvolili novega .predsednika.
Za tovariša Ivana Rihterja pa moramo kljub temu reči, da je. kadar se ga napije, nediscipliniran, kar slabo voliva na zadrugo in njen ugled. Tovariš Rihter je v resnici delaven, toda kakor že omenjamo, pijančevanje ga kvari, zaradi česar ima tudi njegova žena velike sitnosti z njim.
Prav tako smo napisali o tovarišu Goja Kuzmi, da je škodljivec in kominformistični agent. Tudi ne drži. Drži pa, da se je lanskega poletja tov. Goja večkrat napravil bolnega, kar je posledica njegove lenobe. Ni rečeno, da ni bil mogoče bolan, saj se zdaj zdravi v bolnišnici, toda lahko bi šel k zdravniku že tedaj, ko je popival po gostilnah. Ostali zadružniki na sO' garali tudi zanj.
Vsekakor tovariša Rihter in Goja nista nikdar, bila kominformistična agenta , ker se v resnici sp'oh ne razumeta na politiko. Ugotovitve, ki jih je naš sodelavec v naglici slabo razumel, smo s tem pojasnili našim čitateljem.
Uredništvo
trto. Lami so posadili 5000 novih trt, to leto jih bodo posadili 10.000. V ta namen bodo morali rigolati veliko površino zemlje. To so imeli že lani v načrtu, pa ga prav v tem niso dosegli, ker niso imeli rigolnega pluga. Zdaj ga že imajo, dala jim ga je ljudska oblast. In še nekaj driigih poljedelskih strojev so dobili': kosilnico, rezalnico, krožno brano itd. Ta rigoln! plug napravi za trideset dobrih delavcev in jim bo prihranil veliko truda.
V načrtu imajo tudi gradnjo. novega svinjaka in ureditev hleva za govejo živino, ki so ga pokrili že 15 novembra lanskega leta. Cim bodo vremenske razmere ugodne, ga bodo uredili, saj hlev tudi nujno rabijo, ker imaijo 65 glav goveje živine.
To-le so mi povedali o njihovem planu za leto 1951.
I mestnih sindikalnih
konferenc v Kopru, Izoli in Piranu
(Nadaljevanje s 1. strani))
tovarnah, delavnicah in drugod. To bo mogoče odpraviti samo, če bodo naši delavci razumeli, za kaj delajo in komu bodo proizvodi koristili! Da bodo delavci to razumeli, je potrebno , da pospešimo kulturno prosvetno in ideološko-vzgojno de Io med njimi, da ustanavljamo rdeče kotičke, čitalnice, razne krožke itd. P*i tovarnah bi morali ustanoviti knjižnice in končno pomagati delavcem pri učenju in razvedrilu. Sind'kalne podružnice bi morale organizirati od časa do časa razna predavanja itd.
Poleg teh diskutantov je bilo na sindikalnih konferencah še mnogo drugih, ki so prav tako poudarjali odpravo nedostatkov pri izvajanju planskih nalog, bodisi, v proizvodnji, bodisi v gradbeni dejavnosti ali pa kulturno prosvetnem delu.
Na sindikalni konferenci v Kopru so izvolili 55 delegatov za ustanovni kongres razrednih sindikatov. Približno takšno števili delegatov so izvolili tudi na sindikalnih konferencah v Izoli in Piranu.
Na vseh treh sindikalnih konfet rencah so med drugimi sklenili, da bodo v predkongresnem tekmovanju poostrili borbo za visoko produktivnost dela, za dvig proizvodnje in za boljšo kakovost. V zvezi^ s tem je treba oživiti tekmovanje za zmanjšanje neopravičenih izostankov, dosledno se boriti za znižanje proizvodnih stroškov v vseh panogah proizvodnje, izkoristiti vse notranje rezerve v surovinah in v materialu ter znižati število zaposlenega administrativnega aparata povsod, kjer ni nujno potreben, najostrejje se boriti proti vsakomur, ki bi hotel zavirati naš razvoj in teptati vse naše dosedanje pridobitve. Dalje hočemo oživiti kulturno-prosvetno delo med člani sindikata, da bodo delavci razumeli važnost sodelovanja in pravilnih odnosov do dela ter do tovarišev, usposobiti delavce, da bodo sposobni sprejeti tovarne, delavnice in podjetja v svoje roke po zgledu jugoslovanskih delavcev in poostriti borbó proti simulantom, to je proti delavcem, ki se delajo, da so bolni in ki tako izkoriščajo fopd sociahiega zavarovanja na račun resnično bolnih delavcev: z zmanjšanjem števila si-mulantov bomo omogočili bolnikom, da bodo dobivali med časom zdravljenja plačo, kakor bi delali.
Ob zaključku konference so delega-ri poslali pozdravni pismi centralnemu odboru Enotnih razrednih sindikatov v Trstu in Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije,
Zakaj bodejo v oči informbirojevce Podzveza shfz za istrsho okrožje
jugoslovanski gospodarski odnosi z Zapadom in ameriško posojilo JE dobro o Fr a vi la svoje delo v letu 1950
■ - m	, ———n       'Pri=‘tp>D'in Intn in 1-tiln 'v-i n «a ? <-» v, «1,-,-vi ; i, „ ,, „„i.. m_  i s • _ <■ v-	_
Bojijo se, da bi jih Jugoslavija prehite V izgradnji socializma, in da bo izpolnila svoj plan tudi brez njihove pomoči
Posebno zadnje dneve, ko so začela prihajati živila iz Amerike v Jugoslavijo, ki jp je letos težko prizadela, suša, so informbirojevpi napeli — po direktivi modrega vodstva VKP b — vse svoje strune. Našli nov dokazj da je Jugoslavija prodala svojo neodvisnost, da je prešia. k imperialistom, da je izdala so-cializem, da je fašistična. Toda minister za zunanjo trgovino Milen-tije Popovič je na’ - zadnjem zasedanju Ljudske Skupščine v Beogradu jasno povedal, .zakaj In kako trguje Jugoslavija, z drugimi državami.
». . . Jugoslavija je prebrodila ob dobje tako. imenovane blokade, čeprav države informbirojevskega bloka nadalje izvajajo zapore. Danes pa ne. moremo več govoriti o blokadi v tem smislu, da ne bi imeli dovolj tržišč za prodajo .in nakup blaga. Naša država razvija ekonom ske odnose z vsemi tistimi državami ki so pripravljene trgovati po načelu politične neodvisnosti in samostojnosti ter enakopravnosti. Pri reševanju temeljnih ekonomskih vprašanj z vladami drugih držav smo naleteli na. razumevanje. Četudi so bila potrebna včasih daljša pogajanja, vendar so še končala vselej tako, da' je bilo zadoščeno na5emu stališču neodvisnosti in., samostojnosti.. . .«
Da zagotovimo. redno preskrbo in minimalno; pomoč krajem, ki so najbolj trpeli zaradi suše, se je naša Vlada obrnila na vlado Združenih
držav Amerike za pomoč v živilih. Kongres in vlada Združenih držav sta odobrila v celoti 70 milijonov dolarjev za nakup živil, in to predvsem žita, masti, sladkorja itd. Ta živila že prihajajo. Sedaj se pogajamo za -vrsto in količino teh živil, ki jih bomo v kratkem začeli dobavljati. Lahko rečemo, da bodo z dobavo teh živil zadovoljne minimalne potrebe za redno preskrbo v glav-neh prehrambenih predmetih in da bomo to najtežjo posledico suše ob pomoči inozemstva uspešno prebrodili.
Takšno je .resnično stanje o trgovanju Jugoslavije z drugimi, državami. Vsem je znano, da zahteva izgradnja socializma tudi močne trgovske odnose, zamenjavo blaga z drugimi državami. In nikjer ni zapisano, da morajo socialistične države trgovati samo s .socialističnimi. Lahko prelistamo vsega . Marxa in Ledina povrhu, jpa tudi Stalin v svojih nekdanjih izjavah ni nikdar ničesar takšnega povedal. Saj na svetu ni države, ki razpolaga ž vsemi potrebnimi surovinami, polizdelki in gotovimi proizvodi. Zaradi tega so gesla in teorije o avtarkičnem gospodarstvu neosnovane in smešne.
Zunanja trgovina je velike važnosti za Jugoslavijo, posebno ker je nova Jugoslavija podedovala vso tehnično zaostalost stare kapitalistične države.
Povsem pa je jasno, da se struktura izvoza in uvoza v državi, ki gradi
V LITOSTROJU
so lansko leto izdelali vrsto novih turbin
V Litostroju je potekalo lansko leto delo v veliki borbi za plan, a kljub temu, da je bilo vprašanje surovin ves čas pereče. V montažnem oddelku delavci dovršujejo še vrsto, turbin za hidrocentrale in naprav za industrijo. Sedaj dokončujejo cevovode in drugo opremo za hidrocentralo »Sapunčica« pri Bitovlju v Makedoniji, in Ozalj II. .Nekaj izrednega je turbina za hidrocentralo Moste s svojimi 7:500 konjskimi močmi, doslej največja turbina Francisovega tipa v državi. Do konca lanskega leta so dovršili vso turbinsko napravo za hidrocentralo Moste.
Kratke vesti
iz Jugoslavije
Tovarna emailiranc posode v Celju
je izpolnila svoj lanski plan po obsegu in vrednosti dvajset dni pred rokom. Plan proizvodnje tega kolektiva je bil lani za 14 odstotkov višji od predlanskega. Tudi plan znižanja polne lastne cene so v podjetju izpolnili.,, V ^zadnjih dneh borbe za. izpolnitev piana je kolektiv izpolnjeval dnevne norme s 120 odstotkov do 130 odstotiov.
V	valjarni Železarne v Guštanju proizvajajo in gradijo najmodernejšo železarno, ki bo desetkrat večja od predvojne.
V	Ljutomerskem okraju pridno pogozdujejo. Ze nekaj številk nam to pove: nasadili so 22.000 listavcev in
14.000	iglavcev, pri čemer, so pogozdili 3,5-ha več, kot so predvidevali. Zasadili so tudi nad 3.200 sadut žlahtnega oreha.. Da bi si zagotovili sadike za v prihodnje, so zasejali 750 kg raznih gozdnih semen, poleg teh pa v 14 delovnih zadrugah in na državnih posestvih so posejali še 50 kg jel-kinega semena.
Trenutno izdelujejo v Litostroju največje turbine za hidrocentrale Zvornik, Vuzenica, Glava zete in Medvode. Samo lani so požrtvovalni ^ varji in delavci v obdelovalnici vlili in obdelali 8 lokalnih turbin za hidrocentrale: Blatač, Gostivar, Cr-nojeviča, Reka, Peč, Belica, Bogujno, Bogomila in Idrija, kar dokazuje da so morali delavci, tehniki in inženirji vložiti precej truda in volje, da so vse te naloge izpolnili.
Pred kratim so dovršili in že tudi odposlali veliko dvigalno napravo za novi plavž v Sisku. Sedaj končujejo delo na velikih kalupih izvoznega stroja, s katerim bo opremljen vePki jašek v velenjskem rudniku.
V najkrajšem času bodo odposlali v tovarno avtomobilov v Maribor moderno orodje za izdelavo posameznih delov avtomobilov. V montaži pa bodo še do konca decembra dovršili serijo petih velikih propelerskih črpalk za namakanje nasadov riža na Jelas polju pri Slavonskem Brodu.
socializem, stalno menja. Uvoz je danes v FLRJ Važno sredstvo za uresničitev nalog petletnega plana Jugoslovanski uvoz se zelo ražiikuje od uvoza v kapitalističnih državah. V Jugoslaviji je uvoz načrten, ne pa stihijski. Jugoslovanski uvoz predvideva potrebe države kot celote.
Vse 1 države Vzhodne Evrope trgujejo danes s kapitalističnimi državami, Jugoslavijo pa zaradi tega trgovanja napadajo. Toda kdo je prisilil Jugoslavijo, da je morala preusmeriti svojo zunanjo trgovino na Zahod? Prav vzhodne države so bile tiste, ki so prisilile Jugoslavijo, da je začela bolj trgovati z zahodom.
Znano je, da je bila Sovjetska zveza največji kupec v mnogih kapitalističnih državah — Angliji Nemčiji, Holandiji, ZDA in v Franciji. Sovjetski izvoz je znašal v leru 1935 v te države 58 % vsega izvoza, u-voz iz držav pa 54.6 o/n vsega uvoza v ZSSR. V letu 1947 je imela Sovjetska zveza trgovske odnose s 55 državami. Danes velja ta številka tudi za ostale države Vzhodne Evrope, •predvsem pa za Češkoslovaško, ki je -na osmem mestu v svetovni zunanji trgovini. Po najnovejših podatkih, ki so nam na razpolago, izvozi Češkoslovaška 55 % svojega blaga v zahodne države, ostanek pa v vzhodnoevropske države, toda od tega ostanka dobi največ Sovjetska zveza.
Ce spregovorimo tudi še nekaj besed o posojilu, ki ga je , dobila v zadnjem času Jugoslavija in ki tako strašno bode v oči informbirojevce in vse sovražnike nove Jugoslavije, moramo najprej pojasniti, da so vsaki državi, ki se hoče uspešno razvijati in doseči gospodarski napredek, potrebni krediti. Seveda morajo biti ti krediti res samo posojila, ne pa sredstva za zasužnjevanje dežele. Jugoslavija pa je preveč drago plačala svojo svobodo, da bi jo sedaj prodala za posojilo. Posojilo omogočijo Jugoslaviji povečanje uvoza’, Industrijskih naprav in s tem pomagajo pri hitrejši izgradnji socijalizma. Kapitalistične države imajo* prav gotovo koristi od kreditiranja — 0-bresti.’ Zato tudi dajejo posojila. Toda resnici na ljubo moramo povedati, da je tu Sovjetska zveza na koncu leta 1931 dolgovala raznim kapitalističnim državam 1 milijardo 400 milijonov rubljev in to na kreditih. Tudi pozneje je sovjetska zveza še dobivala posojila od kapitalističnih držav, predvsem od Nemčije, Češkoslovaške, Anglije in Švedske. Prav isto finančno — kreditno politiko vodijo tudi države Vzhodne Evrope, po drugi svetovni vojni. Na primer poljska vlada je dobila od zahodnih kapitalističnih držav v letih 19‘> 49 175 milijonov dolarjev posojila, vlada Češkoslovaške 200 milijonov dola-
rjev, Madžarska pa je dobila osemkrat posojila in lepe dolarje na račun predaje .transportnih sredštev Zahodni Nemčiji v sklopu Marshallovega piana.
Za te kredite in trgovanja z zahodnimi kapitalističnimi državami mi nikdar nobenemu v Jugoslaviji ■ padlo niti na misel, da bi jim zaradi tega kar koli očital. Ce pa trguje z Zahodom Jugoslavija, če dobi ona posojila od kapitalističnih držav, pa je ogenj v strehi! Pa je utemeljen pro-cvit kapitalizma, če treba tudi fašizma v Jugoslaviji, kot- na dlani!
Iz teli nekaj navedb spoznamo moralni lik informbirojevcev!
Preteklo leto je bilo za našo pod-zvezo precej plodno. Na vseh področjih kulturnega delovanja smo opazili, da je ta del našega javnega življenja znatno oživel. Ponekod sicer se opažamo' praznino, ali ta izvira deloma tudi iz objektivnih, razlogov, ki se v tako majhnem kraju,, kakor , je. Koper ne morejo tako lahko rešiti,, aR-šP pa sploh ne mo ejo rešiti.
prirodno je, da je podzveza posvetila u.trež i del svojih naporov prav splošni ljudski kulturi na podeželju. Na tem področju smo tudi najbolj zaostali, in je zato prav, da ga najbolj obdelujemo. Zdaj že opažamo tudi nekaj plodov tega dela: pri ljudeh .-raste zavest o vrednosti slovenske ..kulture in s tem sporedno raste nacionalna zavest; ki je bila ponekod
Pred sedmimi leti je umrl
NIKOLA TESLA
Ob priliki sedme obletnice smrti genialnega Nikole Tesla sé s spoštovanjem spominjamo velikega e'ektro-tehnika, radio tehnika in izumitelja, ki je 6. januarja 1943. leta umrl v NEW Yorku.
Nikola Tesla se je rodil 10. julija 1856. v vasici Smiljan v Liki. 1875. leta je napravil zrelostni ispit v Karlovcu in potem študiral v Gradcu in v Pragi. Po dovršenem študiju je služboval nekaj časa kot inženir v Mariboru, Budimpešti in Strassb.urgu, dokler leta 1884 ni odšel v Ameriko. Tam se je seznanil s Edisonom‘in stopil v njegovo družbo za gradnjo dinamostrojev. Tesla je zelo spoštoval Edisona in zapisal o njem sledeče: Tega moža sem vedno občudoval in se čudil, kako je mogel s tako majhno znanstveno izobrazbo toliko doseči. Sam sem znal dvanajst jezikov, preštudiral ogromno gnjig — od Newtonovih Principov do Cockovih® novel, in vendar sem v njegovi bližini občutil, da sem večino svojega dosedanjega življenja uporabil zaman. Toda ni prešlo dolgo časa, ko sem spoznal, da sem napravil najboljše, kar mi je bilo sploh mogoče. Ze v nekaj tednih mi je namreč Edison popolnoma zaupal.
V Ameriki se je Tesla kmalu osamosvojil in si leta 1887. uredil svoj lasten laboratorij, kjer je začel razvijati svojo Idejo. Od tega trenutka dalje so se vršili izumi za izumi in kmalu je imel Tesla celo vrsto patentov. Pred vsem je Tesla študiral, ikako brezžično prenesti električno1 energijo. Med številnimi poizkusi je leta 1898. brezžičnim potom upravljal in krmilaril majhen motorni čoln, leto pozneje pa brezžično brzojavil 1000 km daleč.
.Vendar pa Tesla ni znal svojih izumov gospodarsko izkoristiti kakor je to delal Marconi, ki so ga Ita-
ili':® 7.: ::'S
mm
lijani in Angleži proglasili za izumitelja radiotelegrafa, čeprav je bil pravi izumitelj Nikola Tesla. Več kot pet let se je Marconi trudil, da se mu je končno posrečila brezžična oddaja preko Atlantskega oceana, do-čim je Tesla že nekaj let brzojavljal okrog in okrog zemlje.
Do leta 1943 si je osvojil Tesla nad 800 patentov, ki so mu prinašali dovolj denarja, katerega pa je porabil predvsem za svoje laboratorje,
nekoliko zamrla. Te posledice fašizma odpravljamo naglo.
V tem je pomen dela podzveze SHPZ, ki je nastopala po vaseh in mestih našega okrožja, povsod tam kjer je bila potrebna pomoč našim mladim kulturnim organizacijam!
Podzveza je delovala na glasbenem polju, v dramatiki, organizirala je lutkovno gledališče, izobraževalne cecaje za nepismene, predavanja in baletno šolo.
Podzveza šteje 8 mešanih pevskih zborov in sicer: Cezarje, Šmarje, Ko-štabona, Sv. Anton, Sv. Lucija, SKUD v Kopru, v Izoli in v Bertokih ter tri moške pevske zbore: (Pomjan,
Korte in v Škofije).
Vsak od teh zborov ima svojega pevovodjo, ki pridno uri svoje člane.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da so ti pevovodje zrasli v našem okrožju in sicer v šoli prof. Srečka Kumarja v Portorožu. Na teh tečajih je bilo precej mladih talentov, ki se bodo še bolj izkazali, ko bodo nabrali potrebne skušnje, ki se pa pridobijo le z delom.
Delo z godbami, pa je bilo nekoliko težje. Vendar moramo priznati, da je povsod teže dvigati godbe kot zbore: Danes delujejo godbe v Bertokih,
Cezarjih, Padni, Kortah in Novi vasi.
Glasbena šola v Kopru bi morala posvetiti dober del programa tudi našim godbam, saj se ljudje zanimajo za to stvar.
Dramatika je bila živahna posebno v prvem polletju. Vodil jo je tov.
Pertot Franc, ki je v stalnem stiku s posameznimi đramsk’mi skupinami Od teh je ena najstarejših, in najboljših skupina v, Vanganelu, za njo pride Dekanska. V zadnjem času se je dvignilo zanimanje Za dramatiko pri prosvetnih društvih v Šmarjah, Kortah, Semedeli, . Sv. Antonu, torej v vseh krajih, kjer imajo primerne prostore za vaje in javne nastope.
Odsek za lutke bo v kratkem zajel velik del naše mladine. Za to področje imamo posebnega tehničnega vodjo in inštruktorja in sicer požrtvovalnega tov. Hitija, ki vodi tudi	'1923. v Beogradu na konferenci tf-
baletno šolo. Lutkovni odri imajo to	stanovljena »Ijfeodvisria delavska par-
prednost, da ne zahtevajo mnogo pro-
V	okviru odseka za ljudsko prosveto je dala Podzveza SHPZ pobudo za ustanovitev večernih "izobraževalnih tečajev, ki so delovali.y Dekanih, Ankaranu, Manžanu, Hervojah, Tru-škah ‘in v Borštu.
Učni načrt teh tečajev je obesegel tele predmete: slovenski jezik 20 ur, računstvo 12 ur, zemljepis 10 ur ih kmetijstvo 20 ur.
Tečaje za nepismene so vodili učitelji in učiteljice. Za predavanje iz kmetijske stroke so na večernih: izobraževalnih tečajih skrbeli predvsem ■ strokovnjaki Kmetijske šole v Sko-cijanu in s poverjeništva za kmetijstvo. V tej sezoni je v načrtu nič manj kot 76 predavanj.
Kakor že omenjeno, deluje v Kopru baletna šola, v katero je vpisanih 25 gojencev in gojenk. Program šole obsega, vaje klasičnega baleta, karakterne plese, zgodovinske plese, moderni balet in ritmiko.
To je v kratkem delovanje nodzve-ze SHPZ, ki pa bo v bodoč,1 skrbela, da ustanovi še odsek za folkloro, dalje odsek za znanost in umetnost ter za knjižnice in čitalnice.
V	podzvezi je včlanjenih 33 društev s približno 3.000 člani. Najaktivnejša so tista, ki imajo na razpolago prostore.
SPOMINSKI
DNEVI
15. januarja 1622. rojen v Parizu Jeon Poguelin — MOLIERE, VePki francoski dramatik, pisec klasičnih komedij. Zavrgel je plehko tehniko burk in veseloiger, ki so bile namenjene zgolj zabavi, in je ironizira] smešne plati tedanje družbe ter dvignil komedijo na umetniško višino.
1795. rojen Anasterij GRIBOJEDOV, ruski dramatik,
1919. ubita . Karel LIEBKNECHT ir» Rosa LUXEMBURG, voditelja delavskega razreda NEMČIJE.
tija Jugoslavije«.
storh. Ta okolnost in dejstvo, da je z lutkarstvom povezana tudi tehnika, za katero se prav posebno zanima mladina, da nam porok za uspeh lutkarstva. Trenutno imamo dva lutkovna odra, in sicer v Kopru in Dekanih.
Ob petinsedemdesetletnici rojstna
JACK LONDONA
P@S93II.BICe S B
Prva tovarna Igel v državi bo začela še letos obratovati v Kobaridu.
V njej bodo izdelovali igle za ročno šivanje, kakor tudi igle za krojače in čevljarje, igle za krojaške iri čevljarske stroje, razne bucike, zaponke, itd. Tovarno urejajo v eni izmed vojašnic, ki so jo svoječasno še zgradili Itapjani. Stroje v tej novi to varni, ki bo popolnoma mehanizirana, bodo izrabili lahko tudi za izdelavo jedilnega pribora ter dgugih kovinskih izdelkov.
V	Ljubljani je začela z uspehom posredovati na trgu, saj so cene njihovega blaga znatno nižje. Krompir prodajajo za 4.— din ceneje, endiv-jo za 15.—, kolerabo za 10., kislo zelje za 5., surovo maslo za 70.-— din, jajca za 5. Ljubljančani so zelo zadovoljni z novo trgovino državnih posestev, zlasti, ker vpliva na cene pri privatnih prodajalcih, ki so začeli z monopolnim navijanjem cen,
V	ljudski republiki Sloveniji vsako leto pogozdujejo znatne površine zemljišča. Samo v Prekmurju so letos že spomladi posadili 920.000 mladih gozdnih drevesc. Poleti so zaradi suše morali pogozdovanje prekiniti, v oktobru pa so spet začeli. Do zime nameravajo posaditi še 100 do 150.000 gozdnih sadik.
----«»----
Lani so zgradili v Srb'.ii 370 km novih daljnovodov o, za naidaljnih 650 km pa so postavljeni nosilci. Zdaj gradijo daljnovod ,V ljevo-Zvornik na Drini, ki bo pozneje dovajal električno energijo iz nove hidrocentrale na Drini. Razen daljnovodov so zgradili tudi 11 velikih transformatorskih postaj.
KU LTURNE ZflNiniVOSTl
V LENINGRADU so izdali v nakladi 120.000 izvodov Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf« v celotnem prevodu in sicčr v študijske namene. Knjiga ni prišla v prosto prodajo, marveč se je razpečala po razdelilnikih. Tako piše nemška strokovna revija »Das Antiquariat«.
Knjigarništvo na Danskem. Danska, dežela, ki šteje okrog 4 milijone prebivalcev, ima 70 založb in 700 knjigarn. Samo v prestolnici! v Kjoben-havnu — je 20Ò knjigarn.
Leta 1883 so kmetje iz okolice Trsta pod vodstvom profesorjev slovenskega učiteljišča v Kopru ustanovili v Kopru lastno posojilnico, ki je bila sploh prva slovenska posojilnica in hranilnica ob Jadranu. Prvi predsednik je bil kmet Križanič iz Zavelj, prvi blagajnik pa prof. Kristan. Posojilnico so ustanovili iz socialnih razlogov, da bi dajali kmetom v zadregi "godna posojila ter jih tako rešili oderuhov. Da bi laže dobili potrebne vloge, so jamčili vsi člani rgomejeno za vse zadružne obveznosti.
V tistih časih so . najbolj odirali kmete nekateri trgpvci in gostilničarji, na katere so se kmetje obračali za prehodne kredite, dok’er ne prodajo svojih pridelkov. Trgovci so jin», izkoriščajoč njihove zadrege, prodajali slabo blago zelò drago, povprečno še enkrat draže nego normalno ter jim obračunali pridelke, s katerimi so ti poravnali svoje obveznosti, po nizkih cenah. Obresti za take k'edite v obliki d-ažjih cen pri nakupu blaga in nižjih cen pri prodaji pridelkov so znesle letno večkrat. nad 100 %. Ko so kmetje popisovali v prošnjah svoje zadrege, so se profesorjem večkrat tako smilili, da so ti vlagali v posojilnico svoje plače, da je t.a mogla dati najbolj potrebna posojila. Razen tega so spočetka vsi odborniki uradovali brezplačno ter brez uradnikov.
Mlada posojilnica se je . obrnila na vse strani, da bi dobila vloge, največ jih je dobila pri banki Slaviji, toda po — 6 %. Posojila je dajala le za pol odstotka dražje, da je s tem krila stroške za najem lokalov,
Ze samo to, da je posojilnica res obstajala in da je mogla reševati kmete iz oderuških rok, je na te tako vplivalo, da so tudi ti morali dajati kredite pod znosnejšimi pogoji. da ne hi izgubili kmetov kot odjemalcev. Ta posredni učinek je bil celo mnogo večji nego nenosredni. Ko je posojilnica rešila kmete oderuhov, je pričela omogočati mal;m posestnikom in kolonom, da so odkupovali zemljo od mestnih posestnikov. S tem j>h je mnoge postavila na lastne noge ter jih nanravila gospodarsko in narodnostno samozavestne.
Posojilnica je kmalu dobilfl velik ugled daleč preko takratnih deželnih mej. Vanjo so vlagali popularne vloge z Goriške, posebno iz Tolmina in Cerkna, a tudi iz kranjske in celo Štajerske! Po kakih dvajsetih letih svoiega obstoja ie nastalo veliko pod jetje, ki si je pridobilo prilično velik rezervni zaklad. Leta 1904. si je kupila v Kopru svojo hišo na trgu Bro-lo(tam, kjer je sedaj Zavod za socialno zavarovanje], s tem je pridobila v očeh Koprčanov na ogledu. Imenovali so jo Banka Slava.
Posojilnica je zaradi zadostnih vlog pričela dajati kredite tudi obrtnikom ter tem pomagala, da so se o-samosvojili. Ker pa je za te Potrebovala sredstva, si je izposodila pri Celjski zadružni zvezi, katera članica je bila, večji rezervni kredit. lega je dosegla po svojem takratnem delegatu Josipu Ahtiku, ki je bil sou~ stanovitelj zveze ter od leta 1905. stalni delegat. Te kredite, ki se jih je tako zavarovala, pa je v glavnem namenila, da se uporabijo za odkup
posestev od veleposestnikov. Hotela je izvajati nekako zasebno agrarno reformo.
Sredi tega dela pa so se po letu 1906 nenadoma omajali njeni temelji. Slovenska ljudska stranka je u-stanovila v Ljubljani klerikalno zadružno zvezo ter je pobrala koprski posojilnici vse pupilarne in druge vloge s Kranjske in Goriške. Posojilnica se je v tej zadregi obrnila na Zadružno zvezo v Celju, naj ji ta da sredstva kredite. Ta pa je to odklopila ter zahtevala, da ji posojilnica vrne tudi že izrabljene kredite.
Ta udarec je prisilil koprsko posojilnico, da je omejila poslovanje na ožji krog in da je opustila agrarno reformo.
Posojilnica v Kopru pa je bila ne samo slovensko gospodarsko središče, temveč tudi kulturno. V poslopje se je vselila slovenska čitalnica po odselitvi koprskega, učiteljišča v Gorico in Kastvo tudi slovenska šola. Dalje sta imela v njenem poslopju sedež pevsko društvo »Zvezda« in pa po Koprskem dobro znani dramski krožek »Istra«.
Po prvi svetovni vojni so italijanske oblasti delo oteškočale ter jo leta 1921. po vsem zamorile s tem, da so jo prevzele v svojo upravo. Posojilnica se je nato utopila v italijanskem gospodarstvu, a njeni kulturni plodovi odvzeti. Ker je vzbudila socialno in narodno1 zavest, je narod ostal pod jarmom okupatorjev samozavesten. Svojo svobodo si je priboril sam s tem, da je stopil v narodnoosvobodilno vojsko in se osvo-
bodil gospodarsko in kulturno ter končno tudi izvršil tako potrebno agrarno reformo, katero je po svoje pričela slavna koprska posojilnica.
Dr. J, J.
Znani Ameriški romanopisec in novelist novejše dobe Jack London se je rodil 12. januarja 1876. v San Franciscu v Kaliforniji. Bili je sin revnih staršev in je kot tak nastopil trnovo življenjsko pot; pot zatiranega,.
a neomahljivega človeka — proletarca. Svojo mladost je preživel kot študent, mornar, potepuh, tovarniški delavec in pustolovec. Okolje, v ka-te-em je živel, pa je vtisnilo njegovemu literarnemu delu neizbrisen u-metn'ški pečat življenjske prisotno sti in prirodnosti. Njegovo književ-
Nekaj o slikarski razstavi Attilia Fonde y Kopra
Attilio Fonda je razstavil v dvorani »Loiggia« v Kopru 29 slik v olju in 8 risb s razstavnih prostorov preureditev razstavnih prostorov preskromna, moramo vendar priznati, da je razstava kot taka uspela.
Impresionizem ,slikarja Fonde ima pri nais precej spoštovalcev, kar se pozna že po nekaj dnevih, odkar je razstava odprta, Saj je prodanih že precej slik.
Tenkočutna in sentimentalna paleta istrskega slikarja upodablja z ljubeznijo najznačilnejše momente istrskega življenja in nam jih pričara v tisti notranji lepoti, ki je' v Istri ne manjka. Slikar dojema pakirajmo nekako svojeno v vseh svojih detajlih in z blagimi prehodi med vsakim posameznim predmetom, riše razlike med pokrajino in oblačnim nebom, med morjem in njegovimi ladjami, med ljudmi, palačami in nebom. Njegove slike so torej bolj pesmi fantazije kakor .reprodukcija — in zato ugajajo.
V morju pa vendar Fonda raje pristopa k »macchietitisimu«, kar nekako predstavlja glavno razliko med njegovimi marinami! in pokrajinami. Pokrajine so bolj zlite im prozorne, v morskih . motivih se pa rajši igra z ostrejšimi krutinositmi ter ponekod precej spominja na našega pokojnega
Lirika, čeprav ni tako .bogat v barvah in tudi ne tako dinamičen, pač pa bolj sentimentalen.
»Vogal Loggie v Kopru« je kar lepa slika, vsa prelita s sončno svetlobo in toploto.
Prav tako so »oljke« polne toplote in svetlobe, pa budi nekega 'tihega in mirnega življenja, kar je v glavnem splošna karakteristika slikarjeve duše vin osti.
»Soline pri Sv. Luciji «so tiste žareče soline, ki jih poznamo iz najplodnejših dni scine »žetve«.
Risbe so vse depe in bogate ter motivi dobro izbrani.
Ce ocenimo razstavo v celoti, lahko trdimo, da je popolnoma uspela, a našim bralcem toplo priporočamo, naj si jo gledajo; ker bodo imeli dobre pol ure lepega užitka.
MINISTER KOT JUNAK ROMANA.
Znana angleška pisateljica Mary Borden, žena generala sira Edwarda Spearsa je spisala roman »Foor the Recor«, čigar junak je češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk. V njem obravnava posebno obširno ministrovo tragično smrt, katere podrobnosti in ozadje so v Angliji dobro znani.
no ustvarjanje je* tesno povezano s preprostim ljudstvom, s tistimi brezimnimi tisoči, ki so bili do njegovega nastopa izobčeni iz literature. Naj popisuje burne dogodivščine na morju, v daljnih deželah ter divjini, daleč za širno planjavo oceana, kamor še ni prodrla človeška noga in civilizacija, ali pa prikazuje človeka v borbi za obstoj, vse je sveže, povsod se pretakajo sokovi žive, nepopačene resničnosti. London je mož ‘dobre volje; jeklenega značaja in neomajnih načel, močna, neprestano snujoča osebnost.	<
V svojem kratkem življenju je napisal 19 romanov, nad 50 novel in še vrsto praktičnih in socioloških spisov. Med dela, ki so iitrdila njegovo slavo, spadajo: »Zgodbe z Južnega morja, Klic divjine, Morski vrag, Kralj Alkohol in še dolga vrsta novel.« Svoje življenje je orisal stvarno ih neole^ano v romanu »Martin E-den«, v delu »Železna peta« pa je izpoveàal svojo neomajno prepričanje z zmago delavskega razreda nad trhlo kapitalistično družbo.
Umrl je kmalu, star komaj štirideset let. Z njim je zgubila svetovna književnost velikega genija in pisatelja, delavski razred pa somišljenika in proletarca. Bolezen ga je podrla 1916. leta na njegovi farmi Glen Ellen v Kaliforniji. Kljub temu pa živi med milijoni »ljudi z dna« in »Železni peti« naznanja njen skorajšnji propad.
16.	januarja 1749. rojen Vittorio ALFIERI, italijanski dramatik.
1888. umrl v Celovcu slovenski publicist in napredni organizator . Andrej EINSPIELER. Bil je vsestransko delaven. V Celovcu je izdajal slovenski politični časnik »Slovenec«, pozneje pa list »MIR«. Leta 1869. je' ustanovil prvo politično društvo Slovencev. Bil je tudi ustanovitelj »Družbe Sv. Mohorja«, ki je imela velikanske zasluge za narodno prebujenje koroških sploh vseh Slovencev.
17.	januarja 1600. rojen Pedro CALDERON, španski dramatik.
1706. rojen Benjamin FRANKLIN, ameriški državnik, fizik in pisec.
Od vseh njegovih izumov je najbolj znan strelovod.
1847. rojen Nikolaj Zukovski, oče ruskega letalstva,
1943. je okupator začel svojo IV.ofen-zivo proti Narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije,
18.	januarja .1689. rojen Charlesi MONTESQUIEU, frafteoski politik, filozof in pisatelj.
1835. rojen Cesar Antonovič KJUJ, ruski skladatelj in kritik.
Pomembnejši, kakor njegove številne opere v narodnem duhu, so bili za razvoj ruske glasbe njegovi polemični in kritični sestavki.
1901. umrl slovenski pesnik Josip MURN — aleksandrov.
19.	januarja, 1809. rojen Edgoc Alban POE, ameriški novelist.
1876. rojen na Premu na Notranjskem pesnik Dragotin KETTE’.
V svojih pesmih je prvi med Slovenci začel uporabljati naravno, svobodno ritmiko in lahkotni, izraz. .Ivan Cankar ga je ckenil na višino svetovnih lirikov.
1886. rojen Vladimir LEVSTIK, slovenski pisec in prevajatelj.
VELIKA TEKMA
Rokava-Dragonja
mmiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiimiiiiNiiiuiiMiiiiiiiMiiiiniiiiiimiiiiiiiuMiMKiiNiiiiimiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiKuiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiimiim mmniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiii
(Nadaljevanje)
Zato ima režiser veliko odgovornost, da pravilno pojmuje avtorjevo zamisel in da je ne skvari. PO' njegovih navodilih se uravnava igralski kolektiv od prizora do prizora in tako dozoreva v izgotovljeno uprizoritev.
Pri diletantih je režiser po navadi tudi gonilna sila, na .katerega ramah sloni vse: scenerija, garderoba, šminkanje in še mnogo drugih neophodnih stvari.
Hočete videti sliko režiserja pri večini diletantskih dinužiin? Hočete videti reveža, ki se pò diva meseca muči z igralci pri skuMnjah? Slika kulise, riše reklamne plakate. Kakor čebelica nosi skupaj rekvizite in garderobo. Do premiere so mu igralci marsikaj obljubili, da prineso to in ono. A tik pred predstavo mora sam vlačiti iz vseh krajev pohištvo, škafe, metle in vse, kat je za tisto uprizoritev nujno potrebno. Telesno in duševno zmočen prisopiha zadnji trenutek pred začetkom predstave v garderobo. Ves je premočen in lica mu žare nekoliko od srd«, nekoliko od zadovoljstva, da je vse v redu pripravljeno. Zdaj se mora še preobleči »n našminkati; kajti on igra glavnega junaka v današnji drami. Običajno mora šminkati tudi ostale igralce. Z eno roko se oblači, z drugo že prižiga luči, postavlja kulise im drugo . . .
Kaikšna bo tako pripravljena predstava? Taka predstava ne bo prinesla veselja ne gledalcem, ne sodelujočim igralcem. Ostala bo spakedrama, tehnično pomanjkljiva in raztrgana.
t>7---------
NEKAJ ZA
LJUDSKE
ODRE
Ker pa je naš namen nhditi gledalcem užitka polno prireditev, bomo vse priprave storili organizirano in disciplinirano!. Režiserja skušajmo razbremeniti. Niikaikoir ne bomo dopuščali, da bo celotna uprizoritev zaviseia od enega samega človeka. Dalje ni priporočljivo, da režiser v igri, Id jo režira, tudi sam igra. Ker se preveč posveča svoji vlogi, večinoma trpi skupnost.
Režiser spada k igralskemu kolektivu, zato naj bo med njim in igralci prijateljski odnos. On Se prav tako lahko zmoti in pravi režišer se bo’ v marsičem posvetoval z igralci in’ se pustil tudi opozoriti, kar bo celotnemu delu samo koristilo. V splošnem se tovariško podredimo njegovim’ navodilom in zasnovam.
Režiser si že pred prvimi skušnjami natančno zamisli ves potek igre. O nuprizoritvi si napravi načrt, katerega skuša pri vajah postopoma uresničevati. Določi igralcem vhode in izhode. Pazi na. čisto izgovorjavo, poudarke besed in na kretanje. Predvsem mora že v začetku študija krotiti pretiravanje, ki je zelo v navadi pri diletantih. Ničesar ni neokusnej-šega, če se igralci v svojem mlado-
stnem navdušenju pačijo in s tem ponarejajo naravno resničnost. Dobro je, da se svoje vloge čimprej navadimo na pamet. Z rokopisom v roki igrati je mučno in nepravilno.
Pri vsaki predstavi je važen tempo. To se pravi, da mora besedilo in vse dogajanje na odru gladko teči. Dialogi se morajo prelivati drug v drugega. Med dvogovori ne smejo nastajati mučne pavze. Vse to zelo slabo vpliva na gledalce. Gledalce si pà moramo osvojiti, drugače ne bedo več prišli na naše prireditve. Gledalec mora z igralcem doživljati. Zato skušajmo prodreti v notranjost, v duše tiste osebnosti, ki jo predstavljamo', , Cim globlje jo bomo, tem vrednejši, tem dognauejši bo lik; Izraz igralčevega glasu in njegove kretnje naj bodo preproste in naravne. 1 Lik moramo doživeti in ne samo igrati. Poln rijkJjivo dognana vloga se bo rtiaščeVala v igralski nesigurnosti in tako imenovanem »plavanju«.
Poklični' igralci imajo poleg režiserja še . njegovega pomočnika, ki sé imenuje inspicijent. Njegova naloga je, da igralci ob pravem času vstopajo na sceno. Skrbi za razsvetljavo na odru in v dvorani. To je človek, ki ima pri-vsaki predstavi polno skrbi in dela. Večkrat za/isi od njega vsa uprizoritev. Ce imamo možnost, postavimo za kulise tudi ml takega bistrega člana, ki nam bo v veliko pomoč.
(Nadaljevanje sledi)
Zanimivo kaj?	'
Dve reki dl napovedujeta tekmo za prvenstvo. Takoj se nam vsili vprašanje, na katerem šrorntem igrišču bosta odigrali svojo igro za prvenstvo, ker hočemo prisostvovati tej zanimivi igrii.
Dokaj vode je steklo že po njunih rokavih jn dragah, dasi ostajata skozi poletje skoraj brez vode. Človek, ki ni poznal njunih navad, je v času deževja gledal zaskrbljen na drugi b>-eg, kamor se ni dalo priti na noben način. V današnjih časih so te težave odpravljene, saj so roke istrskih ljudi zgradile preko njih mostove. Varno prideš sedaj na drugi breg, tudi če se obe reki spenita med most-nicamli in hržita morju nasproti.
Ce so roke delovnih ljudi premostile težkoče in napravile mostove, se hodo dale premostiti tudi zamotane težave o imenih naših istrskih rek: Rokave lin Dragonje.
Za športno igrišče smo torej zvedeli, le čas tekme je nedoločen in tako tudi oshane, dokler ne bo tekma končana.	1
Malokatcre dežele so v preteklem in polpreteklem času toliko pretrpele, kakor so pretrpele ravno slovenske dežele. Vsak je po svoje krojil usodo slovenskih dežel. Ali narod ni klonil. Ohranil je v sebi to, kar mu : je bilo najdražje: ljubezen do domovine. Niti v času fašističnega navala naš Istran ni nikoli klonil in je ostal trden v svojem prepričanju. Stopimo k njemu in on nam bo razjasnil zanimivo nasprotje Rokava : Dragonja.
Treba je iti tja, kjer tečeta naši tekmovalki. Izvir prve, »Rokave«, je nekje v bližini Loparja. Pod Loparjem, kjer se več potočkov združi, se rodi naša znanka že s stalnim vzdev-
kom Rokava. To je torej voda, ki ter če po dolini med Mcrezigami in Tru-škami in nadalje med Babiči in Borštom. Ob njej ležijo Rokavci — vas, katera si je prevzela od rečice ime.
Pa se popnimo v reber nad našo znanko Rokavo. Cez kake pol ure smo v Borštu, kjer se pa ne ustavimo, temveč nadaljujemo pot v ist5 smeri. Km.aiu se odpre našim očem nov svet. Med1 grički — ali bolje hribi, na kar terih se odražajo obrisi Boršta., na nasprotni strani pa obrisi Topolovca, se zajedda globoka ',in ozka dolina »Dragonje«.
AH je res?
Pa poullišajmo, kaj nam pravi naša nova znanka med Borštom in Topolovcem.	i
Voda, ki teče po dolini, v katero smo pravkar prišli, izvira tam nekje pod Trebežami. Ko pridrvi do mosta pod Topolovcem, je že precej1 vèlik hudournik. Kako ga bomo imenovali? Okoliški ljudje ga imenujejo »RokSva. Celo oni Iz bližnjih hrvatskih vasi vedo za to ime. Kaj sedai? Ati sé bo tekma končala z neodiočpim rezultatom 0:0?
Nikakor ne!
'•'Če nazivajo ljudje to Sn ono rečico Rokavo, se bo to (udi najbrže obdržalo, a s to razliko', da bo prva prav gotovo »Mala Rokava«, a dna d-Uga »Velika Rokava«, čeprav sta samò hudournika.
Kaj na potem z imenom »Dragonja«? Najbrže bo tako, da se, ko se Mala in Velika Rokava združita, i-menuje reka Dragonja.
Zgodovinarji in zemijepiscii! Razidite. izvor teh istrskih rek v nakazanem praven in boste prišli do ugotovitve, da je tudi Dragonja pristno domače ime.
Engelsberg Vinijo
NASBBVS KMETOVALCEM
oooooooooo =
oooooooooo

KAKO BOMO GNOJILI TRTE
in kako vpliva gnojenje na njih razvoj in pridelek
NaSi vinogradniki dobro vedo, da je gnojenje trtam koristno in nujno potrebno. Vendar pa je pridelek odvisen tudi od množine in kakovosti gnoja. Mnogo gnojnice sicer poveča pridelek, a ga obenem tudi poslabša. Prav tako pa je dokazano,' da dosežemo večji in boljši pridelek, ako damo trti vsdga, kar potrebuje, to je fosforne kisline, kalija in dušika in če. podojimo v izdatnejši meri s tistimi snovmi, ki jih v zemlji primanjkuje.
Redilne snovi predvsem dušik in kalij ter V mnajši meri fosforna kislina, so predvsem, v listih in poganjkih. Ako bi torej pustili v vinogradu vse trtno listje in vse poganjke in jih pokopali, ne bi bilo potrebno skrbeti za gnojenje. Ker pa spravimo pri obrezovanju iz vinograda po navadi vsfe obrezane poganjke, mora vinogradnik skrbeti za pravilno gnojenje, da tako poveča in zboljša 1 pridèlek. Mhogo proizvodov je pokazalo, da vsebujejo fina vina več fosforne kisline in dušika, kot navadna vina. Z omenjenimi snovmi bogati mošti tudi redneje in pravilneje povro.
Posebno dobro moramo pognojiti trti, kadar jo napade peronospora. Po ..peronospori napadeni listi takoj
odpadejo in tudi les ne dozori. Ako hočemo trte spraviti naslednje leto k popolni moči, jim moramo pravilno in izdatno gnojiti, ker sicer bo pridelek reven.
Naši vinogradniki gnojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo 400 do 500 stotov na ha površine. Vpliv tega gnojenja se pozna 3—4 leta: S takim gnojenjem spravimo v zemlja 200 kg dušika, 200 do 300 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kisline. Ko smo gnoj enakomerno raztrosili po zemlji, ga spravimo pod zemljo z motiko ali plugom. Paziti' moramo, da ne pride gnoj v neposredno dotiko s trtnimi koreninami in da ni gnoj plesniv. Gnoj moramo tem globlje pokopati, čim' bolj suha in pusta je zemlja.
Najprimernejša doba za gnojenje z domačim gnojem je jesen, ker potem ima gnoj dovolj časa, da se predela in spremeni v take snovi, ki jih trta lahko sprejme.
Trte 'pa lahko gnojimo tudi z u-metnimi gnojili, a moramo paziti, da damo trti vse tiste redilne snovi, ki jih' potrebuje. Ako bi imela zemlja precej ene od redilnih snovi, potem damo z umetnimi gnojili tiste redilne snovi manj.
Gnojenje z umetnimi gnojili je, predvsem primerno pri zanemarjenih
KMETIJSKI
ODGOVARJA
V	p r a š a n j e : Hotel bi nekaj zvedeti à amerikansketó krompirju. Zdi se mi, da se kliče »topinambur«. Prosim vas, da mi poveste, kako se sadi in 'če pri nas Uspeva?'
Odgovor: Topinambur ali laška repica — taka ga ponekod imenujejo, je zelo hranilno korenje. Ponekod v Sloveniji rastlina izvrstno nadomešča krompir v prehrani praSSčev. Rastlina, ki jo večina naših kmetov bolj ali fflanj pozna, zraste do 2 m visoko.' Na vrhu ima cvete, podobni sončnici. V zemlji napravi gomolje približno kot krompir.
Sadimo ga kot krompir. Raste brez okopavanja. Pri nas bi Uspeval uo-vsod. Zelo prikladen je za naše podnebne razmere, ker zelo prenaša sušo.
V	jeseni ostane tapoinambur lahko v zemlji; ni se bati, da Bo zmrznil. Skopljemo ga lahko spomladi in nam pride prav kòt izvrstna in sočna krma za prašiče.
Vprašanje: Zaikaij je krava po porodu molzna le na, en sesek? Omeniti moiram, da še iz tega seska odteka mleko- prav počasi.
Odgovor: Da je krava molzna po porodu iè na en sesek, je temu lahko več vzrokov. Na vsak način gre za spremembo v mlečni žlezi ali zapiralnem mišičevju seska. Večkrat se Zapira mišičevje seska zaradi bolečin na mestu, kjer izstopa mleko iz
vimena v sesek. Drugi vzroki leže lahko v zoženju seskove tuljave itd. Najbolje ugotovi pravi vzrok bolezni le živinozdravnik, ki obenem lahko popravi napako. Priporočamo vam, da se obrnete na živinozdravnika. Svetujemo pa vam brez skrbi, da pridno mečkate vime" ob- vsakokratni molži.
trtah, potem pri titših, ki so ostale zaradi hudih napadov peronospere. Pravilno gnojene trte se kmalu okrepe in hitro rodijo, ker redilne s~no-vi umetnih gnojil so laže dostopne koreninicam kot pa organska gnojila (hlevski gnoj).
Popolno gnojenje z Umetnimi gnojili'"pa opravimo s fosforno kislirtb, kalijem in dušikom. Fosforno kislino dodamo v obliki superfòsfata, dušik pa lahko v obliki apnenega dušika, žveplenokislega amonijaka ali čistega solitra. Vsa gnojila, razen čistega solitra moramo podkopati že jeseni, potem ko smo jih že enakomerno raztresli med vrstami trt ali nekaj pedi od trte. Cisti soliter r>a potrosimo šele spomladi in sicer v nekaj obrokih prvič, ko se ima popje razviti.
Vpliv fosfornega gnojenja se pri trti pozna. Fosforna kislina predvsem zaóstavlja kapanje, poveča in izboljša pridelek, vina pa se izboljšajo, ker vsebujejo več fosforne kisline.
Kalij vpliva' ugodno predvsem na gojenje lesa, a tudi na sestavine mošta.
Dušik pa povzroča splošni bujni ražvoj trte in grozdja: V močno apnenih zemljah ugodno upliva predvsem žveplehokišli amoriiak. ker se v taki zemlji zelo hitro spremeni v rastlinam dostopne snovi. Apneni dušik je predvsem primeren za težko zemljo.
Na 1 ha vinograda raztrosimo naslednjo količino gnojil: superfòsfata 4 stote, žveplenokislega amoniaka in kalija po 200 kg na ha, čistega solitra' v raznih obrokih pa skupno'po 20Ò kg. Pripomniti moramo, da se na zemljišču, ki; je bilo gnojeno z umetnimi gnojili, zelo bohotno razrastejo različni pleveli, zato moramo zemljo večkrat okopati posebno preden dozore plevelna semena.
Zapomnimo, da nam redno in zadostno gnojenje z naravnimi in u-metnimi gnojili krepi trte.
Zadružno govedo Babiča nov ženejo na napajališče
Rajoni zacija
Naše kmetijske proizvodnje
(Nadaljevanje iz zadaje številke)
Naši zemlj-i primanjkuje na splošno organskih snovi. Te zemlji làti-ko povrnemo edino le z gnojenjem s hlevskim gnojem, čigar proizvodnja pa je tesno po-vezana na živinorejo. V prvem rajonu bo najteže -priti do gnoja) ker primanjkuje krme. Do te lahko pridemo edino le z intenzivnim gnojenjem krmilnih rastlin -na travnikih. To velja, kakor smo že omenili, tudi za, drugi, rajon.
V ^prejšnjih časih so se kmetje — vrtnarji bolj zanimali za čiščenje mestnih straniščnih jam. Se .zanimiveje je, -da 'so- tudi iz Trsta uvažali cestne odipadke- (kompost). Vse -mestne. odpadke, pepel, odpadke iz klavnic itd. bi morali bolje izkoristiti naši vrtnarji.
II.	Višinski pas bi razdelili v glavnem na te rajone:
-a) Izrazito brdna zemlja' (sovdan, lapor) koprsk&ga okraja (ankaranski hribi. Sv. Anten, Marezige, Šmarje, Padna; Sv. Peter). V tem rajonu, ki je podvržen škodljivemu vplivu suše in ki 'nima možnosti za namakanja, bi prišla v poštev gojitev trte, sadnega drevja in o-ljke. Opustiti bi morali setev nedonosnih in suši podvrženih kultur (pšenica, koruizà). Brez živinoreje si ne moremo misliti napredka v tem. rajonu in zato bi morali posebno skrb posvetiti dvigu kr-rrftlhih rastlin. Izboljšati bi močali pašnike in travnike. V kolobarjenju ne -bi smeli prezreti setve detelje, lucerne in zimske grašice.
b)	Izra-ziti kraški predel bujskega okraja bi -spadal v II. raj-o-n vilinskega. pasu: TùKa-j bi na boljših legah gojili trtb in nekatere vrste sadnega drevja (črešnja, cepljena na raselji-kl, oljka).
, Glede, poljedelskih kultur velja za ta rajop. Ne bi smeli -pozabiti na izboljšanje pašnikov in travnikov. Nerentabilne predale pa bi morali pogozditi, (sa-vudrijiSke. hribe, okolico severno-. 'in gever-novzhodno od Buj, hribe nad dolino reke Mirne in še nekatere -neplodne kraje).
c)	Tretji rajon višinskega pasu bi zajel hribčke bujskega okraja nekra-ške na-rave (Buje, Brto-niigla. Novi grad, -Umag, Materada). V tem rajonu imamo vse pogoje za ,strnjene nasade trt- Tukaj imajo lepe lege za gojitev oljke.
i Primanjkuje pa zemlji v tem rajonu humusa, in zato bi morali uvesti po vinogradih zeleno gnojenje, ki se je prav dobro obneslo (grašica lupina).
Vsaj začasno ne bi smeli opustiti setev žitaric (zgodnje sorte — mentalna), ker se edino ta kultura izogne škodljivemu vplivu suše. .v poljedelstvu bi morali uv-esti pravilno kolobarjenje. Določiti Di morali razmerje
med rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Cim ugodnejše sd po-dne-bne in talne razmere v določenem okolišu, terh hitreje se poslabša fizična in kemična struktura zemlje. Le s pomočjo dobro urejenega kolobarjenja lahko pridemo do obilnejših pridelkov, torej do večje donosnosti zemilje. Tu mo-rajo biti široko zastopane stročnice. Ponovno prlidemo dò zaključka o važnosti krme in živinoreje. Ko bo-
mo razpolagali z dovo-ljnimi količinami hlevskega gnoja, bomo izboljšali v taki meri fizično strukturo zemlje, da bomo lahko računali na gojitev oko-pavin, ki sedaj niso mogoče zaradi suše.
Kaj mislimo reči s poslednjim? Postavili smo rajone, ali to še ni vse. V rajonih bomo morali uvajati določene agrotehnične ukrepe, kajti edir no s temi bomo prišli do tega, za čemer stremimo — do večje donosnosti našega kmetijstva.
V prihodnjih izvajanjih bomo govorili o teh ukrepih.
Dr. Fr. Juriševič
ODGOVORI
ljudskega zdravnika
Vprašanje: K. S. Pri najmanjšem naporu čutim velike težave pri dihanju. Tudi pri normalnem delu, ko sedim za mizo, ne morem vdihniti -globoko. Prosim, da m-i svetujete ali odgovorite, ke-r sem v skroeh, da . je to kak predhodnik naduhe.
Odgovor: Vaše težave izvirajo od srca atr pa od pljuč. Skoda, da mi niste napisali vaše starosti in vašega ppklica in malo bolj podrobno opisali te vaše težave pri dihanju. Za presojo vaše bolezni bi bilo to zelo važno. Težave, kakor jih opisujete, nastopajo pri srčnih napakah in pri vas — kar bo najbolj verjetno, zaradi bolezni na pljučih. To sodim po tem, keij nastopajo težave tudi takrat, ko sedite za mizo, torej takrat, ko mirujete. Te težave so lahko različnega izvora: lahko je bronhijalna astma. To bolezen imenujemo zdravniki alergično, to se pravi, da deluje organizem na gotove zunanje ali notranje dražljaje s specifično reakcijo, ki se izraža v rezkem dihanju. Najbolj poznana alergična bolezen je koprivka (urticaria), poleg ostalih. Druga možna bolezen je kronična naduha (emphysema), pri kateri izgubljajo pljuča elasticiteto. Nastopa največkrat kot posledica kroničnega pljučnega katarja. Nadaljna možnost je zaraščena porebrnica (pleura) kot posledica vnetja porebrnice. Vidite torej, da so vaše težave lahko najrazličnejšega izvora in bi jih morali bolj natanko opisati. Na vsak način pa vam svetujem, da se daste pregledati od vašega zdravnika, ki vara bo lahko bolje pomagal.
V	p r a š,a ,n j e : L. K. 'Sodelujem v pevskem z-boru. M-ed pe-tjem me često, skoraj vedino, bi lahko -rekel, nadleguje zehanje. Pro-sim odgovor ali nasvet, kako bi se to odpravilo.
Odgovor: Vse, kar ste napisali, je to^ da vas med petjem nadleguje zehanje. Od kod naj bi to prišlo. Zehanje je fiziološki pojav utrujenosti. Pevske vaje so navadno ob večerih ali pa vsaj po končanem dnevnem delu, navadno v prostoru, kjer se nahaja veliko ljudi, kar vse daje pogoje za zehanje. Torej, utrujenost, slab zrak in tudi okolica, predvsem če nekdo drugi že zeha, sproži zehanje. Saj vemo, da je zeKanje nalezljivo. Kot primer naj vam navedem, da sem se v mladih letih vozil pol ure s tramvajem domov. Ce je kdo začel zehati v zadnjem delu tramvaja, je počasi »šlo zehanje naprej«, tako da je na koncu sam voznik zehal in so vsi potniki odpirali usta kakor za stavo.
Vprašanje:	Neimenovani iz
Sergaš prosim, da mi obrazložite, kako naj se obvarjem bolezni, ki jo v italijanščini imenujemo »vene varicose«. Žile in vsa noga mi je otečena, iz katere se vsak dan cedi gnoj. Ali je bolezen v težjih primerih smrtonosna?'
Odgovor: Slovensko pravimo »venam -varikozam«: krčne žile. To so vozlasto ali cilindrično ali vrečlcasto razširjehe vene. Največkrat nastopajo na nogah in predvsem pri ženskem spotu. Vzrok razširjenosti vèti je zastoj krvi v njih, kar vodi lahko do vnetja, kakor ga opisujete. Pri tem navadno postopoma opažamo: najprej razširjene vene, nato srbenje, ekcem, infekcije, pigmentacije. Koža je lahko zadebeljena ali atrofična, to se pravi stanjšana. Nato nastopajo Brazgotine in končno zadebljena oziroma otekla cela noga.
V	vašem primeru gre torej za rano
na nogi kot posledica krčnih žil. Na tem mestu trenutno nimam prostora, da bi vam natanko opisal celo bcie-zen. Mogoče jo bom kdaj pozneje v celoti opisal. Zdravljenje obstoji v tem, da skušamo pregnati zastoj krvi v žilah z različnimi metodami, predvsem s tem, da žile napravimo umetno neprehodne z različnimi medikamenti ali operacijami. Lokalno zdravimo z mazili in transplantacijami kožnega tkiva. Smrtonosna je bolezen lahko zaradi infekcije ali sepse ter tromboze.	Dr. P. H.
Športni dogodki v preteklem letu
Ko je ponovno oživelo nogomentno tekmovanje za prvenstvo STO, smo imeli v A skupini (Istrsko okrožje) tri tekme, v skupini B pa dve in kar dva forfaita. Ta teden bi celo lahko imenovali teden nič kaj častnih športnih potez, saj smo . imeli v obeh skupinah in ihed osmimi tekmami kar tri forfaite. To je malo preveč in je grajanja vredno!
V skupini A je ostal na čeli ocen-ske lestvice še vedno Arrigoni z 18-imi točkami, takoj za njim Piran s 16 imi, nakar slede: Aurora, Medusa, Buje, Brtonigla.Novi grad, Umag in Strunjan.
Miloš Macarol:
-Vesela 31
Nad-trato -zimzeleno kraj mrtvih gozdnih ja-s, nad polj-em i-n planino zdaj: vlada dedek Mraz.
Krog njega so se zbrali vetrovov poglavar, z vihravo ženko Burjo oša-b-ni gost Vihar.
»Ej, bela starka Z-ima,« pc-reče dedek Mraz, »dovolj nam je jeseni! Uvedi zimski čas!« ,
Ob teh besedah Zima odpravi se med svet in vse, -kar je vodeno, začara v t-ridi led.
Vzdrhteli so vetrovi, i-azhiladil se je zrak, gozdove -in -planine zakril je -stric Oblak.
Nato ,z meglico sivo dospel je bratec Sneg in z belimi kristali pobelil -dol in br-eg.
Juhe! Juhe 'in ju-h-u-hu! odmeva za vasjo, snega, ledu v-eselo je _yse.stairo im mlado!
HUDE SKRBI
»Oče, ali so ljudje pred vesoljnim potopom, živeli 800 let?«
»Da, sinko!«
»Povej, atek, koliko let pa so morali hoditi v šojo!«
PRI SKUSNJI
Profesor: »Tukaj imaš -okostje ptice, ■povej katere!«
Učenec: »Crknjene!«
PROFESORSKA RAZTRESENOST
Profesor: »Kocmur, vi ste zolo slabo napisali nalogo.«
Neki dijak: »Kocmurja pa danes ni v šoli.«
Proifesoir: »Vidite, Kocmur! To je še slabše; najprej ste napisali Slabo nalogo, a zatem vas še v šoli mi!«
UGANKE ZA PIONIRJE Kdaj je rios pod nogami?
(Kadar muha nanj sede) Od kod pride beseda pionir?
(Iz ust)
Kakšen postane mornar, če pade V Crno m-orje	(Moke'-)
Zakaj je burja mrzla?
(Ker ji povsod vrata zapirajo)
Rešitve
i
Vodoravno: 3. prav; 5. kresi; C. Mladina; 7. peron; 10. ar; 11. ji; 12. Ra; 13. ek;
Navpično: 1.predor; 2. svinčnik; 3. pra; 4. asi; 5. klepar; 8. era; 9. oje;
KDO JE KAJ UGANIL
Najboljšo rešitev pionirske križanke nam je poslala v -tem tednu pionirka Knez Nevenka1 iž Kopra,.
Križanka
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	aiH ■■■■ »■■a	11	12
13						■■■a su: ■HU	14				15		
16			Saun ■■ai una	17		SS sann		Sii! BNBB		anali ISSI ■■■■	18		
	iifi	19				20				21		?i	
i22	23		■■■■ -■■■■ «■■a beh		ini ■sua	24		■feH ■■■■ ■■■■	25			26	
27			28	ì 29 1- -				30		li	31		
32		■"■S lili	33			fi	ISIS ISSI		ü	fi	fi	34	
v5		fi		li					37	fi	38		
29		40	ì	41	Ü	li	É	42		43			
■•IS S»fi	44											if	■■■■ « ■ ■■■ 3 Hilf
Vodoravno: 1. domovina šestih narodov; 1,1. napa brez konca in začetka; 13. celina; 14. država — naša soseda; 16. drugo ime vietnamskega cesarja; 17. začetek abecede; 18. kopen; 19! država v Evropi; 22: moško ime; 24. kratica za oziroma; 25. palmovo drevo, ki obrodi vrsto orehov; 27. se ne dajo razbrati; 31. stoji; 32. sok brez samoglasnika; 33. italijanska predstolnica; 34. osebni zaimek; 35. kap brez konca; 36. ga spusti ladja v morje, ko se ustavi; 38. nekdanji turški poglavar; 39. ga narediš s prstom na policiji; 42. narren, nakana; 44. samovlada, nikomur odgovorno ravnanje;
N.avpično.: 1. naše morje; 2. mesto v Sovjetski zvezi; 3. geografska- meja med vzhodom in zapadom (fon:); 4. samoglasnika; 5. slabo narediti; 6. nekdanja meja Slovanov (4. skl. ed.); 7. srednjeveške osebnosti; 8 kratica za evropsko državo; 9. pridevnik jame; 10. italijanski predlog; 11. mesto v ,zapadni Evropi; 12. domovina Judov; 15. zapadno grški otok; 20. z omejenim jamstvom; 21. veznik; 23. računska desetina; 26. žrtvenik; 28. sibirska reka; 29. slovenska mladinska organizacija; 30. na varnem; 37. naselbina . sredi puščave (v množ.); 38. polovica kemije; 40. kratica za jetiko; 41. oblika glagola biti; 4'3. osebni zaimek.
V skupini B pa vodita z enakim številom točk Montebello in Sv. Just ki iiilata 12 točk, nato pa sledijo: Mezgec, Opčine, Skedenj, Kontovel, Olimpija in Nabrežina.
IMd nogometno prvenstvo
Arrigoni B je po premočni igri odpravil s štirimi goli razlike moštvo Aurore B iz Kopra- S polovico manjšo razliko v golih je Odpotoval iz Pirana Strunjan B, ki je doživel poraz skupaj s svojim prvim moštvom na 'istem igrišču in istega dne. Soline pa sb pfemagale Ampeleo s 3 : 0
Sedaj vodi Nardòne z 18-imi točkami, nato je Rffeča zvézda z 1Š, Arrigoni B, Meduza B, Soline, Aurora B, Strunjan B, Ampelea, Partizan in Piran B.
Jugoslovanski nogometaši trenirajo
Jugoslovanska nogometna zveza je sklicala lepo številb 54 najboljših nogometašev na skupen trening v Za-
greb. Nogometaši trenirajo pod vodstvom Benčiča, Tomaševiča in Sekuliča.
Ta trening je sklican zato ker je v izgledu tekmovanje jugoslovanskih nogometašev proti fi-ancoski nogometni raprezentanci.
po treningu bodo sestavili A, B in juniorsko reprézentanco. Obenem so tudi odpovedali vša 'košlbvimjaV ino-zemstvu najboljših jugoslovanskih moštev.
, .V Ljubljani tekmujeio ZQ iugoslqvansko šahovsko prvenstvo
V Ljubljani igrajo té dni najboljši jugoslovanski' šahisti za jugoslovansko prvenstvo" in' obenem za zbiro najboljših reprezentativcev za bodo-ča mednarodna srečanja, Rabar, Ja-noševič, Fuderer, Nedeljkovič, Ber^ tok, Pirc in drugi. Tudi bodočni izidi bodo verjetno nekako v istem vrstnem rédU, kot smo jih navedli, samo'da -bo Trifunovič prav.gotovo zasedel precej boljše mesto.
O = B =J=A=V—E
Naš znani atlet Lado Janovsky je zelo priljubljen med mladino. Na sliki ga vidite, kako izvaja proste vaje na Titovem trgu v Kopru ob , neki mladinski prireditvi •
Novo mednarodno telovadno srečanje na našem ozemlju
Cez teden dni bomo imeli na našem ozemljil že drugo, v kratki dobi, mednarodno telovadno tekmovanje naših dvèh dobrih vrst. Moška vfsta bo nastopila prot! trboveljski, ženska pa proti jeseniški.
Po nekaterih nepotrjenih vesteh se' bodo celo v kratkem srečali celo z Beograjčani, ki so v Jugoslaviji med najboljšimi.
Ta živahnost naših telovadcev je dokaj razveseljiva. Ze v našem Prejšnjem članku smo si želeli kaj takega in glej, naši telovadci niso zaspali na lepih doseženih uspehih, marveč so z večjo vnemo pristopili' k vajam' in so sedaj v boljši formi kot so bili ob srečanju proti Mariborčanom.
01 APO @
jugoslovanske cone Trsta
PREGLED ODDAJ V TEDNU OD 12. I. DO 18. I. 1951.
Poročilo v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30), 13.00 19.30 in 23.05.
jutranja glasba vrak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45) Predkongresna oddaja Enotnih sindikatov vsak dan ob 19.45.
SOBOTA 13. I. 1951.
12.00	Operna glasba; 14.00 Igra veseli kvintet; 17.45 Popularne pesmi poje Bruno Debracchi; 18.30 Otroške skladbe; 20.30 Hrvatske pesmi; 20.45 Politični pregled v slovenščini; 21.00 Vedri sobotni večer (slov.); 23.15 Plesna glasba.
NEDELJA 14. I. 1951.
8.30	Kmetijska ura (slbv.K '9J3Ö—Iz zbirke novih plošč; 10.00 Folklorna glasba; 11.15 Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45 Glasba po željah v slovenščini; 13.15 Maldinške pesmi; 13'.30 Pionirska ura; Pravljice za naše najmlajše (slov.); 17:00 Oddaja: zä podeželje (slov.): Iz zakladnice naše književnosti: — Prežihov Vo-ranc: Božična noč, reportaža obnov-ljèni rudnik; nastopi pevski zbor iz Nabrežine In Sèmpola'ja; 20.00 Veder spored folklorne glasbe; 22.15 Lahka in plesna glasba.
PONEDELJEK 15. I. 1951.
12.30	Valčki in mazurke; 13.40 Pogovori o jeziku (11. pogovor); 14.00 I-gra vaški kvintet — pojeta Sonja in Jelka; 17.30 Športni pregled v slovenščini; 18.15 Iz italijanskih oper; 20.45 Iz Istrskega okrožja (slov.) O zdravstvu; 21.45 Mojstri ritma; 22.00 Ve-
černo branje (slov.) Iz del Fr. S. Finžgarja; ,22.45, Plesna glasba.
SREDA 17. I. 1951.
12.30	Plesne melodije; 14.00 Skladbe domačih avtorjev — pojè komorni zbor p. v. iviufca 'DobfcrJeta.
21.00' Literarna' oddaja V slovenščini — Večer slovenske lirike: Od Danteja do Ade Negri; 21.30 Jugoslovanska narodna glasba.
ČETRTEK- 18. I. 1951.
13:15- Arije iz slovenskih oper; 20.10 Pogovori o jeziku; 20.00 Obzorja 1951 (slov.); 23.15 Plesno melodije za lahko noč.
OBVESTILO ŠOFERJEM IN LASTNI KOM MOTORNIH VOZIL
Poverjeništvo za notranje zadeve lOLO obvešča vse lastnike in imetnike motornih vozil, da zapade rok za plačilo prvega obroka takse na motorna vozila dne 15. 1. 1951. Rok za pregled šoferskih izkaznic in vozačev motornih vozil pa preteče dne 5. 11. 1951.
Plačanje taks in pregled šoferskih izkaznic je pri pristojnem okrajnem ljudskem odboru, poverjeništvo za notranje zadeve. Od označenega roka naprej bodo organi NZ kontrolirali motorna vozila in prijavljali vse zamudnike.
V. Simandl
POPRAVILO PISALNIH IN RAČUNSKIH S X R 0 J E V
VIA VERDI II - TELEF. 103
BUNKERJI
Sinček: Očka, kaj so to »bunkerji«?
Očka: Bunkerji so posebne trdnjave, v katerih so se skrivali Nemci in fašisti, da si- ohranijo še nekaj dni življenja. V bunkerjih so našli zatočišče tudi aktivisti za časa narodnoosvobodilne borbe, da jih ne zasači sovražnik. To so bili zelo hudobni prostori, da je bilo težko v njih človeku dalj časa živeti.
ZA NASE PIONIRJE
Rožmarin
V MENZI St. I
Rožmarin ima svoj duh, naj bo v loncu, al pa suh, če ga v loncu je preveč, jaz ga jedel ne bom več!
V KREMLJU
Rakoši (telefonsko): Vsemaguči i modruj očka Staljin .. .! To noč sem sanjal, da ste nam poslal' pomoč lOO.OOt) ton žita!
Stalin (v okrožnici): Ze prav tako! Venđa'r? Zdi še mi malo preveč? Vendar vse obdržite zase!
Kako je s kmetijskimi predavatelji
Zgodilo se je, da so kmetijski tehniki šli na teren zastonj. V Ankaranu so bili dvakrät, enako v Dekanih in pri Sv: Antbnu. Najbolj zanimiv je primer pri Sv. Antonu, ko je predavanje, enostavno’ poslal predavatelj v Kavaliče. V Kavaličih pa kmetje niso bili obveščeni. Avto’ se je s predavatelji vred povrnil v Koper.
Dejstvo je, da si naši kmetje želijo predavanj o kmetijski stroki in zato bi morali KLO obvestiti ljudi pravočasno.
Sinček: Očka; zakaj pravijo »bunker« nekaterim avtobusom v našem okrožju?
Očka: Ker so podobni onim iz vojne!
ZAKAJ NI LUCI PO NEKATERIH ULICAH?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Kaže, da nekateri Koprčani ne ljubijo svetlobe in zato razbijajo e-lektrične žarnice. Podobni so ščurkom, ki pridejo iz skrivališč edino v temi.
Razlika med zaljubljencem in predavateljem
Franc: Kakšna je razlika med nesrečno zaljubljenim mladeničem in predavateljem izobraževalnih tečajev na tetenu?
Tone: Obadva gubita dragoceni čas v pričakovanju — eden čaka dekle drugi pa . .. avtomobil.
ISCEM POŠTENEGA- LASTNIKA
2e dalj časa se nahajam na temnem koprskem hodniku. Čakam in upam, da pride kdo, toda zaman: Toda tudi če bi me našji, ne bi vedeli kaj počeli z menoj, kajti, po mojem mišljenju sem namenjen v predilnico-Litija: a sem najprž po pomoti dospela v Koper in želim vsaj, da bi videla morje! (Tako razmišlja en zaboj predilnih niti v zatohlem hodniku koprskega UCEFA).
TO POMAGA
—	Meni se hlipa.. . Ne vem, kako naj si pomagam.
—	Ali naj poslušam radio Moskva?
—	Oh, ne! Ml je že nehalo!
Žabja
Rega, rega, rega,
bog nas obvarjl vsega zlega;
hudo je, ker svet se krega!
Kvak, -kvak, -kvak, gre Kitajcev cel oblak.
Boj se Južnih konjskih dlak! Kum, ikum, kum, zdaj, Kitajec ’ma pogum,
-brej pa Rhe je -delal: Bum!
Kim, kim, kim,
spet sestavil je svoj tim
in nad južne šel je z njim.
ZA NASE GIMNAZIJCE Sedinosele! na Slov. gimnaziji v Kopru so postali zadnje čase sovražniki mraza, Kar zmrznili so, medtem ko imajo prvošolci toliko toplote, da bi jo oddali še njim po potrebi, Ce zakurijo, vržtejo v peč same cunje in papirje, da nastane v razredu umetna megla, kateri se morajo kljub najboljši volji umakniti celo profesorji.
pe^em
Rhe, Rhe, Rhe,
zate dobro pač ne gre,
ikeir v Pusa-n si moral že.
Sam, Sam, Sam, šteje dinarce vsaki dan, ki jih »zasluži« Maoov stan. Krem-, Krem, Krem,
»mir« pripravlja, vsem ljudem, ki na glavi nosi šlem.
In najzadnje: rega, rega, rega, . vedno Hujša je zadrega, kaj nastalo bo iz tega?
Grda navada-preklinjanje
Oče se povrne jezen iz dela in začne preklinjati boga.
Sinček: Očka, saj nisem vedel, da si tako pobožen!
Oče: Kaj pobožen, porco...
Sinček: Ce boga preklinjaš, pomeni, da ga priznaš. Ce ga pa ni, potem je neumnost, da še ga preklinjaš.
------------- nad birokracijo
Nii mogoče! boste dejali, pa vendar se lahko zgodi, da najdete višjo in nižjo - birokracijo, V našem primeru je nastala takole: Osnovna šola pri Sv. Petru je pridelala 10 kg oljk, -iz katerih bo dobila nekaj več kot en liter olja. Da bii pa oljke morala predelati, jii j,e bilo treba potrdilo, ki naj dokazuje Crn-o na belem, da poseduje šola prii Sv. Petru 10 kg -oljk. Na tem koščku papirja je bilo tudi navedeno, da ima družina osnovne šole 6 stanovalcev, med katere niso Pili všteti otroci, za katere prosi učiteljica, dà bi dobili v šoii malico in se je zaradi tega obrnila k tovarišu tajniku, ki je takoj odhitel po navodila v Koper. Plačal je za vožnjo 80 din in, ni ni--česar opravil; ker ni našel v uradu tega pravega' in mu je neka tovarišica svetovala, naj se vrne en drugi dan. Ker danes ne vedo, iz katere peči bi Otroci dhbivafli kruh, mora ubdgl tajnik plačati še 80 din za kamion, če bo potreba še spet! ...
Pa reciite, da ni birokracija nad birokracijo?
KJE JE TAKA MENZA?
»Toni, prosim te, jaz iščem menzo. Ne vem, kje bi se hranil. Prosim: kako je v vaši menzi?«
»Dragi moj Pepi!_ Kar pridi v našo menzo, boš viAel, kako je mas-tna . ..? (pritožna knjiga in postrežniške halje)
KDOR JE PRIZADET? NAJ BO ZADET!
Predstojnik: Zjutraj vedno zamudite in pridete zadnji v pisarno, a domov greste, vedno prvi! Veste, tako ne gre! Treba je nehati!
Uradnik: Pa vendar ne boste zaradi tega zahtevali, da bom zjutraj in popoldne zadnji?
VISINSKI IN PES
Višinski: Imel sem psa-, To Je bil v resnici izreden pes. On je točno po svojem pasjem nagonu razlikoval poštenega človeka od kake barabe!
Prijatelj: No, rekel si, da si ga imel in kaj se je z njim zgodilo?
Višinski: Na žalost me je dvakrat ugriznil in sem se mora] od njega ločiti!
________
ANEKDOTA
Vprašdli so spartanskega kralja, ako ceni' bolj poštenost ali junaštvo.
Odgovoril jim je: Ce bi bila' na svetu poštenost, ne bi bilo treba junaštva!
Uredništvo in uprava »Istrskega Ted n-ika« v Kopru — odgovorni ured nik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarn: »Jadran« v Kopru.	(