Št. 41.
V Gorici, v sredo dne 24. maja  1905.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jcmiana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto......  . 13 K 20 h, ali gld. 660
,„>l leta........6   »'60   »   »     »    3-30
četrt leta.......3   ».40   *   »     »    1-70
1'o.samiSm1 številko stanejo ltf-vin. Naročnino sprejema upramStvo -v tjbsposti ulici ;tev. 7. v (Jorici v »Goriški iTjskarnic. A. GabrSCek vsik dan od S. uro zjutraj dovk zvečer; ob nedeljah ,,a .-d 8. do 12. ure. Na naroČi« brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrsjtah ee tiskano I-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaklt" iThta. Večkrat po dogodbi. ~ Večje črke po prostoru. Reklamo in s\»>\ v uredniškem delu 15 kr. vrata. — Za obiiko in vsebino oglasov odkliuijanio vsako od-^'.,vernost.
Tečaj XXaW.
za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St Tp^rici v I. nad *r. Z urednikom je mogoče govoriti vsakVd&n od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldno;'ob nedeljah in praznikih od I), do 12. dopoludne. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. r        Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od  =>Soee«   vsak petek in stane- vso luto 3 K 20 h ali gld, l-CO.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakaroi Scliwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici-, — v '1'rstu v tobakami LavrenSi A na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiaka in zal.
Iz govora prslanca Piantana za
Na kratko smo že omenili ta govor, v kolikor ga je bilo mogoče posneti po dunajskih listih, aH da zadobi javnost pravi utis tega govora, ga po-dajemo tu v vseh glavnih odstavkih. Govor je Se toliko bolj upoštevanja vreden, ker javnost že ve, kako žalostno so postopali klerikalci ob tako važnem trenotku v poslanski zbornici. Iz govora priobčujemo tole: »Mi stojimo na načelnem stališču, da ima vsaka narodnost v tej državni polovici pravico, zahtevati zase vsakovrstno Šole, torej tudi visoke šole in vseučilišča z narodnim učnim jezikom. S tega stališča premotrivamo tudi zahtevo Italijanov po ustanovitvi samostojnega vseučilišča z italijanskim učnim jezikom. Ker jamči Član XIX. drŽav. osn. zak. vsakemu narodu nekršljivo pravico do varovanja svoje narodnosti in svojega jezika v uradu, šoli in javnem življenju, se Italijanom pnč ne more odrekati, kar zakon sam določa in kar ima tudi vsak narod pravic ¦ zahtevati. Ako se jim hoče učenje v ma-torinSčinl olajSati in omogočiti, jo absolutno potrebno, da se jim da za to potrebni zavod, in s tega stališča so zdi tudi prvi korak vlade utemeljen in opravičen, da hoče napraviti konec nezakonitim razmeram, neprestanim provizo-rijem ter hoče ustanoviti samostojno pravno in državno znanstveno fakulteto za Italijane v Roveretu. Mi smo za ta zavod, toda le pod izrecuim pogojem, da se isti ustanovi v čisto italijanskem mestu in v italijanski pokrajini. Tako daleč gremo, rekli bi, s svojimi italijanskimi sodržavljani. Ako pa gre za to, da se to strogo kulturno vprašanje — kot tako ga smatramo mi — napravi za politično, potem obžalujem, da moram konšlatovati, da ne moremo Italijanom slediti in jih podpirati in da nam tudi
ni mogoče, mirno gledati, da se to kulturno vprašanje napravi za politično. Preveč smo sami pri tem prizadeti in ravno zaradi tega, ker smo v prvi vrsti prizadeti, ako se to kulturno vprašanje naredi za politično, se moramo temu tudi upreti. Na našo žalost se množe znamenja, da Italijani stavijo politični moment v prvo vrsto, kulturni pa v ozadje, to izhaja že iz tega, da so mesta Tri-dent, lioveredo In Koper protestovala, da bi se v katerem teh mest ustanovita italijanska fakulteta; dočim se sicer iriesta sama za gimnazije trgajo ter v to svrho mnogo žrtvujejo, hočejo ta mesta iz političnih vzrokov odvrniti vso koristi, ki bi jih imela od fakultete ter z vso silo spraviti vseučilišče v Trst. Danes se je že s strani prvega gospoda govornika opozarjalo na to, da sedanja vladna predloga ne odgovarja popolnoma željam Italijanov. Prvi gospod predgovornik je trdil, da no moro Ro-verodo biti sedež vseučilišča temuč Trst. Glede tega vprašanja moram javno priznati, da ne moremo biti na strani Italijanov. Trst po našem prepričanju na noben način ni ono mesto, ki bi moglo jamčiti za uspešni razvoj vseučilišča in vseučiliščnih študij. Tržaška tla so zelo vroča. Vemo in znano dejstvo jo, da volik del tamošnjega probivalstvauganja centrifugalno, rekel bi, ne le centrifugalno, ampak protiavstrijsko politiko, ki da jako mnogo misliti. Nočem se spuščati v podrobnosti, saj so reči, o katerih se je ponovno govorilo v javnih časopisih, in ki so deloma prišle tudi v sodnih dvoranah na razpravo. Dejstvo je, da so tam take struje in zelo moram dvomiti, če je mesto, kjer so politična in narodnostna nasprotja, narodnostni boji in prepiri, primerno mesto za dijake, kjer se morejo mirno razviti, se vtopiti v učenje in se pripraviti za državljane. Vedno je jako riskirano podvzetje, če se hoče dijake izpostaviti političnemu boju. Kajti s tem se dijaki ne smejo baviti, to bodo že vse skusili v poznejših letih, ko stopijo
v praktično Življenje. Dalje moram z narodnostnega stališča pripomniti, da Trst ni čisto italijansko mesto. (Ugovarjanje). Prosim, saj je tam 27,725 Slovencev, tudi je prav veliko Nemcev, zato se ne more reči, da je Trst italijansko mesto. Potem moramo pa Še eno stvar pomisliti. No sinete pozabiti, da so vse pokrajine za Trstom slovenske, in ne gre, da bi se nad glavami, nad političnimi in narodnostnimi interesi Slovencev s silo postavilo vseučilišče v mesto, ki je odvisno od cele okolice, ki je z njim v najtesnejši dotiki. Vendar morate imeti pred očmi, da so politične posledice v narodnem oziru, ki so v zvezi z ustanovitvijo vseučilišča, vendar tako velike, da se ne more meni nič tebi nič dovoliti, da se postavi vseučilišče tja, kjer mora vplivati na drugo narodnost izključno samo škodljivo, fjstanovitev vseučilišča v Trstu bi Italijanom donesla na vsak način velikansko korist ne samo v kulturnem oziru, ampak tudi -— in to povdarjam dvakrat — v političnem. Premoč, ki jo že zdaj imajo nad slovenskim elementom, bi postala toliko večja in pcitalijanče-vanje Slovencev bi so s tem le še bolj pospešilo. Prosim, koliko so bo potem j poslalo v svet s tržaškega vseučilišča ¦ ui^SkVga mater i jata, katerega no boste mogli na svojem ožjem italijanskem ozemlju preskrbeti in s tem boste potem preplavili slovansko okolico in Primorje. Absolutno je nemogoče od nas zahtevati, da bi takorekoč sami polagali mino v Trst, da od tam pozneje v ugodnem času postane eksplozija, ki naj nas Slovane pokoplje. Kajti mi smo prvi, ki bo-demo morali nositi posledice, če se res ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Zato se moramo kar naodločnejše upreti proti temu, da se brez našega privoljenja oziroma proti naši volji ustanovi vseučilišče, ki je popolnoma direktno namenjeno, da bo v bližnji bodočnosti politična trdnjava, ki bo koristila le Italijanom v. poitalijančevanje Slovanov. Narodni  nagon samovzdrže-
vanja nam prepoveduje dovoliti, da bi se italijanska fakulteta premestila v TrBt. Principijalno smo napram Italijanom objektivni, to vprašanje premotrivamo objektivno, toda ne moremo dopustiti, da bi se na našem telesu delal tak eksperiment, pri katerem bi morali podleči. Deloma ste tudi V; uvideli, da to ne pojde, kajti »Piccoloc je pred dvema mesecema prav resno prereše-taval vprašanje o premestitvi vseuči-šča v Koper. (Poslanec Mazorana: To ni noben uradni list!) Ne rečem, da je uradni list, toda list je, ki ga inspiri-rajo italijanski politiki, kar je splošno znano dejstvo. In v tem časopisu stoji izrecno: Ako ne more vseučilišče na noben način priti v Trst, nam je Koper med vsemi mesti najljubši. To stoji tam fin .o na belem. Še nekaj bi rad omenil. Ako se res odločite, da greste v Koper, ne boste tudi tam našli predpogojev za vseučilišče. Kaj pa imate tam? Veliko kaznilnico (Živahna veselost) sicer pa skoraj ničesar. Pomislite nadalje, da to mesto ni ravno preveč oddaljeno od Trsta. Nekaka predstraža Trsta je, kajti v eni uri se pride s parobrodom tja. Vprašal bi vas, kje najdete v Kopru dovolj stanovanj za profesorje in dijake. To jo nemogoče. Absolutno ne spravite tam pod streho svojih profesorjev in dijakov. Dalje imate tudi okoli Kopra slovansko ozemlje. Mesto bi prišlo v isti položaj in ustanovitev vseučilišča v njem bi imela enake politične posledice kot v Trstu. In če bi se res zgodilo, da se to vseučilišče ustanovi tam, bodisi v Trstu ali v Kopru, imelo bi to Še druge posledice: Vi bi imeli potem vedno še mnogo večji vpliv na celo prebivalstvo, tudi na slovensko okolico, in ne vem, kako bi se nam potem godilo, ker se nam že zdaj ne godi posebno dobro. Pomislite, da nam morate poplačati Častni dolg, da je 2000 učencev ljudske šole v Trstu brez kake slovenske Šole. Vam to ni prav, meni pa je, in javno moram tukaj konštatirati, ne  da bi se spuščal v dalnje konse-
Grof Monte Cristo.
napisal fl!exandre Dumas. (Dalje.)
»Danes, dne 25. aprila 1498. leta, iw\;i Svetost Aleksander VI. In sluteč kiir.ikalski klobuk ter bi rad postal moj dedič, nosil i^to usodo kakor kardinaloma Capreri in umrla vsled zastrupljenja, imenujem svo <ivuiona Spndo dedičem vsega svojega pre S(,m zakopal na mestu, katero pozna, ker je Namreč v jamah malega otoka Monte Cristo zlata in srebrnine, kovanega denarja, dragih <lrugih dragocenostij. Jaz jedini poznam ta zaklad, ki zna kako dva milijona rimskih srebrnikov in ki ga naj dvajseto izbočeno skalo v ravni'črti od malega za zahva. V jamo vodita dve odprtini, in zaklad leži v najbolj oddaljen od druge odprtine. Ta zaklad zapuščam nje kot svojemu j edinem« in pravemu dediču.
»Dne 25. aprila 1498.                 Česa       t
r.Zdaj čitajte še ta list!"' pravi abbd. In s temi besedami pomoli Dantesu drug list,  katerega, v^te tudi niso bile cele,      •                                      '
Dantes ga vzame in čita:
»me je povabila tk obedu Nje-
da ni zadovoljen s kupnino za
vsled česar mi jo pri-
Bentivogliu, ki sta jega stričnika moženja, katero bil tam z menoj, najde vse, kar sem imel kamnov, demantov in ša ue-de pod hodnega kotu, ki je mu re Spada.« Faria mu sledi z žarečimi očmi. „In zdaj," pravi, vide, da je dospel Dantes do poslednje vrste, zdaj položite ta dva lista drugega poleg  drugega in sodite sami."
Dantes uboga ter čita sledeče:
»Danes, dne 25. aprila 1498. lela... me je povabila k obedu Njegova Svetost Aleksander VI. In sluteč,. .. da ni zadovoljen s kupnino za kardinalski klobidt ter bi rad postal moj dedič, .. , vsled česar mi je prisodil isto usodo kakor kardinaloma Capreri in . .. Bentivogliu, ki sta umrla vsled zastrupljenja, imenujem svo .. . jega, stričnika Gvidona Spado dedičem vsega svojega pre... moženja, katero sem zakopal na mestu, katero pozna, ker je... bil tam z menoj. Namreč v jamah malega otoka Monte Cristo ... najde vse, kar sem imel zlata in srebrnine, kovanega denarja, drugih kamnov, demantov in drugih dragocenostij. Jaz jedini poznam ' ta zaklad, ki zna... ša nekako dva miUjona rimskih srebrnikov in ga naj... de pod dvajseto izbočeno skalo v ravni črti od malega za... hodnega zaliva, V jamo vodita dve odprtini, in zaklad leži v .,. kotu, ki je najbolj oddaljen od druge
odprtine. Ta zaklad zapuščam nje... mu kot svojemu jedi-nemu in pravemu dediču.
»Dne 25. aprila 1498.       Česa... re f Spada.«
„Ali zdaj končno razumete?" vpraša Faria.
„Ali je bila to oporoka kardinala Spade, katero so iskali toliko časa?" pravi Dantes, še nekoliko dvomeč.
„Da, tisočkrat da."
„Kdo jo je tako spopolnU?"
„Jaz, ki sem preračunu* odžgano dolžino vrst in uganil s pomočjo ohranjenega to, česar manjka, ter našel s pomočjo vidnega nevidno, česar se nauCi človek v podpritličju potom svit-lobnega žarka."
„In kaj ste storili, ko ste mislili, da ste o tem lahko prepričani ?a
„Hotel sem odpovati in sem bil celo že na potu, nosč s seboj začetek svojega velikega dela o koristih, ki bi jih dona-šala Italija združena v celotno monarhijo, in o sredstvih, kako to doseči. Toda dolgo časa je že pazila na me cesarska policija, ki je pospeševala takrat delitev, v posamezne pokrajine,, baš nasprotno s tem, kar je nameraval. Napoleon pozneje, ko se mu je rodil sin. Moj hitri odhod, katerega vzrok ni bil znan nikomur, je vzbudil znova njihove sumnje, in ko sem se hotel v Piombinu vkrcati, so me zaprli.
»Zdaj," nadaljuje Faria, oziraje se na Dantesa s skoro očetovsko ljubeznivostjo, »prijatelj, zdaj veste toliko kakor jaz. Če ubeživa skupaj, je polovica mojega zaklada vaša; če umrjem tukaj in ubežite vi sami, je vaš ves zaklad."
„Toda," vpraša Dantes pomiš^aje, „ali ni na celem svetu nikogar, ki bi imel do zaklada več pravice kakor midva?"
,,Ne, ne, bodite brez skrbi, rodbina je izumrla popolnoma. Poleg tega me je napravil zaduji grof Spada za svojega dediča; podarivši mi znameniti Jbreviarij, mi je podaril tudi to, kar je
kvence, d.i je to fakt, ki obstoja žali-bog že 15 let. 2000 otrok nima nobene ljudske šole. (Poslanec Mazorana: To bodemo pozneje dokazali! Nobene postavne pravice nimate! Sicer imate deset ljudskih šol! —Poslanec dr. Ferjan-5i5 : V mestu nobene !) V Istriji je nad 120 naselbin, kjer ni nobene šole. To so momenti, ki nas zelo opozarjajo k previdnosti.
Jaz in moji ožji somišljeniki smo bili mnenja, da bi ne bilo niS narav-nejšega, kot da bi bile prišlo pri tej priložnosti tudi slovensko vseučiliško vprašanje v razgovor. To bi bilo jako preprosto in bi  ne bilo delalo visoki
nožem to-le konštatirati: Morebiti bi bilo dobro, ustanoviti juridično fakulteto v Ljubljani že zdaj ali kvečjemu v enem letu, nego pa ono v Roveredu, in ona v Boveredu bo veliko več stala, kot bi bilo to v Ljubljani in sicer -"¦? enostavnega vzroka, ker votira vojvodina Kranjska že znesek 500.000 K v ustanovitvene namene in ker je drugič mestna občina ljubljanska določila v ravno ta namen 100.000 kron. S temi 000.000 K bi imeli več nego dosti za prvi trenutek, če bi hoteli v Ljubljani ustanoviti pravno fakulteto. Pri tem se sklicujem na to, da razpolagamo že zdaj za prvi začetek s popolnoma zadostnim številom mladih izvežbanih profesorjev, oziroma učnih moči; ravno tako dajejo naše gimnazije tolik kontingent dijakov, da se z gotovostjo more pričakovati uspešen razvoj te fakultete. Vsi momenti so torej dani, da bi se moglo tudi našim kulturelnim potrebam ustreči. Kulturelne potrebe našega naroda je treba torej ravno tako upoštevati in ceniti, kakor one drugih narodnosti. Stokrat smo dokazali, da imamo dovolj razvito ljudstvo, zadostno kapaciteto, vztrajnost in sposobnost in inteligenco, dokazali smo, da so naši narodni bratje na različnih vseučiliščih, kjer so bili in delovali, veljali kot luči znanosti. Naši rodni bratje so se odlikovali v različnih javnih službah in dokazali, da se lahko kosamo z vsakim in tudi z nemškim narodom. Ce so dani vsi predpogoji za izpolnitev naše stoletne zahteve vseučilišča v Ljubljani, ne vem, zakaj noče storiti vlada prvega koraka v tem oziru. Eo smo pred dvema letoma obravnavali nujni predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, izrekel je prevzv. gospod naučni minister krilate besede: »Vseučilišča se ne ustanavljajo čez noč!< Meni te krilate besede sploh niso imponirale. Tudi menim, da pre-vzvišeni ni imel za to prav nobenega povoda od naše strani, ker nismo politični otroci, da bi ne vedeli, kako se vseučilišča   ustanavljajo.   Tega takrat
nismo zahtevali, hoteli smo samo postavno zagotovitev ustanovitve vseučilišča. In to je vendar vse kaj drugega, kot bi bili zahtevali, da se mora takoj ustanoviti vseučilišče s sedežem v Ljubljani. Tega takrat nismo zahtevali in tudi danes ne zahtevamo. Zadovoljni smo, da se urede naše zahteve glede ustanovitve vseučilišča postavnim potom in za to nam gre. Mislim tudi, da bi bila ravno zdaj najboljša priložnost, da bi bila vlada s predlogo za Italijane predložila tudi predlogo za nas Jugoslovane. Vseučilišča se gotovo ne zidajo in ustanavljajo čez noč in mi tudi kaj takega ne zahtevamo od vlade. Zahtevamo le, da storivlada vsaj prvi korak in izvede zagotovitev ustanovitve postavnim potom. Mi bodemo potem gotovo v položaju, preskrbeti popolnoma zadostni učiteljski materij al, izvedemo tudi druge predpogoje za razvoj popolnega vseučilišča, .da dokler ne stori vlada prvega koraka in sploh ne zagotovi ustanovitve vseučilišča, se ne more zahtevati, da bi iz-vežbali celo množico učnih moči, ne da bi vedeli, da pridejo kdaj do uporabe. Ko pa je ustanovitev vseučilišča zagotovljena postavnim potom, našlo se bode dovolj nadarjenih mladih ljudi, ki se bodo posvetili profesuri in delali na razcvitanje in razvoj vseučilišča. Nočem vas, gospoda moja, dalje zadrževati. Spolnil sem le svojo narodno nalogo in dolžnost, ko sem tukaj glasno in javno predložil zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča, ker kar pristoja drugim narodom, pristoja tudi nam, in kar je spoznala vlada danes za 728.000 Italijanov za potrebno, tega ne sme odrekati nam, 1,900.000 Jugoslovanom. Izjavljam torej v imenu svojih političnih somišljenikov, da bodemo le takrat — in sicer naglas am iz taktičnih vzrokov — mogli pri meritornem glasovanju za predmet glasovati, če se zagotovi z ustanovitvijo tega vseučilišča za Italijane istočasno tudi ustanovitev slovenskega vseučilišča. S tem končam, (Pritrjevanje in ploskanje.)
DOPISI.
Iz Vrtojbe 22. maja. — Včeraj je bil veličasten pogreb rajne gospe Ivanke F a. gane 1 j. Pri vsem tem, daje bilo prav neprijetno vreme, so pokazali ljudje, domači in mnogo njih tudi iz mesta in iz okolice, da so ne-pozabljivo pokojnico zelo spoštovati ter ji pokazali zadnjo čast v tako mnogobrojnem številu pri sprevodu. Bila je prava mati ubogih in potrebnih, nikomur ni odrekla nikake dobrote ; in če je le videla, da kateremu je kaj treba, je bila ona povsod prva pomoč. Zato ji želimo vsi iz srca: Bog ji daj večni mir!
Domače in razne nouice.
Nadvojvoda Josip Ferdinand je dospel v nedeljo z 11 višjimi častniki 28. div. pen. v Gorico. Danes odpotujejo. Te dni so bili okoli po bližnjih hribih,^do Št. Ferjana itd.
Baron Ev§. pl. CaliCO, avstro-ogrski poslanik v Carigradu, je dospel v nedeljo v Gorico ter se nastal v hotelu ^Sudbahn'".
Umrl jO g. Gvidon Fonzari, računski asistent pri deželnem odboru.
Dražili SI. Girill iR Metoda je izročila trgovska tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani kot prispevek od razprodaje družbenih vžigalic znatno svoto 1000 K. Razp. jdaja družbenih vžigalic lepo napreduje in donaša družbi trajne do-Kodke._PozivljanTO torej slovensko občinstvo, da kupuje le vžigalice družbe sv, Cirila in Metoda.
V Kefcarldll je imelo slavno „Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo" (naslov je imerUen!) svoj občni zbor, na katerem se je h >.evnemu poslancu Janezu La-panji tožilo po Ciril-Metodu Vugi. — Stavilo se je na tem zborovanju nekaj resolucij, izmed katerih bi jih bilo nekaj dobrih, če bi ne bile stavljene na takem „katoliškem" zborovanju. —- Brez kozlarij pa klerikalci ne morejo zborovati. Zat^gadel se je zborovanje zaključilo „z ogorčenjem nad pisavo liberalni listov o pokojnem Škofu Strossmaverju." Ta je pa lepa! „Zborovalei" bi bili storili pametneje, če so izrazili ogorčenje nad tem, da imajo predsednika, ki se pretepa po oštarijah! To bi bilo umestno za ogorčenje! Ker ni bilo sedaj, naj pride prihodnjič na dnevni red občnega zbora.
DV6 nuni v sivi obleki sta hodili po hišah te dni po mestu. Iskali sta seveda denarja; če se ju je vprašalo, odkod sta in v kako namene iščeta denar, sta molčali. —- Ljudje so še tako neumni, da dajejo takim ženskam denar, pa ne le po vinarjih, ampak par dvajse-tic ali celo krono in Še večl Če pa pride kaka uboga ženica, ki nima na stare dni nič, dasi je morda delala celo svoje življenje, jo pa odženejo ali ji dajo kos starega kruha, katerega reva seveda no moro použiti. — Kdaj se spametujejo vsi tisti, ki trosijo denar takim osebam, kakor sta omenjeni dve nuni?!
Nepotrebni občinski  troški v Rihembergu. —
Pišejo nam: V Rihembergu Še dosedaj ni imenovan in nastavljen nov župnik. Od novega leta sem mora občina sama skrbeti in plačevati kakega kapucina, da ob nedeljah mašuje, kar pa ni kaka malenkost, ker, zna-žajo stroški za vsako nedeljo in praznik menda okroglih 10 kron.
Župnik pa seveda dobiva plačo iz cerkv. zaloga Oblasti se veselijo te škode občine, ker denar za ta čas ostane njim, in nečejo poslati novega župnika, čeprav jih je baje že 23 prosilo. Najbolj pametno bi bilo, da bi občinski odbor ne najemal nikakega duhovnika za nadomestovanje in brezpotrebno praznil obč. blagajno. Če ni mari za mašo priza-
detim, tudi tfudstvo lahko brez nje opravi! Ne verujte, da je pomanjkanje duhovnov!
Pater Ciril. — Pišejo nam z Vipavskega: Že parkrat je bilo v »Soči" citati o križkih kapucinih na Vipavskem, zlasti o p. Cirilu in njegovi robatosti. Vendar pa je še vedno preveč potrpljenja. Sicer tudi mi ne mislimo, da bo in da bi moral poslej živeti ta kutar sveto, čisto in angeljsko življenje popolnega človeka, ampak poskrbeti bo vendar le treba, da bo imel vsaj nekaj obzirnosti v svoji »službi". — Mislimo namreč, kako grdo nakopa ta debeluhar proti naprednemu časopisju. Vsako priliko v razgovoru in na poti, pri pridigi in zlasti pri spovedi porabi za to, da naskakuje te časopise, kakor kozel zelen grm. Znano je tudi, da najraje spoveduje ženske, in ljudje se kar spogledujejo, kar uganja, če dobi kako mladenko pred se. Konca ne kraja ni, da bi jo odpravil, in kakor se čuje, so njegova vprašanja res grozim za mlada nedolžna srca, ki jih s svojim celi-batarskim govorjenjem zastruplja. Ali bi se taki kladi, ki se dobro redi ob našem kruhu in klobasah, ne moglo pokazati poti dostojnosti in obzirnosti!?
Jllndra" iz »Centrifuge«. Pišejo nam z Urjij:
Letos so naročili naši posetniki kmetijske potrebščine zlasti modro galico (vitrijol) deloma pri c. kr. „kmetijski družbi v Ljubljani", deloma pri BC e n t r i f i! g i« y Gorici. Hoteli so se prepričati, kje bo bolje. Vitrijol kine tijske družbe iz Ljubljane, kateri jo naročila iz bratske dežele češke, so dobili kmetovalci na dom brez stroškov po 2!) kraje, kg, „Centrifugin" vitrijol, katerega je pobožna zadruga naročila na Angleškem, se je pa delil pri nas d r a ž j e, na mreč po 30 kr. kg. in v posameznih vrečah j o menda manjkalo po par kg blaga! Kakor se vidi, malo pomagajo žegni, kadar se gre za dobiček - sv. bisage! Kakor s tem, bo menda tudi z drugimi kmetijskimi potrebščinami. Bo menda že povsod IG mesto 18% žlindra.
Iz Mirna. ~- Slavno uredništvo lista „sočo" v Gorici. Podpisano društvo zahtevu v smislu § 11». tiskovnega zakona na notico pod „Iz Mirna" v »soči« dne 17. maja pri-občeno sledeči popravek: Ni res, da „nekdo je bil ha bolniški blagajni ,er prijema podporo proti društvenim pravilom" ampak res je da podporo dobivajo le v to opravičeni, '/n »Podporno društvo v Mirim" Ivan Vuk predsednik
D o s t a v e k uro d.: Odgovor prepuščamo g. dopisniku.
Se Že Bližajo! — 5 novih hotelov, ki bodo opremljeni po vseh modernih zahtevali, zgradi v planinskih deželah ob novi železnici neki v to svrho sestavljeni kousorcij. — Ali je kateri teh hotelov namenjen tudi naši deželi? Morda. —- To vemo, da si tujci pridno ogledujejo  kraje ob   progi ter študirajo, kje *g
(Dalje o prilogi.)                       k
I
bilo v njem, Ne, ne, ne bojte se! Če  dobiva zaklad v roke, ga vživava lahko z mirno vestjo."
„In pravite, da znaša ta zaklad..."
4Dva milijona rimskih srebrnikov, kar je približno trinajst milijonov našega denarja/'
„Nemogoče!" vsklikne Dantes, ves iz sebe vsled tako velike svote.
^Nemogoče, in zakaj nemogoče?" odvrne starec. „Rod-bina Spada je bila jedna najstarejših in najpremožnejših rodbin petnajstega stoletja. Razun tega se v onem času, ko sta bili trgovina in industrija popolnoma zanemarjeni, ni dogajalo redko, da so si nakopičili ljudje dragocenostij. Še zdaj živijo rimske rodbine, M umirajo lakote, M imajo kot majorat nuujone v de-mantih in dragih kamenih, katerih ne smejo načeta."
Edmondu se zdi, da sanja; misli mu omahujejo med neverjetnostjo in veseljem.
3Tako dolgo vam nisem omenil ničesar o tem," nadaljuje Faria, »prvič zato, da sem vas spoznal, in drugič, da sem vas presenetil. Če bi bila ubežala, predno sem zbolel, bi vas bil pove-del naravnost na Monte-Cristo ; zdaj," pristavi z vzdihom, „mo-rate vi povesti tjakaj mene. N^ Dantes, vi se mi niti ne zahvalite?"
„Ta zaklad je vaš," pravi Dantes, „in sicer samo vaš, in jaz nimam nikake pravice do njega; saj nisem vaš sorodnik."
»Vi ste moj sin, Dantes 1" reče starec. „Vi ste otrok mojega jetuištva. Moj stan me je obsodil k nezakonskemu življenju, a Bog mi je poslal vas, da potolaži moža, ki ne more postati oče, in jetnika, M ne more doseči prostosti."
In Faria iztegne svojo zdravd roko proti mlademu možu, ki pade jokaje na njegove prsi.
XIX.
Faria umrje.
Zdaj, ko je mogel ta zaklad, o katerem je razmišljal abbe že toliko, zagotoviti srečo človeku, katerega je ljubil res očetovsko, je imelo to bogastvo v Farijevih očeh še enkrat toliko vrednost. Vsak dan je govoril o svoti tega zaklada ter pripovedoval Dantesu, koliko dobrega lahko izkaže človek v naših modernih časih svojim prijateljem s trinajstimi ali štirinajstimi milijoni. Nato je Dantesovo obličje potemnelo, kajti spomnil se [je, da je prisegel osveto, in pomislil, koliko zlega lahko stori svojim sovražnikom v naših modernih časih človek, ki mu je razpolago trinajst ali štirinajst milijonov.
Abbeju je bil otok Monte-Cristo neznan, a znan je bil Dantesu. Večkrat se je peljal mimo tega otoka, ki je ležal petindvajset milj od Pianose med otokoma Korsiko in Elbo, in enkrat se je na njem celo ustavil. Ta otok je bil vedno in je že zdaj popolnoma neobljuden. Ves otok je tvorila skoro oblasta skala, ki jo je dvignila nad morsko površje najbrže vulkanska moč.
Dantes je narisal abbeju načrt otoka, in ta mu je dajal nasvete, kako najlažje najde zaklad.
Toda Dantesu je majkalo mnogo abbejeve navdušenosti in zaupljivosti. Zdaj je bil popolnoma prepričan, da Faria ni blazen, in način, ki ga je privedel do tega razkritja, zaradi katerega je smatral prej Fario za blaznega, je še pomnožil občudovanje, katero je gojil za tega nenavadnega moža. Vendar pa ni mogel verjeti, da bi bil ta zaklad, če je bil sploh kdaj na svetu, še 1 vedno na istem mestu. In mislil je, če zaklad tudi ni samo izmišljotina, da ga vendar ne najde nihče več.
Kakor da je hotela vzeti usoda prijateljema poslednje upanje, so popravili med tem galerijo ob morskem bregu, ki [je bila Že dalj časa in na več mestih potrebna poprave. V jamo, katero je zasul že Dantet do polovice, so zabili težke skale in jo napravili popolnoma  nepristopno. Da ni  ubogal
Dantes abbejevega nasveta, bi bila nesreča še večja, kajti zasledili bi bili rov in ju ločili. Tako pa y"i{* *v- >rt« nova ovira samo od ztmanjega sveta.                   ¦*:,¦" j\
,, Vidite," pravi mladi mož Žalostno abbeju, „Bog niti noče, da bi bilo to, kar imenujete vi mojo požrtvovalnost, moja zasluga. Obljubil sem vam, da vas ne zapustim nikdar, in zdaj ni niti v moji moči, da bi prelomil to obljubo prostovoljni': jaz prav tako kakor vi ne pridem do zakiada, in nobeden naju ne ubeži. Sicer pa, pryatelj, moj resnični zaklad, ki me jV čakal pod skalami otoka Monte-Cristo, to je vaša prisotnost, to je najina vsakdnevna, pet-do šesturua žaba »a. To so žarki razuma, s katerimi ste obsvetili moje možgane, jeziki, ki ste mi jih vtisnili v spomin. Različne vede, katere ste mi napravili s svojim temeljitim znanjem tako lahko pristopne, to je moj zaklad, prijatelj, v tem oziru ste me naredili bogatega in četnega. Verjemite mi in naj vam bode v tolažbo, da mi jo to vredno več kakor tone zlata in zaboji demantov, ki bi ne '>& niti problematični kakor oblaki, ki jih vidi človek zjutraj 11 iu! morjem in jih smatra za suho zemljo in ki izhlapevajo in izginevajo tem lulreje, čim bližje jim pridemo. Biti kolikor mogoče dolgo v vaši bližini, poslušati vaš zgovorni glas, spojiol-novati svoj razum, krepiti svojo dušo, napraviti vse svoje bistvo pristopno vzvišenemu in resničnemu za čas, ko bodem niorebft prost, pregnati obup, kateremu sem se vdajal, dokler nisem poznal vas, za sluCaj, da ostanem jetnik do konca svojih dnij, to so moji zakladi. Ti zakladi, ki ste mi jih podelili vi, so resnični, in vsi vladarji sveta mi jih ne morejo vzeti, če bi M tudi vsak posamezni izmed njih Cesare Borgia."
Tako sta živela sotrpina, če ne srečne, pa vsaj ne dolgočasne dneve in ure, ki so bile polne duševnega dela. Faria, ki je moral tako dolga leta molčati o zakladu,. je govoril zdaj o njem pri vsaki priliki. Njegova desna stran je ostala hroma.. kakor je prerokoval, in tako je izgubil upanje, da bi prišel zaklad kdaj v njegove roke; toda vedno je sanjal o oproščenju aH begu svojega mladega tovariša ter  vžival v duhu   z njim
f TIHIMI   ««m     •!.  TI* «,   hh»  mi. hihji
i't, trni, ,4*fa«oqa4-"at ¦mastag- u<iumgtoqi&i ¦
blrM''dBlo"fthp*&itfc!feflIft kflf bi''^^felo -^•>61di<~| zak>jj 8fto%jHh &j^.ftj&. d^M«*- jfe>u# I
V^ojbi .jWeiftto»i;si9QyiJlfltn|c«i9fr*IW>^ tm%I; k^^jei,&1ia^ce^;i!faBt©i)ti,se6:drašte«<.;iYbpored
(teUo./$lML tvJJH 1»Fif .PJštiMieH.fifiiitl-/,^., kpufe. trLb»'te/f ..ffi.'»/,oIJ:.-i \- ,1-Vn iJii^isof.p-/'; V?i>:j!;;i
Te; dni .»jW|i iKii«YP^iO;i»p^vLtoyi}!)jp{ Ppijpž,-sprejema fek^ifV-iNipkatorilškofje!^ hotelitnfeSr? l/6syetb%nje! v 'Spiau°'Hll,7v;T^yin!r'^1 ptipež je sntuk/Lžai ' itim.f Ltakb''.'pišejo'listi v j r^C.Vi^Vvg^tfČB "pFftvi. ri*prxiin;e de%', Somi,; do se&uaji »papež '-sfrep pusti, od ^fq-; jog*f prtduika- dane fc)wesije, ;toda- opogumi* sp-ktiSttit! jih'm rrivesti ,k^mWij> mt ;iiHfli-riiiini^;T.|(jru^iii vj^ragan^Jkl ,iu.«eyajb sta-' liMe ,p$f^tfetifc ,n#n>doy:. ijc • ;»ež.u pri , srqu> ila ho dtpoittfnd pfejšiijes;pravic0w; V. glavnem;' zakaj je poklical papež* Škofe' v Ttmvph lici v: tem/ifikoV-'jirtviimenovani Jist, da hofe pokazati' sv^jp^ljistjip „U;alia»it^a ;U*r da se/j-jpduči natanko!. b ,*$sem. IJad, i j;, tega. j)r*v j,: mprajp Lahka: VeKeijfoa -pozdraviti-: -to -žiborovi^je, ker'-jtvu-gptbvb-, rtrf' njih AiMriw4«'eu flfl :bodo žrtvovani ;;!i,!frv takV'pi8e nj>bS?tevJmi Jli^V -Ori^-ft .dejla.^era",; petem, jjjn&ge.jttn jas-' n^fi, kaj.', Jniaiiip, 'faciiHiOvaji ,pd/ abor^anja; ;y: ;iiaith!:s    ,::;¦•',:•{"!:  '.'..''HU-/>::^ h;;>v.rl ¦¦¦[ '•:¦,¦',¦¦
Hrvatsko In slovensko rtlAitoi/^^^Vdto
sedanjega zborovanja Škofov v Itimu je, poslalo nad ^.K> ibjkfvnfkpv ,i?pr»oJ^rvntskih pokrajin spomenico na škofijski zbor za uvc-dn$igli|gailpr,flfo te'.!LB#Pl 4**Inf!»^wHki svečqnikU >*Ui,' mm\, .& ni, nilifo, r-.. Ni ciida;J&J-ti vtrJPPjo*UMSt^gft- ^hrW'
Kolesarsko družW;lMu napravi 2s. t.
m. iKl^.iv.r-^#.?!!'>M4!>o4 tQC|iQ,.qh..J^{/» iz-ipd kavarne., :/vp^raK .-#$•*., smo obljubjjj, tiuiiojSu,* ^i^ainici kovporat/vpi prjhpd,,pMpimp, obilne.; vdoif^L?,: .^ijtalui(:n ,pr«/tn;y i} ..UMnyeL,, 20 letu,„$,YOJo$iiSobš'toikfi. Zdravo-,!. ,"¦ ¦ pdbpj;,
¦¦¦¦: *&ifok, siov. pesnik novejše dobe^. ^Oufcoki
iiam< pfce ."Slavno uredništvo i^Nu; temelju §¦-1 '.*. < tiskovnega1 zak. i zahtevani; da že r prte hodnji, t. j. 41 Številki „Sočeu ponatisnete na: tistem - mostu/ iin katerem je bit tirikan' članek-: .-vtCA&ak^i-.'^lor. pie.smk;' libvpjše"-dobo" :!v! Štev. ¦¦ 40.' ttnb ¦ 20i: >inaja; .1 'd',¦-• na^lodnji; [»Opravek:    :   «            ••>!!•.;':«!    <-\'t\y.Ar.x-».;    ¦>>: .• !i
in ;.¦;]';.Kij«?"i<5s;:'da- jnzr.tpbneiijem^vt-IV^bi mreflusMtokajšnje njc.:7(kr;;oginHrtzije:iioiiiSko-' stoveusko-iiiTBčk^ jsieSniico ;!::pes:.:-:pa:j*y da: po«čujem:inerašCifto' i^^:Hlovon,Sti!tto^'xa, kafe;sbm: zakoni^) iušposobjljeii. .{/¦.:¦»'!¦ .-.T .--¦ >-;-.:•;; sr.,;.:
¦ -.: 2, ;^ije resr da.bj/jriz .kd4J!;l)ii-izgovoril;
besede r-u-^Tarate; ipaže   ro j :|mu11« unji-iSlo^
VAnsi©*'.:::•?"*". ~ :!"ir''-r;   i"!;    ; ¦.    ¦'   :::';i;
"(.JiBrito," 2(>.'timja IDOr/.        *    ' •«.'..•!¦..¦-
"    ' ; -'-i     ¦•"¦ ' Pttjfešof :R. ("'ir^ek.'
rat^r flnuMmtf^ «^;^'»»nrw«|f^-ir*lf^^
Wf#iii;fe *»« Wf» e a n«M«e^a f»:P«$i vVeifif^!
|ljal, ifijia; dai«ei,^ SbtKl;al>;t4kibx„2al\tpyf.,j jSkllduje; i«e hn»'.S nl«.|np8j^i W- nDcttaH čital
gii/.J^h^o.. j. ti fe?i?j( /. .pFiOfeson,, flK$ef' ;prayi^"ida. ne poiienjeohbke mfiJanice^iimipa" pmviia.o,!dA; $ uekP ''tiieSattfeb te*;-'daJši:<celo M
'¦-¦smjiBim ni <H^4»' i ¦ au"
j pa^^ip^' +V ^ y' '^j)^ni(),/.pa;/'ce,;p^'', uCemJ
rČuis?l^;,s!t<>ki)«<t ;i9a,ije;rp^"},, jU^ppspbJjeiiost^/dal;
;se,.je ilog xišniiii:ii!t~;,NajboljVžiia«ienito.,paj<J:
|tpj"da''pravi^dbi^i<es,:!da;^ rokef:1 „Tttffifce'
'pafe RB;;i)«akielsW'^6viiiiik6ti:;viUSem-^uček11
je ie.jipb.il pdgpvpr^ua' ta ,jiiije reB", inaJ.cftf"i
v So}ir,Izpragevai je ^aih^ potej»[' ko'.'^^!
grošil: gorbnji- »popravek^,   v šoli učanpe^nče!
sd   dišali; ^'Je'^ket'navedene'beseda ^fifi-
;t'n je'vstala'čela Žbla,;,te par jih je pbsedelib^;
ter;pdtrtfd.a./ d(i'. je   jxw  govpril tako. ,,'u^po-,j
Kpldjfru,Q ;Kiovonfiko%,4a «D.tnr«ke pai5e,= padife'
naSlbveaiskOiJ    i^u fa» Ha .fclovek se je AniAV
mt'tk\'M m-$;m tevf^i; javno res-
n'|f i' Ver e s h 1 cii!" '.ftakp  naj /memijeirnd
tukp ,, ^jn-avjfjp^bje1' ,prt; vzgojevatplju iilu-.
dine.V,;! il'ak (;l«v«k. -paft-.pe ..t|fo vefi;v SplpJ
(Sfebrs pa neJietb že Baitt!^mujtvti,/kaj ni rds.
NjVgPVtV ! »nlje -'retl« je-tiebii' V t«;av  lotiU:
Rn1   '';j e. res"-, potem, pa'govori re,snieot)
Pa,^ipy,wpi .'.sino, 'že. .'.tpifo sjleCni, ;da.'nas pb-
(1hu'aJp<'<i kakimi Obi;abJjeniiu^ .profesorjih ki «p
sklltujejorIo;na isapo«ol)lje'nosti! <Ker   smo žn
zoi'ypt-'"Jii--'¦ 0\\m> :iiaj- povl»ttlb Se ttt,'r«h "je;
K]Ji(| t^|;^pj|JYfe!^jM|jspr:^fcjH 'Svvid}1,',,.seveda:' iwo»sk»V;kfx.'M .'i>a; iipkl!:(UJnk.¦ :mUii»v«A sio-v veiwko, jb;»kdn«i)o' iKostala, :Tbr4>j riajboljrgprfift zli SchiHerj#™ riltftiiti««,; kfiter« so !Newie?prp^ klamivalj žnipoliiiCnp, 'jV .t»'jl,,,'nšiov':*'^.projespr! Čfi^^Ja>l'o^;,jV!' :ijeg(;l (j^o^k^d^U^;^; ^o^:«oypfe«Jb»tii.'divje. |K)K»fau -iinlliloviMiitikOi uro*; jn»i'' )»r(Mliiripriivhhi uK*n!sla\'noHt! ¦ ¦¦»; Koiitoio4 rim"•SVetUjemb Se; da-tiaj; se, nli;n>stb; tl^v" iiu| »ad «,' (J itiji^t^kiV' ^kI :,', O orieV**,: rhjsc* )>iijgii' bplj,.^,nalogi]. sytyjh;:iif;(?iicnvvttt»i--aoj jim", iio. dajrtiiuezadostuega ivd«, >¦$$< »ejijemu;^. ljubi-Citati: naloge do konca. 1'hflgi def-ek m trudi/ 'stov^:profesor m« pvipePati pa dvojko za to, ker i?e lhu ne ijidd citati .lialog«1 do ,kbnea. '-liakp je uspb,išohlj'p.n, se 'da .presoditi iz tegji, da jo Stejf:j?a; y.eUk'p_:iisi.p.ak'vi,.k6 jo pisal;neki:;d\jnk h 1 iz.u, Uekel,je/da!H^niptft-pisati bliKO; Ali to'<spnui: inomlt: .dij/iki;' ])0-!
:tftgjjji!;; jfti,',KbSnjp U'wi>wjfjtjff»¦ X '^¦•ifVnlii"^ 'jo-.dpVA>Utp u.^ku-.,pp^edeij^ko:'nuniste;rštp -t, (Milbkom-izciidHe:: lfo^anaja ivi 3t.i:34:li89l.A ¦)2.r)(> 5kVpy.|;2^oda];?gHr'krotai|tii<}&:.V i^ozem^tvOi ¦
^y'|XajedTi.p!||e,!t:o 'edredlib- n'aznaiiilp!:|sbin' c/
minjan^,.. dft/jp- ppeppved;.p:izvodu ,k»'W>..fX.: k»tori: wno /gevciriii pred kratkiin, odpravljena,)!
^haFOBtUiiiiraiBniJbuttr :^af ^^(M9Pi[he*a«l| sed0jfc;vr!p^nedfiJj|eM^
[kild'e ^alj.fiedftiii >^KMwlni^pkoj»^[,ffmpgo^ jopm^a.|i^Haj hiM%i fatmtift t^tormi^ imQženjef;gen^.;tei!Lse^ sečaA.; ft.jppgpj^ri I^pkpd lt4kp!l3pgpjUflijfiWwe^l«dioprif!Ma^kp^^^
J^hi.periPUiui?a;:600:K.ivmm j%>pdšfil^if|
skusil /pridobivaj nd^ari ^a iiepp^^(7nači».j^V |jan.;,;!J9H:fjft;/Sla(fBdeg03^i^na stp^t< ^^P^rf, fiflft>: w.r:X80O, U;-, Kftr.>*t4u$nj^Yji i^pb^j piš^.ii ^p^pp.Mkriv^.prip^jijft^hjsevgdft^ Pe;ršpjja pbgpjen;{;y:[weh;!ijižiianftah;ruav.^pMHpi posojila, katerega nij^akdari dpbij,:,{Poten*?pa, 8e|i5e:!ta,.ffl6.--pbniU« ter je^^p^l r^,^plj| Te-mo.^riMevm, Pii$|; ;kiifij4;!prej trpeli, ;Jda.j stft bili:;wavzpQ;;p)ri posojil^, sta* .tepptfedaUt scklajj. da spta, pji-}segU,Mpo ^v«m,:.:Ki^i$cr«A: j vpragamvfcp prigna ;RVojp;:kAivdp, jfi ,r<ftk,Ia,;irta.t |i«Vtw(li;dftfni vplival«.na ;prif;l :ly,; Grudfittifi«lj |iD^;A4:^nfd«M^i(r:dft-r;bi,-ii)rii!aia kriVPi Itekl^' i je, da ji je mož neki dwt;^ lfitu /lUOa.^ekel^ 'd* jrt:!(Mlstopil. ppsujilo »\\rni*:: tMrtri(pčiča) PprSeiji, za .-BCK) M ter ;dobil ,tftkoj/H00(.. Z«k$j^ da «1. tožila.jfnrfiotlo- le? m$W Kf.0iWtfi\\v»i '¦ lMl]i,,m,t<y vpralairje je rekla^,,da. flft-ie! raviitajii pp ; mpževfln)' luisvffftn.shla,.^mm^ :kfH ;temje:;dahv ldsati ¦«. .AimeiiUto min>\\}o, ,\W'/e.-. \jAMf.fav& Makart^ »a«i'kal dplg^n rf*:jei bjl^i^f :htei/P-eršpjjievUe-^aki-at iU^.npijtiikrtUtv \ Miha/Križnifi p^ifina^: t'% j« jkriv, .Kan, so,tifie,: I stvari: s^P^rgoljpjijeritke^f da seje sporam^ :mel ž njim zategad^.ida ki^opehavilidva; npri, ;nik^;l(d: Vraukot^^v^p. «^° ;fO /^ifili v ! (^°W°» .S« 0,ri.iv i^'MCi»u!lP4v?fflit|t" .(^, !TTayi^ku.«n^n%fd^,da;^iuj;i^Q^ ! l^te.re ;'m^;yr^; pred; Awta^en),;,d4,Jjp, l^p: ivideU: sklepale j^dbe^ ^j»kp ]je„.dpjgpya); : Pe^oJjf} y,ednp $M. .,]f. ^jeilfjedijik^ppop-jj^ i da je ^tp^enec,, jv.. ^j)pru! jnji ..v^keni .zn^j,
! liidno vi»&"jirie^iii' ^q' 'pri^iU« "^Vrytt l oyfi>ž«»n^ jmim'.' tlnzji>rnyU jo 'tii^^lu v ponede^eit','«^^ I Hi.*W)//v(j^or,''.iijuTfuljovaja''stVjo. 'včeraj. "' '.[\ '! j ., .J;IflravenH• hi. ^nuierfiii'siii upovi^lala!1 ' da ,'sta" .'prisegla''" pp'''.krivem',, ker se jim je' j sniiBjn'krijfujev j)piiili sfa;HO tfffliK% ^'Ttjo' : dolgi razp^iiyif ki je^^ trajaJa^vrei^j cel daii, s(a: bila obsojena ]VI.' Kriznifi5;iia (I iot in njegova ;žena *ua 4 nie'seVe težke ječe.,'.'      /
•¦¦:• lldll 1« €> letni.»,idplaYec:,P.;^UgPn».W;ii jtvrdki:j!:|)arbo. ;po»jQfii;s yp|)strepjft,.kp,i#pwj>i i vzdignil s postelje, ter se tako ppJ^piV^ali^.' • je finalu, na, to ,v boJ^šm^,,}uarl>,.,,?f, y
j ^ '!taštep«ini<i».k!-A!ulreak ^v^Dsanesr.viM^i.
! samo' <!.Ali i^e-vni-nnlogoce^&ta-dbitii-Jažkegai ,popeyaiija.w,;§Jt,.,<VudrežaV -^„Y  updiq^o po-
j poldne^6; Pei^ ^'u^;!i^W^!^ke'-'RMffllii)VV j s^ei-.jjiisp, ip>e^r,mt| ^olij^^ai^ da^i ppfar, ! kali,. Pia.se; ^U^^^vj^s^..'^^ ^tm\{
¦ vmes ter zafeli peti po ^aško,, -^r^^eg^.,^^ staSi delajo tako... paC ni treba ,še .(ioštajfijati!
; imeni tisjtlli ;
lOJlfiil ojfut gAr-Am HrWoq 98 ' oa iDflocrai; dreza so na razpolago. - Kdaj M<J®m t%.,' ^pptei^a^r^FM^^ oh3inw«s Jauil /ifioijftls^^JBfonCftišdoabldferaBov Mjahi Nekii ^tos" deo(hiltj^e^al)ia^j!areYo^[odltoapr8paiIJ6,i jtm^i(,ih6tel <fK>begniti.!fKdj jHnpajvakok .riairtlfepl jje^JKMifehdnasiiinož; »rivezafeink apuskii^ nieill ! »Jttponrf^mrfteii'j(gef[fitežkba peškffldoreaflna. tipnl nogi. iwiii oilisfj -iS  iliujiiimii   o«   o>{ «q moJoq
t-6ttf lft'Wst!''o1ill,%i^*«ii Kfl»1tnl(itf»s^%dd«'
nai.'lijaVlii') dHCSfte^^/OS. %fo«.^lfcO'priB»" poldne. Bovškemu je kfl(!^'^ftaYlŽ9 VEpBifi* ritniškemoiiilM-Ho*! v siligi DH8U1 8n9[lqolo<j
';4^alntf^iFiet^^i^!V3^yL!jftiH^iira?-voi"rsfcŽRi Pri-
.r6dlJ!d^ ^[.pijtt fc:i*;n&rbjo >pmviadkfi\ik&i jlikoV, btftbtog^e^Bldvetttop-M M $4utobt&}l jkjerlfe'^bs^en in''-vi^aju'VM^a.dn'd'jflkb' irfriaeff^bstbr^Ke*'^ ^*-»arU8tvttuge ifiladt},. ikbnilij'! pred:'dbbttin,pbl»iW>tbm'ittstBnovlJ«titfH jimalSe malo i!gn10Uulil»W-fettBtfev na ra^lttgp^ i 7j;1«hto'x&e ^ettha. slavifa^itovi dbi^i&Kl :bi se te naše prve veselice udeležila v obiK.I lem štev$ll^ftiil«fl 6Uii|Jei p4»U/iVAlVBli dru-:Mk:U'dan ii«:'prhtejftla'ivojih)vepeltoI^/ISpo-rbrt ''ve«l»Heoi;Btt' •,pravto6abbiMawriifliil:'^ )iOdbp»i i
; TttMiii^ ¦"sy^vBiji'
k V»iHlWi; kiit^fd'»jiHredl ;v We'dbrj'b 28.''JJ*' ^/^''Vji\U m«
^i|k:,,n .m,1„   ».U   ,1. §,hw U,
MnV.lA   lili   OI'"M/   ')'.   iU  o!)')-.-id .0!t}.'.iS?!
Bralno druš^^j^,^ na Gorjanskem
S'tef. Mndomi krmo itd,
^iJp.9- \W>.-!ro iP/^.rt wp^ A01^!
I!M«fV ^ jft;,]|p)lel/(]te.|)Hti.i;il]^bJy;^' Jf}:M.,M
Pretep.    - .-,Vi/«o^lJi4J(ii^IJW )»^jk
nastal v nedeljo ',^1^'n^)f'l> med zidarjem A>, !S»i5inelpjj^j»i)inek|m j jlpniplir^iniii^njj.iiVojak joi#t#g»tt bojp1MiQfi,/raf|W1 la^i^^k^.lcn^ nikpv, in,, koganpv« j jtajco, ,&& lima^jkr^n^ ^odrjj 20 K. Sufimel jo l^lnij^^i^a^i^nj^gjj^, ko ga je udaril z ^jpiif^^vojak. i»¦ ^To-ise>Ijtfezeili!«} ^-^.Jiubatiflžu se vriLkike>"|)ri|i«aj; daaBi,; piluieGihsflžpjpi /v ()a$p, tet: m i 'nia].o» tMkiiSlniioi !inoqzmpianjp,., ,;^|H ,-n, nedeljo zvečer sUi se sprijeli dve ^sartp.vpk^l1) v Rabati86«j5?t(uincfe&j 8^ (Wt9tfflY!iiiy'M\ kriča'1 stU/-kakorH,besttt;iV)(ydlikoiiiyci8e)j«,Jju4i^ )ki g to;,iWdQli Varptotiljuiioslimn^t.^iflNJi/L ;liiru!i[
K&MmNti&iniifa |yostaVft0:iiavam,yai{a kfelat studenca 1 Vse druge izdelke, kateri ne, np#ypj znamenja »'l,pmpljejj(|DTjri^j|jjcyili „Styria"-vrelec
naj se 119, siWje,ma,              , L     . . ; '' •    >
yprtii»ii*K
,i>n:! jfcijf^i- fife.U!glaqcMii)OT6ii^')izfidffiiMžurye, je^rieikbVati! v;^k1•atk^MdtI•fndvalvlv!elikB()bttkDJf,
siadkftst jjcpsto^..iJqj^ Jje, 4abise,,vaifft,Jjstinai na-kak naffi«. n ¦'/¦" ". '^ri^iUi Bant«^,das^3ejettaiiLiJ iia;p»Wt,-rtfiko'J da jo,je(/«!.«» lvpdati P^^. ?^ besedp.f^at^ je;BnWtjl 'tb^KaV je pripisal ^p;.,, pr,ejxri<|an,. da: brez tega.,ue. prid^(^stini ipi^,e. do dpiu.C^je ure Je :porab)l, Fa^iarv.^, da jo ^aji ..Pa^šii nasvete, kako naj .s«..,ye«h3fl^%1>bode,]prp^t.. Titkoj; koj;pride: i* jecpj jie s»e inie^i ^obeap druge; m^ii.k^ak«- tuj da'pridp brž ko mp^pae,;n»j,9tak >ipn^'Cnstp;;!ui naj^okane pod^kaktf verjetno pretvezo fijbjto sam,,, iu.ifjj bo^^s^^.iiaf^t^S^^ vit/j ja^e-. iPi^fljih .?iakppj|ni,,;zftklad.; i^iojvaj^.ljkraji ';jjL\ ^«r..8« ^unjar(^,,jvfj je. najLnJj ...pdii^efi! p'i j|njg"e. ,.9*^,' lirtino,,., ,. i^,.,.^   IIt,v,Vi,   L:.;»,/. »/itu ', -.'.j f i!;-i;f' '^. ¦¦!. ¦
Tbko;Bft);wioeHa)^ »rt, iUasi;«^ :hif«p;, -pa lv^irfjar: ^nosho., Paria je bil, .dtw»' t4efin«!. pohabljen•• za ;ypdfta, |iifcL?ptuh\uJ; zbpe| Ml in.*dr»v temjje u^J: svojega; prliiate^a razunii^fti^VA^Jiff' zikov ,in ted-uaaethOst-ietnikOiVPuiiai^Utv i»«rtcim ^trajnosti>lmj 1'oiriiežljatorr,! iij M&€^r tipkaj.; Fari* *L» noaab|l-pri' teib;«* svojo bii*n)tfsu J>aijtt's.: **.^v&jo ;.prej*kl<»t,; ki. -jo 'i'iginfla."iMofp liopohioiptt ivi !yegoVega.:apomitt|ki8 jexživp][a.v,iijemrJieje,kaliqr! v temni s^ Takega Jivol^.J«)* dMa.iSIpveka,; k^.Vpe^piite^ar.' »|> hojita,:ai, t*»dir;hmiOgfl »e LB|mtsv•*wrofllvS4 .*» rokami,usode: .".:
Tod« to-HavidodH'.»ir!:iubHi'iopolu;::V!?r|u :sHrCe\;envnf A^bleevntil^d^aU^viliai^/iMero-bta' aftrfv.da.^rn^.jiTru;* gemu, in -kadar' je bil.vsak sam vnavoji jefti, se!jima;-ip;izvU:iz P»U Hfabg vzdl)5rtj»j.   : .¦ ,M':!!--.    :-'    »•/¦,-. -..; j .:;.:;'i-..: :::•¦: ;.
^>ko,•noft¦:ye1EdMoila'>^^lrtS•ll::i.zb!^«f,• (nuW,'"da: ajiS' kidati svoje;imey ;'; v   "i.^-i'   ^^^- •¦:-*•' ; ;;'; ,^J"'^'^,':
' OcTpirfii 6tiJ' lii^uSa^jtVA^V^l^V; 'i^Jirtit ^iiotiijo :4emo«'  i-ji*'j
Njegovo iine, 'ali^oljŠ^pbstVis/ izgoVoritj -njegovo ; inib',,J niji-/p)ride;t;vrid<yifc<^p ,ii|fe^;':''l '>'>&'f *[''><;: "¦'¦*   ,,!;;;;( ? „;™'
'¦''¦'¦' '•H^.,iy^nV,'.R'.P0|t°fm' (.^fjPl1- n.a^f:??u».lvt1r>'I!°^!.u^i .^t' benoga 'dyoma'<ni b)io! več. bplestm' glas je priltojaltiz.ijeftriiiuoH
v i.;;'1'/,m;!  J;[l^"^ !;f.   '»:    i*-««    i«ii-i;     (i,.:|.",  iii.,u   ni
ftKl«<fhnn
:.,. ;In-;od*iak«iY«i svojo.ri^htelje',^?'^alttiibokattifen1'1 i*• bdphine, k*oplazi'Lbitro v rov'in*'dospe llvmaTtf^na »Mjega>Ki«igi :skoM&§ kamenita-.pIo^F.e je-!njH; dvlgnpnii.             •' ih'^'--' 'Ml-Mii n\w
-:'. ,..T isvitu -piapolajoPe j;v4tiiWe, katero si je napravil abbe sam, ^gleda I^U«.^tni'Jcaj,;i| jje stal polejj postelje ter se je ktcetitci opr^emal. ]Sa nje|OYi»m o^lipg^a Jp i^azflpitr^« simptom^ kateV'e jw J)aiitP8>*e |)oznal," m "kateri so gV,'.kolibi rje Videl p^ feko-«inio-:-i^stijaSiii., .olo"!oq ohL[r,nub ,""".'.''x VIbre],'-^pnjateij/ ^ravi P|lrIa',',Wsign^raffi^,, nfvfd.ije,!fkajfleij ^^.aK^reS?: ip ^ru^^vajn^nimal^v^^
iib-atom/iter/iakliibe::-: '.h:i.\<!; j .;.-i.;r  ;fJ!!i--.m«.j   j;>[iijhvn<; nivl[':^.^omof/!iia-^mb«1"' f iO^c^l   .-Av^V.  .n-ue.liM  i: "t 'f: l.m;^,'ta^•JeV•tbl!tt¦.;;nioa;¦ Wfa}i^^mm^
irii^iKo^.pravi,;„8icer.atfti^hljepi!.^Uva, 7% 8W*P,i»ft A'a%:prijatelj,: in siper na itd; ikjiko tnapcaviva •imosoo ivašeijfitH| llifetvb aUjtJittbgpCivai v»8'beg. lia % Haitfa^ili^fee %o, IhHBfdiid'' '¦^Avfr-ttkijj^jjijf 'in 'kar hr/Hilp 'jtiifeeii^ ^bF*«jptrj|riiW jstr^iu^fv!t^^Cvajp.b^lo"t!rqbji "vec' let."Sicer'1 pa je"g6jov^ miiJu«b^Vda.'niojft:-jefai ine. ps^ip #lpp!.j»r9jjna ^kffii,?^' ^v na:moje mesto drug?'tip!n. T«ir|ui bpdete »kakfuhirešOsi riafigeljjj M! prride: iz nebes..-^ bPde nTOribitiJblad/; pbt^/eftljtri in VnMr^: :kakpr"lV}- 'in; poJfijSi. ^ beg!.:'.dbčtttt';'sem-!'^a jfii? ^v!rai,:f#W'I hociple. wjjjez«j4i ;}i^;pol i mrtvo; ^rupio; 'ki ;je.^^Jy^jfe(n^ % 'fe'n« AelJ. QptoypL.napravi.;JSpg| koutaft rnft^^iP^*^] vaniive^/kakbrTam ivzamo, in[Cas jej-.!da:;jaBiumrjeto|rn'sl';!').' "". Pldmond ne; mote- drugega J negb sldfeniti''l^^'zaklicati: :v ;'¦; VQ.^ntej|;'p]^i^^te- že-^nadH^-; ^i"^"^
'[uU^^j^im^^jM B°- ¦ff»h-s^HPt!fe'!iCStfffifflil .bpkstiMijViSVfti ppgum;! kj; SQ-gi P^ajftieiifeeae^e itar^,[s .>Ii .:> i:">i%:[enKrat sfcm^as^e-pdzdia^il^ p«avi,iiyin tudi/*p, pO^bj v#>!pbzdra'vte> '''--''> '^i'^i.M     'a.f ni .!::» ;< .».f sirUivMlr/ i
.....^P^i*»^fei Hame^.n^^togio|.
^»^v^f1^ ••t''«'
'^^VMjt^ pravi, „že «my^f^^^^^^^fo |Wi»pot«jtoyjto*3 moram storiti,  ^^in^^^me^^1 *°  I)ot kaj
,A vendar hoče, Bog. rta človek, katerega je vstvaiil in dodani Jz tt^aa|rtrados^p,.stori,yser,r kar .je v njegpjjih močeh, daj 1 si (Mirani to mnogokrat takV Doiecm polno in" veud^jtakcf'uu^-, lwTO r V    '   '"' •°'!'ni'' i,l,-l,v''' '»»'•»«'«"1  wfty«S<)mx tii80lqs  v id
r   in  čutim, .kako
Lijli-^b^rr  J t   , .iffifiifj}? si ?njiO(fBL   nana,W(i .i)a' iatrJl     , gtopR^iilri jy.T«Ui\io. Ze zopet, se, phcenjam0 ti-festi strašno...xda ; "p"   ' -. 'rT i ojnapt^ifu .i^rifl nuni. iZumn. ojmov  ^«..ohSv !klbi)dtDjtf>il)mtMa mdji zobje m se^zdi, da mi Tioce vreči ^kosti
irfi BHtfff? V^tolSfi&llV^M^ ure 60sffifIfo° .^^gSe^Jo truplo/                                          -BilWl
'.V-shtkirMo^ŠfiH Edmon(i> ki mu je bolest razjedala srce. -o" !Ti5?*sWt$;k:akor zadnjic, toda ne čakajte lako d<dgo. Viri •moj6g8t-'žiwlj«nijaiso izčrpanipl§^t,0^daPj\QXI«oi z roko rsv<(jo iiHPnefe itros|i oStort badtellmelaigprdib^ u^n] polo-^f^jjS^^j.^e sesifti zavenilinjUitfcdaJ, .kb nOt vB5e«itlmes«». ^^JtF^s^T.1^^ ^Uitfi)^ nx<l y^,okarlSeBb8t6Iie..t(ap«^iti«i !raeozdaftjYi^$j;e3jo,,!,k^                                                  'iovir
:5I V'i.U(lfflori'dI)piim«{-sfcaii^ijiftngfe^npfenftippipiAf)na«ipqs$^p>in(i7 ^iiM!J,^flaj, prija|«)j^ip>?s«i{ Kariaj.-i^dlnafjitftlažba Ha^figajbjMi* ^^^S^S K katereSa  mi Je poslal°.diwto [Ri^«pi»«e^
pi?ftP>;;»t,^nHe*^^^e*o^^- z^!ilnnte$P ^nfiii|?ah?-
»fia!.-l)0t'%Sega i#ip)^|iff& ^a AM^i^Mi M If^i^te^ivISN ^M.M^^jIr?^ oslikiv onlnsva« -mhd > praYk'™ B«ten,«o*gtorai«9 9Pre:(f?n#)^v0(»9b(isJmT ;i^eysiRP^t^MP-^    in[c>'f ivon jj-iJo'1   .iOfluvmi   d   ihisti .voitfo-i
toni   .riivith-HB    1nqi«oI.(ŠflMftP114?idovi()vhfla   altd   si   ii.tb«!
)\V. n't.ii'»iJ(isx!}i          .„1,0-1 uio?.qufyiit v olf^t^N-i y(, o« '.)\ivY)}.\ufi
irfii^fud j'.a^*iy                                                             , „ _    _
jiinh.dt)             ,JŠi,55o i>} tRfd?jsjn i>iviB') - -  .mOJIBlIOM lEu
cJi'/., di/^.mb J .t : itfoloh .jjinednu dhibodas  9b'jfjj   n*/jilHoq
prt WSk§sHli.
Rusi zavzemajo pozicij/dolgo 42 'm^J,*' kfcse razteza od Joktohmgfcriot He&eeiena pi*k&:Supinfli8nga, Japonci ^prod^av treh. kolonah. Na vztoSnih. ddih. terena se nahajaj«: Rusi, Id so se nmaknili<od Tunghuain KsUg-kinga.. Pozneje, so se zbrali pri Vangkaotsa, potem pa so se umaknili Se dalje proti ser vera^tako, da se njihova sedanja, najspred-neja pozdcija nahaja pri Liuhohenu, eno miljo severno od VaDgkao^e.
Pit9fIJ«m rwtejiflji i Port-Artirji-
sI)aay;T^iegRtpowča Iz Tok»; Govori se, da je japonski .admirala* mnenja, da je. v partaiturski luki p^top^ene ruske ladje, »Pe* rearjetl) „Poltayau, Jtotonma,; ^omjeda« in „Baj«a? možno zopet dvigniti ia popraviti Stsoiki se proralmiavajo na. J50.000 funtov štoriingov. — »Standard* poroda iz Saj*, gaja, da je križarka »PallaoV že poprav-Ijena,
Kakor poroča BEcho de Pariš", se prične razprava radi predaje Port Arturja. pred vojnim sodišiem sredi meseca junija. Pred vojno sodišče so pozvani ti le generali in admirali: General Stoselj, admirali Uhtomski, Viren, Bošinslri in Grigorovič, in generali Birli, Fok, Nadihine, Terbickm, Nikiljin in Garbatovski. Generali in admirali, ki se nahajajo v japonskem ujetništvu, so dobili ukaz, naj oddado častno besedo in se vrnejo na Rusko. CiSMtf fcftZ Slfcllji
Rusko vojno ministerstvo izda te dni ukaz, da se imajo vsi častniki pehote oborožiti s puško in bajonetom; samo kres in sablja se odpravita. Ta ukaz se izda na prošnjo častniških korov samih, ker se s tem znatno poveča bojna sposobnost častnikov. Kakor je znano, so isto ukrenili tudi Angleži za časa brarske vojne. KfPRM MMI«
Kapitan Klado, Id je neustrašeno izražal svoje mnenje o ruski vojni, o hibah itd., je odpuščen iz službe z dnevnim poveljem carja Nikolaja od 21. t. m.
AftjirtTMlev.
Iz Petrograda poročajo, da odpotuje admiral ,Virilev dne 25. t. m. v Vladivostok, da prevzame mesto poveljnika brodovja Tihega. Oceana.
RttSko llMtHO H«H ipleiiii JifMCl
Četa oboroženih Japoncev je zasedla parnik „Kazana pred Port Arturjem. Ta ladija je služil* Husom. za časa obleganja za laza-retno ladijo. Japonci jo smatrajo za vtfjni plen. —
VHMftBrtJI.
.Ruske manjše čete nastopajo ofenzivno ter se. bgejo vedno.manjši boji. Poroča se tako o manjših bojih pri Hiniangpi.-, ' d Er-sinlinpao, pri Tšngšedu- Po japonskih poročilih bi bili Rusi na teh krajih odbiti. Kjt JI tototomi
BaltiSka eskadra je preplula Kanal Baši, južne od otoka Formoze. Neki parnik je srečal več ruskih ladij, ki so plule proti jugu, prišedši iz imenovan .^a kanala.
Ka) rniscuTogo?
Togo hoče baje oslabiti rusko eskadro s fingkanimi nočnimi napadi. Hoče poslati proti .Rusom stare parnike, katere bi obstreljevali, s parmki pa tudi torpedovke, ki naj bi V splošni zmešnjavi poskusile svojo srečo. Tako jih misliti oslabiti, potem pa jih napasti z vso svojo močjo.
•    * * ..
Rusi so, pregnali. Japonce iz Šantufu. Vršijo se vedno manjši boji Rusi nastopajo ofenzivno. — O Roždestvenskem ni nikakega poročila.
Razgted po suefu.
DfiifM *LjnW •to*' f Tritd.- - To društvo priredi > 10., 11. in 12. ptik m. cikel predavanj. Predaval bo dr. Dr. Lončar, profesor iz Ljubljane : Kake. je nastalo delavsko vprašanje; narodnost, mednarodnost in delav stvo -r razroj in značaj" Šolstva v posameznih zgodovinskih dobah.
Snifcaje bojne latifje „Na<hoJrotft Ferdlttnd
Iftttl* I mrjd se je izvrSilo v nedelo v Trsta na običajen slavnosten način. Gledalcev je bilo kakor navadno veliko število. V morskem za-HVtt pred ladjedelnico jo kar mrgolelo malih, čolnov, bark in parnikor. Botra novi bojni lacjji je bila nadvojvodinja Marija Josipa. SpuSčenje se je izvršilo v najlepSem redu.
Car Poljlkoi. — Carski razglas, ki olajša postave glede zahodnih gubemij, določa: 1.
hodnih-.guberftijah brez omfl#**n*je»niB8k< dobe posestva in- pridobivati postavnim potooa posestva in hipoteke. 2. Poljaki imajo pravice, s privoljenjem generalnega gnvernerja ali guvernerjev dotičnih poljskih- gubenuj pridobivati posestva izven mest in vasi, da zamo-rejo okrožM O. omejiti svoja imetja. Tudi smeje-v slučajih) ki jih določa zakon, zamenjavati svoja posestva 3. Ravno tako imajo pravico v industrialne svuhe pridobivati posestva v obsega 1— 60 desjatia. 4. in 5. Uvedejo se zopet volitve plemstva. 6. Pouk v poljščini in litavščini se dovoli v šolah tistih štirih gubernij, kjer imajo program elementarnih šol, in na tistih srednjih šolah, kjer je večina poljska ali litovska.
&» fiftHl Ml.¦-- Neko ribiško lacbjo iz Kormže v Dalmaciji je zajel vihar ter jo tiral na visoko moije. V ladijji so bili 4 ribiči ; dva mlajša so prijeli valovi ter ju odnesli, da sta potonila, dva starejša pa sta bo držala v ladiji, preživela sta dva strašna dneva, slednjič ju je rešila neka druga ladija ter izkrcala v Šibeniko.
filSttiM ttfM — Ker se v velike gostilne amerikanske ne sprejema psov, so začeli podjetni ljudje misliti na ustanovitev posebnih gostiln za pse. Nekaj jih je v Novemjorku, v Čikagu ter po drugih večjih mestih v Zjedi-njenih državah. Opravljene so z vsemi komforten: restavrant, kopališča, dvorane za igre, živinozdravniki itd. Gospodarji psov napišejo, kaj se da psu, kako milo naj se rabi v ko* pelih in kak parfum, igre itd. Plača se za dan- od dveh do pet dolarjev*
Miti In sin suiamorflct.  — v  poned.
pop. so našli na pokopališč« pri sv. Ani v Trstu okoli 50 let staro žensko, ki se je zvijala v bolečinah. Pila je karbolno kislino. Med potjo v bolnišnico je umrla. Piše se fceop. Terka. Zvečer okoli (J. ure pa se je ustrelil njen sin J. Terka na stanovanju v sence.
AnerBlii sodbi o avstrijski vojni mornarici. - -
Ameriška vlada je poslala svojega admirala O' Niela v Avstrijo, da preštudira pristanišča in vojno brodovje. Sedaj je prinesel „Stan-dard" sodbo tega strokovnjaka o avstrijski vojni mornarici. Admiral pravi, da ima Avstro Ogrska najhitrejše vojne ladje celega sveta. To je prav pripravno brodovje, ki prenaša dovolj teže ter se mu ni treba bati nobenega sovražnika, ker po lastni razsodbi se lahko spusti ali v bitko ali pa se ji izogne. Posebno hvali vojne ladje, ki so zgrajene v Trstu in Pulju.
V POIBOČ Dalmaciji, kjer je velika beda, je vlada nakazala svoto,800.000 K, katera se ima razdeliti takoj med najrevnejše kraje;
. MakSlm, Gorki. — Petrograjske „Birš. Vedomosti" poročajo, da je dospel Maksim . Gorki dne 25. maja v Petrograd ter da se nastanj v Kuakoli ob Finski meji, kjer je zanj najeta hiša. Kazensko pdstopanje proti njemu vstavijo popolnoma.
Francoska duhovščina v štrajku! — Poroča se o shodih, na. kattrih se je sklepalo, da po sprejetju zakona za ločitev cerkve od države stopi kat. duhovščina na Francoskem v štrajk ter ne bo izvrševala nikakih funkcij !
Afera bomb o trstu
pred dunajsko poroto.
V ponedeljek ob 9. uri dop. je pričela pred dunajskimi porotniki zanimiva razprava radi znane afere bomb v Tr lu.
Predseduje svetnik Feigl, obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik Tiirk, branijo odvetniki Llbogen, Neuda, Rosenfeld in Breitner. Prispstvujeta obravnavi dva zve-denca za razstreljiva in dva tolmača za laški jezik. Po običajnih formalnostih je bila preči-tana obtožnica. Obtoženi bo: 1. Oskar Suban, 30 let star, oficijal pri mestnem davčnem, uradu. % Marcel Depaul, 26 let, star, trgovski agent. 3. Gustav Salatei, 32 let, dimnikar in 4. Napoleon Cozzi, 38 let star, slikar in učitelj borenja, da so t
I vsi Štirje sporazumna med seboj in z drugimi osebami, pripravljali oboroženi upad dobrovoljcev Ricdotti Garibaldija v Avstrijo;
II. tudi vsi Štirje hranili in pripravljali razstreliva, da se istih poslnžijo na Škodo imetja in življenja svojega bližnjega; \    (.III. da sta Suban  in Depaul prinesla semkaj in Sirila veleizdajsfce-.tiskovine in
IV« da je Suban, vsled nasvetov in s pomočjo Depaula dvignil na stolpu mestno palače v Trstu itahjansko zastavo.
Torej so obtoženi zločinov veleizdaje po § 58. in 59. zak. zločina po zakonu o'razstrelivih, motenja, javnega mira po § 65.,; razžaljenja Njeg. veličanstva po § 63, to pre-greska hujskanja po § 305. kaz. zak.
ObSirna obtožnica omenja preiskavo v društvih „Vita <dei giovani«  in   »Granastica«,
&ft*fo.W**f$j0^
__„ leseno skrinjo. % dvema, bombama stema Orsini. Prišlo se je na sled tajnemu agitacijskemu odbora, M je vzdrževal agitacijd za irredentizem ter pripravljal razna kazniva dejanja v zvezi s tajnimi društvi v Italiji.
Hoteli so podpirati oboroženi npad prostovoljcev Ricciotti Garibaldija, najeti v to svrho dobrovolfice, pripravljati Jjudsko ustajo in v to svrho se posluževati bomb iuiporti-ranih iz Italije, vse z namenom, da se orno" goči nasilno združenje Trsta z Italijo. Pripravljali so si teren z raaširjevanjem iz<. Italije došlih irrsdentističnih in veleizdajnih tiskovin ter nabirali denar s prodajanjem „bonov", katere je izdalo društvo „Pro Italia irredenta" in ki so bili podpisani od Ricciotti Garibaldija. Glavna opora obtožnice je priznanje obtoženca Subana, ki je pred preiskovalnim sodnikom med drugim izpovedal tudi, da je dne 20. sept 1903. po prigovarjanju in s pomočjo Depaula razobesil na stolpu mestne palače italijansko trikoloro v proslavljenje zasedenja Rima po Italijanih. Moral je Depnuln in nekemu Giuliuzzi-jn (sedaj umrlemu), v hiši katerega so se vršili prvi dogovori, slovesno, priseči, da ne bode nobenemu ničesar pravil o teh podjetjih ter je bil o tem tudi sestav-jen formalen zapisnik. Nato mu je Gftrtiuzzi povedal, da so on, Depauli in Menicanti v tajni zvezi in dopisovanju z nekim političnim društvom v Milanu, katero agitu-a za osvobo-jenje takozvanih italijanskih provinrij v Avstriji in pripravlja teren za prihod Ricciotti Garibaldija in njegovih dobrovoljcev. Pričakovalo se je, d» v spomladi 1904. izbruhne ustaja v Makedoniji, in da Garibaldi porabi to priliio za upad v Avstrijo. Obtoženci so skušali nabirati dobrovoljce. toda s pičlim vspe-hom: zato je Fumis izjavil, da ne ostane drugega, nego provocirati v odločilnem trenotku ljudsko ustajo. Kroata zatem so došle iz Italije bombe, natnenje za uporabo nameravane ljudske nstaje. Nekega dne aprila 1904. pozval je namreč Fumis Subana v hotel „A1 buon pastore". Tam so se sešli obtoženci Fumis, Rascovieh, Apollonio in PetrDnio- z dvema Italijanoma iz Vidma, ter sta poslednja v neki zaprti sobici izročila tržaškim zarotnikom v roke Fumisa dve bombi, tri omote s prahom,, kapsule in pistone ter sta razložila, kako se ima z bombami postopati. Fumis je nagmšal, da se uporabijo bombe o priliki ustaje. Suban je vse skupaj hranil nekaj dni v svojem stanovanju, potem spravil v lesen naboj, na istega zapisal besede: „Pericolo di morto1' nnrisal mrtvaško glavo ter ga po naročilu Fuinisa in v prisotnosti Cozzijn skril pod pfirt garderobe y poslopju „Ginnastichea. Enega teh prahov je Suban, da potolaži svojo vest,  vrgel  preč.
Moseca maja 1904. je šel Subau po naročilu Depaula v Videm, kjer mu je. Battistig izročil malo bombo, katero Suban imenuje „petardo" in ki jo je prinesel v Trst ter spravil v svojem stanovanju. Dne 8. juHja 1904. so sklenili Fumis, Suban, Cozzi, Petronio in Depaul, da skličejo povodom izgredov v Iuotnostn shod v prostorih društva „Patria" na dan 17. julija in da po shodu vržejo bombo proti stavbi nemškega telovadnega društva „Eintracht". Suban je zarotnike prepričal, da naj se* uporabi o tej priliki mesto velikih Orsinijevih bomb, shranjenih v „Ginnastičhiu, ono manjšo bombo ali petardo, ki jo je on prinesel iz Vidma.. Suban in Fumis sta imela petardo nabasati s prahom, shranjenim v prostorih nGinnasticlieu. V tem delu ju je pa. motil nenadoma došli sluga, na kar je Suban pc-irdo zavil v papir in skril v peč. Nekaj dni pozneje je Suban zvedel o prvi hišni preiskavi, izvedeni dne i 14. julija 1904. v prostorih društva „Ginmv stica" in tedaj se je spomnil, da je bilo na papirju, v katerega je zavil petardo, zapisano njegovo ime. Prosil je prijjttelja Sillanija, da j bi šel po ono petardo ter ta čas* zbežal na i italijanski.jarnik nManin", kateremu je bil kapetan navti<Ieni Lescovich. Sillani je petardo prinesel Subanu, ki jo je izročil Lescovichu, da jo skrije oziroma uniči Misleč, da je iz vsako; nevarnosti, se je Suban povrnil v mesto, kjor je bil kmalu potem aretovan.
To je na kratko izpovedba obtoženca Subana, katero podpirajo tudi razne druge iz-povedbe in prič v procesu dognane okolnosti.
Drugi soobtoženci so spočetka tajili, ali pozneje pripoznali v glavnem, kar je že Suban izpovedal. Prvi je bil/zaslišani Sub an. Na vprašanje predsednikovo, če je kriv, je rekel, da ne. Rekel je tudi, da je nazadnje poskusil vse, da bi vse skupaj onemogočil. Do poletja 1903. sploh ni bil v dotiki z irredentisti.. Poleti 1903. pa sob a občinske volitve v Trstu, /n takrat ga je po<tval soobtoženi Depaul, da naj po volitvah na čast županu razobesi na magistratu laško trobojnico. To da je odklonil. Pozneje ga je napravljal Depaul do tega, da naj si nadene narejeno brado ter naj. najame kakega dečka,, da raznese razne letake. Pravi, da je mislil, da so se tikali tisti listi občinskih volitev. Pozneje je bil povabljen k trgovskemu agentu Menican-tiju, kjer je dobil poleg Depaula tudi učitelja jezikov Giuliuzzija. Tam je izvedel, da stojijo ti v zvezi z nekim političnim društvom v Mi lanu, Naloga lega drušfva je osvobojenje takozvanih laških deZei Avstrije. Pravi pa, da. ni mislil resno o prihodu Garibaldija v Trst. Suban je bil Član irredentističnega odbora. Sel je tudi1 na razstavo v laški Videm, kamor je bila prišla laška kraljeva dvojica. On je po naročilu trosil listke v-Jaških barvah na itrg pred kraljeyp kočijo. Zastave Trsta, Istre in Gorice so zavili v Črni flor in neki član odbora je imel pozneje govor pri Garibald^je-
m^m^mv^mm-ii\p
20.' sept. .1903,- na sp-otoirtBkv dani.^avzetjfii ftiina..na magistratpem. stolpu, v Trstu, razobesil laško zastavo. Depaul ga je vspodbudil k temu. Izpovedal je dajje, kkko so se menili v „Gxtraasticiu n* nekem posvetovanj«, ori, Cop-1 padoro, Lescovich iu-Batistig, da. se , irreden-tizem širi po celi Italiji ter da, bi "prišel Garibaldi v Trst. Trebalo bi nabirati prostovoljce, da'bi se združili z Ricc. Garibaldigem. Vršila se je: ;drugo izborevanje v svrho nabiranja prostovoljcev. Cozzi je tu večkrat ugovarjal, Subanu, ki .je tudi. razlagal, kako; so položili bombe na varno v pGit(tfasticftt. Rekel je, da so ¦ gftf .slavili tudi v Videm; kjter mu -je' dal Batistig eksplozivnih rečij z nalogom, nestijih. v Trst. Spočetka se je branil, potem pa odnesel tiste reči v Trs«. Pravi, da< če-bi bil vedel,- po kaj • so ga poslali v Videm, bi ne bilo šel tje. Od' tukaj i naprej/ni imel več, kakor pravic miru. Vedno, ga, je pekla vest in šel se je spovedat h kapucinom. Kapucin, kateremu se je izpovedal, mu je rekel, da mu ne da odveze, če prej ne priseže, da znpnsti to družbo ter naj stori, da o*tanejo bombe bres! učinka. Rekel je, da se ne mor« kar tako odstraniti, pač pa je vzel škatijico smodnika proč od 1 :-m\b, vsled česar je bila odstranjena nevarnost. Predsednik je pokazal tudi prošnjo Snbanovo za vstop v samostan karmelitov. To je izpovedal v ponedeljek Suban ve& gi-njen s tresočim so •glasom.
Včeraj so zaslišavali še vedno Subana. Dopoludue so Htali tudi poročilo o onem Bo-niciolliju, ki je bil pobegnil v Videm, katerega pa so smatrali za izdajico, češ, da je on vse izdal tržaški policiji. Ta iioniciolH se je usmrtil v Vidmu. Poročilo ga slika za irredentovca, ki je bil vedno v zvezi z raznimi irredenti-stičnimi društvi.
PopoluČne včeraj je bil zaslišan M. Depaul, ki je rekel, da se nepripožbava, krivim ter da je izpoved Subanova napačna, Zaslišar. vanje je-trajalo..dolgo.
Gospodarstvo.
Kako si hočejo pomagati
Ogri u slučaju carinshfe
loCituc*
Koalicijske parlamentarne stranke na Ogrskerl: so poskrbele, da prid(» na dnevni red prihodnjih ¦ sej ¦ v poslanski zbornici razgovor o gospodarskem razmerju • Ogrske do Avstrije. Govori v ogvski poslanski zbornici imajo biti temeljit odgovor vsem onim po-skucera v avstrijski zbornici) ki so se pote-zali zn časa debate o carinskem tarifu za ca rinsko ločitev.
Glede na to se je izjavilo že več vnž* nih ogrskih politikov in nacijonaJnih ekonomov, da «e ne bojija ločitve od Avstrije ter dane pričakujejo nikake posebne Škode-za. kraljevstvo sv* Štefana; Grof Arved, Teleki je v zadnjem času opetovaao v »NeuetFreie Presae* prijavljal vesti, da, Čeprav z naglo, a carinska ločitvijo ne zadetift: Ogrov> nikak poseben udarec. Ta Teleki, ki;je veliki posestnik ter ima; mline, izvaja, da-so na Ogrskem za najhujši slučaj .že sedaj pripravljeni,. zadovoljiti se za prvi začetek z žitnimi cenami svetovnega trga. Če se zapre vzhodna meja, se olajša Ogrska pritiska cene in pomanjšanja kvalitete trjega žita. Potem bi znižanje železniških tarifov v lastni deželi ter zlajšanje primorskih tariflh olajšalo izvoz šbbljšane množine žita in moke v dežele, ki ao že tako navezane na uvoz. Drugo pomoč, Se. pade cena žitu, išče grof Teleki, v progresivnem zniževanju zemljiškega davka;-Najboljše sredstvo pa vidi v tem, da bi se zmanjšalo pridelovanje žit«. To da bi bilo lahko, ker pridelovanje krme, masla ter prešičja rej« * se dviga ter daje - izdaten zaslužek. S forcirano rejo perutnine, s pomnoženim pridelovanjem' ter s povečanim uvozom semenj za pičo,bi stavilo, kakor sodi TeleH, nevarnosti ^takojšnje carinske ločitve na najnižjo mero..
Znižati pridelovanje žita ter se > več brati z rejo perutnine in z izvozom jajec •¦¦-to bi se morda dalo doseči po krajih, ki so revnejši na dobri zemlji. Alisdrugodi, kjer zem*ja že sam» vabi, kakor v gornjih delih Ogrske, te polnokrvne agrai-ce pripraviti do tega, da bodo rajši nabirali kurja jajca ter so pečali, z mlekom .in maslom, to pa na bi šlo! To bi se reklo kar vse gospodarstvo obrnili na glavo! .Vprašanje nastane,,Če bi moglo ogr&ko posestvo pri sedanjem stanju velikega 2a-dolženja prestati tako premembo. Tudi klima-tične razmere igrajo v takih slučajih veliko ulogo. Na Angleškem se je pred časom nekaj takega kolikortolikb posrečilo, da se je zni-'Jo pridelovanje pšenice ter povišal pride ,k krme itd. Ali to se je izvršilo le t«\ko, da je zemljišče izgubilo na svoji vrednosti, veliki posestniki pa tudi niso bili zadolženi; najem-ščina pa Be je znižala kot posledica temu procesu. Na Angleškem je Ml -prehod mogoč
le po vlažnem morskem podnebju. Ko so pa v letih okoli 1890. poskusili v Nemčiji nekaj takega, pri nizkih žitnih cenah, se je pokazalo, da ne gre. Taka prememba zahteva tudi dosti časa. — Ker predstavlja žito na Ogrskem okoli 17» milijarde kron vrednosti, bi značilo zmanjšanje le pri 20% odpadek 300 milijonov kron. In nasproti temu se ne da misliti, da bi bil izvoz perutnine in jajec na AngleSko baš tak, kakoršnega si misli Teleki. O tem, da izvozi Ogrska na ^eta. okoli 700.000 do 800.000 hI vina v Avstrijo, kar dela nemalo konkurenco dolenjeavstrijskira in štajerskim vinom, Teleki popolnoma molči. Tudi ne misli nič na to, kje dobijo nadomestilo ogrski mlini za avstrijski trg. PreveČe optimizma! Mi lahko rečemo: Če pride do carinske ločitve, izgubi Ogrska svoje najbližje in najboljše razpečevališče.
Izdava.*)
Gosp. maražu Jakobu u Urtojbi.
. Na Vašo zmedeno in nerazumljivo izjavo v »Soči" od 17./5. t. 1. odgovarjam, — in sicer v zadnjič —- sledeče:
"Vi trdite, da je moje odprto pismo na Vas v nSoČi" od 10./5. popolnoma zlagano, ter si hočete s tem prihraniti obljubljenih 200 kron Ciril-Metodovi družbi. S to svojo izjavo niste pa ovrgli niti ene točke mojega ;bdprteg»»pia8M*j -mya ostajam že volno pri svojih trditvah. Torej, gosp. Maraž, s tem bi bila yaša ^nedotakljiva čast" žaljena. Ali sem pa jaz lažnik ali ne, to lahko sodnija razsodi. V Vrtojbi, dne 18. maja 1905.
---------Fran pf. Locatellr.
•) Za vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
ZAHVALA.
Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem  in znancem,  ki so m potrudili včeraj dne 21. t. m. skazati zadnjo čast naši
soprogi in materi
otrok na pokopališče v tako obilnem Številu. Posebno zahvalo izrekam še celemu starešinstvu, ki se je korporativno udeležilo pogreba, kakor tudi našemu pevskemu zboru, ki je kljub tako slabemu vremenu pel nagrobnico in sicer tako precizno m srce pretresujoče, da nikdo se ni mogel vzdržati solza. Bog povrni ta trud vsem stotero!
Vrtoj ba, dne 22. maja 1905.
?ranc ?aganelj,
soprog in družina.
Trgovsko - obrtna regisfrovana zadruga v Gorici
z neomejenim jamstvom
vabi svoje p. tt. Člane na
redni občni zbor,
kalen se bode vršil v prostorih  »Trgovskega Doma«, cesta Josip; Verdi št. 24 l nadstropje v petek dne S. Junija 1905. ob 6. ari zveč
s tem-le dnevnim redom:
1)  sklepanje o letnih računih in bilancah;
2)  razprava in sklepanje o predlogih načelstva, nadzorstva in po
sameznih članov;
3)  volitev 7 Članov načelstva in 3 namestnikov ter 9 članov nad
zorstva in 5 namestnikov.
Načelstvo.
3fiK0B šuiiiao:
urar
c. fa. železnic
v Gorici
Gosposka al. 2.
Pivo, varjeno
na plzenskl način
Josip Goriup
v Tržaški  ulici št. 26.
Išče se
učenca
za knjigarno in trgovino z muzikalijami -"   in umetninami.   ZZUZZZ
Ponudbe na:
Soriška Tiskarna fl.Gabršček.
Naznanilo.
Tvrdka Bratje Relninghaus >Akcijska družba tovaren piva in vinskega cveta v Steinfeldu blizu Gradca« si usoja sporočati slav. občinstvu, da je oddala vodstvo in administracijo svojih zalog piva, nahajajočih se v Gorici.na.JCornu št. 5 (v lastni hiši) gospodu
Franu BarzeilinL
Zaloga piva se bode vodila kakor doslej na ime tvrdke Bratje Reininghaus.                                                            ¦
)\nton 3vanoY pečenko - Gorica
TEKALliČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in trnih vin it lasfnih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogereke monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
tovarn* S, čuerjevih dedičev v Ljubljani m pltenjskegapiva .prazdroj-'/. sloveče češke »meščanske pivovarne".
Zalog« leda, karerega se oddaja l* na debelo od 100 h> naprej.
Cana šmarna. Postraftba poštena In točna.
^aw —>-«-«——— — nf Slovanska knjigarna
M fl. GflBRSCCK u Gorici m M
priporoča naslednje knjige in muzikalije:
Album „Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan
Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 3 K 50 h,
eleg. vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente,
broš. I K 60 Ji, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjete, broš. 8 K 00 li, eleg. v
Jdatno vez. 4- K W> h. akob Ruda, drama, broš. I O) h.
—  Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K.
—  Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, .   eleg. v platno vez. 3 K  •«> h.
—  Kralj na Hetajnovi, drama; S K.
—  dotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h.
—  Hiša Marije Pomočnice, broš. 2  K, eleg. vez. 3 K 5) h.
—  Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Čehov Anton: Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš.
2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešič Fr.: PreSercn in Slovenstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi.
I. sešitek. Gvklamen, broš. 2 K 50 h.
II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h.
III.  sešitek. Ha Žerinjah, broš. 2 K 50 h.
IV.  sešitek. Istrski ljudje, Testament, broš.
2. K 50 h. V. sešitek. Roilin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš.
2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike,
Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani   spisi.   Vezana   izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K.
I. zvezek: Cvklamcn in Agitator. II. zvezek. Ha Žerinjah, filtrski ljudje in Te-
lil, zvezek: RoSlin to Vrjanko, jara gospoda in
Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo-Kette  Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4  K 40 h.
(Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aikerc, Studie, broš.
1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naSih krajev, broš. 2 K 50 h,
eleg. vez. * K. Murnik Rado: Havihanci, broš. 2 K 50 h, eleg.
vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. Preiernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1K 40 h.
Eteevir izdaja 3 K. Dr. Sorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg.
vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K,
eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.:  Dobra kuharica, v platno vezana
6 K, 6 K, po pošti 6 K 5". h. Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caia opojnosti, broš. 2 K, cleg.
vez. 3 K. Zupančič Oton: Čez plan, broš. 2 K, eleg. v
usnje vez. 3 K.
Za mladino:
Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h.
Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h.
Ha rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h.
Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg, ve*. S K.
Hove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi
t likami Eleg. vez. 3 K.
Zoologljskt atlant. dostavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 255 koloriranimi slikami in 67 strani besedila. Trdo vez. « K.
Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za nainežnejšo mladino. Cena 34 h.
Naše domeče živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h.
Drobit v podobah. Cena navadni izdaji 40 h.
Drobit v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani »Drobiž", na drugi pa .Naše domače živali"). Cena l K 50 h.
Hoetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena i K dO h.
Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji l K 60 h.
Muzikalije:
Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoffmeister K., t K.
Pesmi za visoki glas s spremljevanjem k rirja. Hoffmeister K., t K 50 h.
Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K.,
Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H.,
op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi Pirnat Stanko, partitura
3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 4<) h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin.
1  K.
Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir
Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, v-ilček za klavir. Parma Vikt
2  K.
Bela ljubljena, valčak za klavir. Parma Viktor.
2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevcv za klavir. I.
zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II.
zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Mt-^*?fc   Enodejanska   pantomima   za   klavir.
lpsvjc. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja.
Lajovic Anton, 2 K 50 h. legijonarji. Uglasbil V. Parma.
I. Zapoj mi, ptička, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h.
II. T petju oglasimo. Možki zbor a klavirjem l K 80 h.
III.  Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K.
IV.  Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, l K 80 h.
V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica, Za petje s klavirjem 1 K 20 h. Rokovnft*!, Uglasbil V. Parma. L -Jvertura za klavir 2"K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K.
III.  Zora vstaja. Za sopran i K.
IV.  Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K.
Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V.
Parma 1 K aO h. Ista za citre I K. Zdraviice. Za samospeve s klavirjem.  Uglasbil
V Parma 3 K. Triglavske role. Valček po slovanskih napevih za
klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih
za klavir. Zložil V. Parma 3 K.
Za citre:
Venec slovenskih pesni] sa citre. Mešiček Jos. II. natis, I K 40 h.
Slovenski citrar St L Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h.
Slovenski citrar IV 2. Koželjski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h.
Pouk v igranja na citrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek, . 3 K, ILzvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h.
C:
3
nflznflmiso.
Podpisani si usojara naznaniti slav. občinstvu, da mi je poverila tvrdka:
Žnideršič & Valenčič
prua kranjska touarna testenin u II. Bistrici zastopstuo in za*' ;o suojih izdelkou za Gorico in deželo.   ——                   •*•''-—¦
Zaloga se nahaja v
¦**- Gorici, Stolni trg št 9 (Piazza Duomo) -••
v lastnih prostorih, ter se prične z oddajo testenin z dnem 15. t. m. Blago se bode oddajalo le v originalnih zabojih in po izvirnih cenah iz zaloge. Priporočam se vsem gg. trgovcem iz mesta in dežele za eenj. naročila na te splošno priznano izborne izdelke domačega podjetja.
Pri tej priliki uljudno opozarjam  slav. občinstvo tudi na mojo vže obstoječo zalogo »VrhniSkega piva" in na zalogo moke iz valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine obetajoč cenj. odjemalcem v vsakem ozira najboljo postrežbo. Za obila naročila se toplo priporoča
odličnim spoštovanjem
Josip F^oVan.
3
Rimske toplice
u Tržiču (monfalcone) na Primorskem
> odprejo slavnemu občinstvu
s 1. junijem 1905.
A. vcL Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga opega olja
prve vrst«
mjliljiii Utik fc Iste, Dalmacije, Hfolfeffe, Bari i« Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaj*na driftno: K - -64, —-72, —80. —88, —96,
1-12, 1-20, 1-36, 1-44, 1-60, 180, 2"   .
——    Na debelo cene ugodne.     -------
'oSilia poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen c opolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polt
Pravi vinski kis In navaden. Zalog* mila i* sveč. Cene zmerne.
Andrej Fajt
| pekovski mojster ]
v Baricl Girsi Franc. 6iis. št. 2.       |
filijalka v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega \ i peciva, tudi najfinejega, za nove j
maše  in  godove,  kolače  za  bir-\ mance, poroke  itd.  Vsa naroČila ! ; izvršuje točno in natančno po želji i naročnikov.
I    Ima tudi na prodaj različne moke, t ; fino pecivo, fina  vina in likerje \
po zmernih cenah.                             <
' Za veliko   noč   priporoča   goriške < ptnce, potice itd.
m f 11| §| f | || || f §!i1»l
Gorica # Gorica
Hotel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso, -r V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za nmo-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
i
Ako hočete zares -
kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih ce.;ah in se ne pustiti samo radi nizkih|cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi^do domače tvrdke
J. ZORNIK - Gorica
sedaj   Gosposka   ulica  štv. 10.
ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.
—-   Zaloga vseh potreb čin za g. šivilje in krojače.   ——
a
H   Tr^ov^ko-obrtrja regijtroVar^a zadruga
sj                                     z neomejenim Jamstvom v Gorlol.                                     sj*
jbj                            V svojem   »Trgovskem  Bolim."*'
S                                                        TELEFON ŠT. 80.
&$
m
Hranila* »los« obrestuje po *'.%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov Urez h gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga nama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih,     proti vknjižbi var&čine tudi na 1 (Motno odplačevanje
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. f. 260 kron v petih letih. Po zaključku polletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje M. decembra tLK'4:
Dalail: a) podpisrni.........K !,0r»8.400-
b) vplačarl Daaa aoiojlla . , Vlaga...... .
t «91 MU'—
Papir za smotčice
(cigarete.)
Na drobno in na debel O so vedno na razpolago te vrste:
flbadie (riz in laihj)flida flristo-cratique Club Isa tleur 3ob Riual RegaL
Zaloga higijeiiiških „RoSS"i]Skih giljz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smoteie. — Medena cevka za izdelovanje smoteie,
Pf«l<apceti) izdaten popust«
Knjigarna in papirnica
/V. Gabršček v Gorici.
Zahtevajte pri nakupu
SchichHvo sledilno milo
^^ »¦¦»¦»¦¦¦aBma^Bmmmj«                 z Mamko „JELEII".  -«J(1
Varstvena znamka.
Ono j« fjpm»» zajamčeno ČiŠtO ~^Nj| In braz vsak« škodljiv« prfinbasl. Par« Izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras Janifiano pristno, potrllu oaikodlJEvo biIIo naj dobro pazi da bo Imol vsak komad Ima „SGHICHT" In varstvano znamko „JELEN". ttnarg Sajhlaht A«ft«l| a. E. —  ¦•JvafiJ« tovarna ta vrst« ns avropojskom ozamtjul
Zastopnik: Umberto Bozzini
Gorica, Stolna ulica št. 9.
Dobiua se pousod!