Naši dopisi. Iz Krškega. Ukrajna učiteljska konferencija. (Konec.) Nadalje poroča knjižnični odbor o vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Dne 1. mal. srpana je štela knjižnica 1 _(jl knjig v 1617 zvezkib, tei' si je izposodilo 31 učiteljev 307 knjig. Dobodkov je bilo 262 gld , troškov pa 203 gld. Na to sledi ,določitev knjig, ki naj se nakupijo za okrajno ueiteljsko knjižnico". G. Levec nasvetuje knjigo ,die Amtsfuhrung des Schulleiters" v 3. izvodih, g. Lunder pa .Vilbarjeve pesmi". Izdal F. S. Vilbar v Zagrebu v 2 izvodib. — Oba nasveta se sprejmeta. Nadalje se vrši volitev stalnega in knjižničnega odbora. Nasvet g. A. Pavčiča, da naj ostane stari, sfi sprejme. — Slednjič stavi g. Saje nasvet, naj se sklene in predloži prošnja vseh šolskih voditeljstev za krški okraj, za uvedenje uradnega dopošiljevanja mesečne plače ueiteljstva po pošti v odobrenje naučnemu ministerstvu. Predlog se sprejme. — G. Trošt predloži zemljevid postojinskega okraja ter nasvetuje, naj bi se tudi za tukajšnji okraj tak zeniljevid narisati dal, ter bi jeden gg. učiteljev krškega okraja po priloženem vzorcu narisal zemljevid krškega okraja. — Na to izjavi g. Bezlaj, da on prevzatne risanje zeinljevida, ako mu bode čas pripuščal. Predlog se sprejme. H konci zahvali g. prvosednik gg. poročevalce za velik trud in lepe govore, vsein pa za tako stvarno in zanimivo udeležbo pri obravnavi posameznih toček vsporeda ter želi, da bi mnogo sadu obrodilo, o čeiner se je danes obravnalo. Zahvaljuje tudi g. c. kr. glavarja, ki je z izredno vstrajnostjo bil ves čas navzočen pri konferenciji, ter sklene konferencijo ob 2. uri popoldne. Prvomestnikov namestnik zahvali končno v iinenu vsega učiteljstva g. prvotnestnika za izvrstno in nepristransko vodstvo konferencije. Brag. Perhauz. Iz Metlike.*) Uradno učiteljsko konferencijo za Crnonialjski šolski okraj smo iineli 12. inal. srpana t 1. v Crnomlji. Točno ob 0. uri otvori zborovanje v šolskem poslopji c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Anton Jeršinovic in prav prijazno pozdravi zbrano ueiteljstvo, katero se je sešlo v polnem številu, izvzemši le g. nadučitelja Bartelna iz Seniiča. Prav prisrčno pozdravi tudi g. c. kr. voditelja okrajnega glavarstva dr. P. Hinterlechnerja, ki se je zborovanja udeležil. Zapisnikarjema se v.olita gg. Fianrišck Gietroiac' in Janko Muren. Poročilo predsednikovo pričelo su je z iiaznaiiilcmi o učiteljskih spremembab v preteklem šolsketn lelu ter predstavi gdč. Hermino Gossler, ki je prišla na dvorazrednico v Podzeinelj >n g. Janeza Zupanca, voditelja v Gribljab. Pri opazkah o inšpekcijab izrere *) Kadi pomankanja prostora zakasnelu. g. nadzornik najprvu vseinu učiteljslvu svojn zaduvoljnost za marljivost pri pouku; kajti uspebi so bili glede discipline kakor tudi šolskega pouka v vseli razredih in oddelkib povoljni. Tu in tant se je našla kaka napaka, na katero je bil opozorjen dotični učitelj ali učiteljica. Glede posameznih prednietov omenja g. nadzornik naslednje: Pri jezikovnem pouku se je treba ozirati na glasno branje in pravilno naglaševanje; olroci naj pazijo na lodila. Pri računstvu se nekateri učitelji ne držo učnega načrta, ker jemljo v II. šolskem letu številni krog le do 20 mesto do 100. Kadar se razlagajo niere in vage, naj se otroci vadijo uteži na tehtnici uporabljati. Učitelj naj se ozira na take naloge, ki so vzete iz življenja. Ker sta zemljepisje in zgodovina zelo važna predmeta, ki obsegata mnogo učnega gradiva, katerega ni rnogoče vselej vzeti zaradi raznih boleznij ali hude zinie, naj se v takem slučaji obravnavajo le najvažnejši sestavki in sicer v III. razredu ali oddelku nekoliko matematične geografije in prav dobro doiuačo deželo, v IV. razredu pa na kratko pet delov sveta, evropske države, zlasti pa avstrijsko-ogeisko monarhijo. V zgodnvini naj se učitelj ne mudi predolgo pri starem veku, ternveč naj razdeli vsn snov času priinerno, da ima priložnost razptavljati tudi razne iznajdbe in najvažnejše dogodke iz avstrijske zgodovine in sedanje cesarske rodovine. Pri prirodoznanstvu in naravoznanstvu uporabljati je učne pripomočke. Postopa naj se tako, kakur pri nazornem pouku. Pri risanji naj se učenci ne poslužujejo ravnila, rišejo naj s prosto roko. Postopa naj se metodičao in sistematično, od lahkih oblik in slik na težje, ni- kakor ne vse zmešano. Nekateri učitelji so se poprijeli pokončne pisave s prav dobriin uspehom, seveda se dosežejo le tam, kjer itnajo učenci dovolj prostora. Na tablo naj se pišejo oti'okom znana domača imena. Petje se dobro goji. Otroci naj se dobro nauče tekst, da ne bodo sredi pesmi obmolknili. Šolski vrti se nahajajo povsod, le na Štrekljevci in Črešnjevci jih še ni. Vseh vrtov je 20, a v svoji nalogi zadostuje pohvalno le 9. G. nadzornik prav toplo priporoča še drugini gospodoin, da bi se poprijeli sadjarstva in vinarslva, ker so občine že vender tnnogo žrtvovale za napravo šolskib vilov. Šolski obisk j^ bil splošno povoljen. Ponavljalni učenci naj se ravno tako izkazujejo, kakor vsakdanji šolarji. Šolarske knjižnice so povsod ustanovljene. G. voditelji naj pri kiajneni šolskein svetu delujejo na to, da bodo knjige vezane. Vsaka knjižnica bodi naročena na družlio sv. Mohora, Vrtec, Pedagogiško društvo itd. G. nadzornik opozori učiteljstvo še na neko napako, ki jo je zapazil v nekib šolab, natnreč, da učilelj utrokom vse sam pove in pokaže; zato učenci na vprašanje nič ne rnislijo, ker so že vajeni, da jim učitelj vse sam pove in oni za njim le ponavljajo. Nekateri učenci ostanejo 3 ali še celo 4 leta v jednem razredu. To se že iz pedagogičnib načel nikakor ne inore odobravati, ker na tak način izgubi otrok veselje do šole, roditelji pa godrnjajo zoper šolo in učilelja, dotični učenec postane starejši in večji, in prvulelniki se norčujejo iz njega; ludi zaradi spo- vedi ali sv. obbajila nastanejo vsestanske težave, ker gospod katebet vender ne more saino jednega ali dveh v dotičnetn razredu za to pripravljati. G. nad- zornik meni, da naj nobeden olrok jeden in isti raz- red ne ponavlja več kot jedenkrat, potem naj pre- stopi v višji razred a!i oddelek. Slišal bodc clruge nauke, bodil rajše v šolo in nekaj od vsega inu bode vender le ostalo v glavi. (Konec prib.)