SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejemali velja: Za celo leto preiplačan 16 (ld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 »Id., aa jedea
meiec 1 (14.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 (Id., aa pol leta < (Id., za de trt leta 3 (Id., «a jeden Mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom poiiljan relja 1 (Id. 20 kr. v.d na leto. Poeamne Številke po 7 kr.
i
ijl
Naročnino in oznanila (iaaerate) »sprejema npravnlBtvo in ekipedieija v „Katol. Tlskaral", Tednlkeve al le« It. 2.
Rokopisi «e ne vratejo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Bemeallkih nileah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, iiriemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 162.
V Ljubljani, v petek 17. julija 1896.
Imetnik XXIV.
Verouk na realkah.
Naučnega ministerstva odredba, da se v zadnjih treh razredih štajerskih realk za verouk določi po jedna ura, je precej razvnela kri liberalcem. Tako piše graška „Tagespost": „Zakonodaja za realke spada r področje deželnih zborov, stvar zakonodaje pa je, določevati obligatne učne predmete in ne uprave; zato ne moremo umeti, da je mogla iziti tako važna odiedba brez pritrdila dež. zbora. Vlada je koroškemu deželnemu zboru predložila jednako predlogo, krški knezoškof jo je živahno podpiral, toda deželni zbor jo je odklonil ter pokazal, da premembe obligatnih učnih predmetov spadajo v področje dež. zbora."
Z avtonomnega stališča bi temu ne mogli ugovarjati, pač pa moramo vprašati: ali nima vlada pravice predlagati zborom svoje nasvete, predloge, načrte zakonov? Da ima vlada to pravico, temu ne more nihče ugovarjati, kakor tudi ne zahtevati, da bi deželni zbori morali piiudHi tluduiiu uaoroiu.u, predlogom in zakonskim načrtom. Ce pa vlada vendar le nasvetuje kaj umestnega, potrebnega, koristnega, potem ne umemo, zakaj bi se morali upirati dež. zbori, kakor je to storil koroški.
Naravnost smešno pa je, kar dalje piše glasilo štajerskih liberalcev: „Ta vladna odredba kaže, kolik vpliv imajo danes klerikalci; sicer pa je odredba jako nesrečna. Višji realci so že itak preobloženi z obligatnimi predmeti, in sedaj se uvede še nov obligaten predmet. Če se že hoče znižati število ur n. pr. za kemijo, naj se dotične ure porabijo za pouk v nemščini, ki se v vseh razredih premalo goji, akoiavno je ta predmet podlaga splošne izomike. Pa tudi z verskega stališča in, če hočete, s stališča pobožnosti ne moremo odobravati obli-gatnega verskega pouka v višjih razredih. Javna tajnost je, da veronauk, kakor se danes poučuje na višjih razredih srednjih šol, ne pospešuje krščanskega mišljenja, temveč vzbuja pri mladini velike dvome. S strahom se spominjamo debelih „Martinovih" zvezkov, na dogmatiko brez konca in kraja, na sklepe cerkvenih zborov, pri čemer verski čut ni ničesar pridobil. Čez desetletja še so najtežje sanje, v karih moramo delati izpite iz „Martina". Štajerski deželni zbor naj torej ugovarja tej odredbi".
Liberalci, kakor povsod, iščejo za vsako naredbo, vsakim dogodkom kacega klerikalca. To pa ravno kaže, da jim ni toliko na avtonomiji, na pravicah dež. zbora, temveč na „liberalni" vzgoji mladine. Povsod liberalci rohni, če jim je prilično: „Kdor plačuje, ta naj tudi govori. Ljudstvo samo naj izraža svoje želje". Dobro, vprašajte torej ljudstvo, ali želi verskega pouka svoji mladini tudi na srednjih šolah. Prepričani smo, da jih je celo med liberalci mnogo, ki odobrujejo označeno ministersko odredbo, le da tega nočejo javno priznati, boječ se sumljivosti kle-rikalizma.
To so smešni ljudje! Tako jih je bilo nekaj gospodov te vrste tudi v kranjskem dežel, zboru, ki bi kmečkemu prebivalstvu brez pomisleka dovolili poldnevni pouk, toda nasvetovali so ga klerikalci in proti tem zmajem treba pokazati svojeglavnost in pest.
Sanje mučijo pač mnogoterega, toda temu gotovo ni veronauk vzrok, tudi ne Martinovi debeli zvezki, temveč razdražene in prenapete čutnice vsled
premnogo suhoparnega „butanja". In v tem oziru greši morda tudi ta ali oni veroučitelj, ker nima dobre metode, a tega ne smemo zarezati na rovaš veronauka kot tacega.
Pravo konjsko kopito pa pokaže „Tagespost" pišoč: „Verski pouk vzbuja dvome, ki ne pospešujejo vere, temveč škodijo veljavi šole, če učenec primerja verski pouk s svetnim". To se pravi v navadni slovenščini: Verski in svetni pouk si v sedanjih modernih šolah nasprotujeta. A kdo je temu kriv, to vprašamo ? Ne verske resnice in dognane istine ostalih naukov I Ali je treba srednješoleem z nekakim posmehom staviti razne hipoteze, katere se danes tako, jutri drugače skušajo dokazati ? Ali ni naravnost bogokletstvo, da profesor v gimnaziji kvasi učencem, da Kristus ni bil Bog, temveč le učenjak a la Mozes, Sokrat in Seseka ? Pisec teb vrstic je pred leti moral na neki gimnaziji poslušati tak nauk. Ali je potem čudno, da se vzbujajo dvomi v mladih glavah, če. recimo, trdi na vsa usta profesor naravoslovja : nikar ne verujte veroučitelju, kar vam pravi o stvarjenji sveta !
Zato še jedenkrat ponavljamo : Vera katoliška in vednost si ne le ne nasprotujeti, temveč spopolnju-jeti; proti krščanstvu niti visoke šole nimajo dru-zega orožja, nego hipoteze. Dozorel razum zna ločiti hipotezo od dognane resnice, ne pa učenec, ki je komaj odrasel otroškim čevljem. Verska šola pa ne zahteva druzega, kakor da svetni učitelj tega ne podira, kar zida vesten veroučitelj.
Katoliško tiskovno društvo.
("Poročilo tajnika prof. dr. Lesarja na VIII. občnem zboru dne 15. julija t. 1.)
Prevzvišeni gospod pokrovitelj!
Častiti g g. društvenikil
Zadnji občni zbor smo imeli dne 26. julija 1894. Dolžni smo torej podati danes račun o društvenem delovanju dveh let. Da je občni zbor lani izostal, zakrivil je grozni potres lauske Velike noči, ki je bil močno vznemiril ne le posameznike, ampak tudi cela društva.
1. Pri naših poslopjih potres v primeri z razdejanjem drugje sicer ni napravil presilne škode. Staro poslopje na ulice je sicer precej pretresel, a v novem je škoda, razun dveh dimnikov, ki ja je bilo treba na novo sezidati, le neznatna. Zato nismo škode zglasili in nismo prosili javne pomoči, da je potrebnejšim ne odtegnemo. Okoli 1000 gld. je pa le stalo, da smo popravili potresno škodo.
Jeseni 1894 smo razširili v tiskarni prostor za stavce ter ga pokrili s steklom. Troški so znašali okrog 1500 gld. Huda, zelo snežena lanska zima, še bolj pa potres sta bila streho poškodovala; seveda smo jo popravili in sedaj dobro služi.
Pogodba z gospo Marijo Jacobijevo, lastnico prostorov, v katerih je bila nastanjena nekdaj Nič-manova knjigoveznica in prodajaluica na Starem trgu, je potekla s 1. avgustom 1. 1895. Ker ni bilo mogoče obnoviti pogodbe pod primernimi pogoji, smo sklenili naseliti knjigoveznico in prodajalnico v lastno hišo v Vodnikovih ulicah. V ta namen smo prezidali prostore v pritličju ter se preselili prve dni avgusta lanskega leta. Prireditev novih prostorov za prodajalnico in knjigoveznico je stala blizo 2000 gl.
Tako smo z novega precij zazidali, a upamo, ne v škodo društvu. Pri tem nam je bilo pa ven-der še mogoče poplačati zadnja leta 6000 gld. dolga, in sicer : „duhovnemu podpornemu društvu," kranjski hranilnici in prečast. ordinarijatni pisarni, vsakemu po 2000 gld., tako da naš dolg znaša sedaj še 10.000 gld.
2. Kot prejšnja leta, moremo tudi letos z veseljem naznanjati, da je društvo napredovalo ter da je stanje njegovo z ozirom na razmere ugodno.
Odbor izreka srčno zahvalo gg. poverjenikom onih dekanij, ki so pobrali udnino, ter jo poslali odboru.
Sedaj šteje društvo 80 dobrotnikov, 133 usta-novnikov in 253 letnikov, torej skupaj 466 udov. Žal, da se nekateri društveniki že tako dolgo niso zglasili t letnino, da jih je moral odbor izbrisati iz družbe.
Umrli so v zadnjih dveh letih dobrotniki: Matij» Ijiurii, J&naa JCc. Vnolt. Jo.aez Zupančič, Feliks
Knific, Mihael Potočnik, Luka Jeran in Karol Klun; ustanovniki: Žiga Bohinec, Josip Lukanec in Leopold Gestrin ter letniki: Janez Mesar, Janez Ilabe, Martin Povše, Matej Kožuh in Josip Škofic.
Kanonik Klun in podvodja Žiga Bohinec sta bila še v tesnejši zvezi z našim društvom. Oba sta namreč odločevalno sodelovala pri ustanovitvi društva, ker sta zajedno s sedanjim predsednikom obravnavala s pokojnim župnikom Jeričem. Oba sta tudi bila od začetka društva pa do smrti neutrudljiva odbornika. Razun tega si je prvi pridobil neminljivih zaslug kot ustanovitelj, urednik in stalen požrtvovalni sotrudnik „Slovenčev" ; drugi pa kot večleten, natančen, spreten in prepriden društveni blagajnik in administrator „Slovenčev" in „Domoljubov".
Dobrotnikom našega društva so še posebej prištevati : t župnik Matija Lavrič z volilom 50 gld., f beneficijat Feliks Knific s 100 gld. in neimenovan g. župnik s 100 gld. — Neznan dobrotnik je daroval tibkovnemu društvu 42 gld.
Tem in vsem rajnim dobrotnikom hoče društvo ohraniti hvaležen spomin in prositi jim plačila nebeškega.
V	vspešnejše reševanje društvenih zadev je imel odbor od zadnjega občnega zbora 8 sej : dne 24. septembra in 12. novembra 1894, 18. februvarija, 18. junija, 30. septembra in 3. decembra ;1895 ter 2. marca in 18. junija 1896. Gg. odborniki so se sej pridno udeleževali, v katerih so se obravnavale razne društvene zadeve ter potrebno ukrepalo ozir društvenih zavodov.
V	seji dne 18. februvarija 1895 je predložil gosp. predsednik, ki vodi po smrti g. Žige Bohinca tudi blagajniške posle, račun za 1. 1894. Pregledala sta ga in odobrila odbornika A. Kalan in poročevalec. Račun za leto 1895 je predložil gospod predsednik v seji dne 2. marca 1896. in odbor ga je z zahvalo gosp. predsedniku odobril.
3. Namen svoj, izdajati in razširjati dobre knjige in tiskovine razne vsebine ter podpirati časopise v versko-narodnem in avstrijsko-patrijotičnem duhu vredovane, je izvrševalo društvo v zadnjih dveh letih tako-le :
A. I z d a 1 o je društvo na lastne stroške naslednjih 13 knjig:
l

//> /
a) b) Mesečnik „Duhovni Pastir", letnik XII. in XIII. s prilogo „Zbirka lepih zgledov", ki je do sedaj dospela s 50. polo do besede: „Čudeži". G. uredniku prof. Kržiču sta v veliko oporo gg. nunska kateheta Al. Stroj v Ljubljani in Fr. Bleiweis v Skofji Loki.
c) d) „Koledar" katol. tiskovnega društva za 1. 1895 in 1896 smo čč. gg. društvenikom brezplačno razposlali. Izšel bode pravočasno tudi za prihodnje leto ter ga dobi lepo vezanega vsi dosedanji udje in oni, ki bodo še pravočasno društvu pristopili.
e) f) Izdali smo v 2. natisu priljubljeni Kr-čonov molitvenik „Rafael" in v 8. natisu B. P. molitvenik „Spomin na Jezusa", upamo v veliko duševno korist naše mladine.
g)	V zalogi kat. bukvarne izšle so za 1. 1896. nove „S m ar niče", z imenom: „Marija podoba pravice". Spisal jih je vernim Slovencem znani pisatelj nabožnih knjig, župnik in duhovni svetnik Jožef Kerčon, kakor sam lepo pravi: „v zahvalo Bogu in Mariji Devici, da je doživel 50. leto svojega duhovnega življenja, in v željah in v upanju, da bi v 1. 1896. doživel še svojo zlato mašo, ako je božja volja". Tem svetim željam in veselemu upanju se radostno pridružujejo gotovo vsi častiti udje tiskovnega društva.
h)	i) Dalje je izšla v zalogi naše bukvarne vnovič :„Ura moliti in častiti Jezusa" v vednem češčenju presv. Rešnjega Telesa v 10.000 izvodih in „Četrt ure" pred sv. Rešnjim Telesom v 10.000 izvodih.
k) „12 Marijinih pesmi", za mešaui zbor zložil in preč. g. Fr. Spendalu poklonil Janez Pogačnik, op. 8
1) m) L. 1894 je prinašal „Slovenec" prevod klasičnega laškega spisa Silvio Pellico - vega: „L e mie prigioni"; 1. 1895 pa izvrstni Sovranov spis: „Črne bukve kmečkega stanu". Oba spisa: „Moje ječe" in „Črne bukve" smo ponatisnili in izdali v posebnih knjigah. Žal, da taki ponatisi večinoma pod streho obleži in trohni, mesto da bi se čitali.
n) Bolj se razširjajo „Domoljubove" „Povesti", katerih so zadnje dve leti izšli zvezki 7—9.
• oiuioiu a u yiaru ya jo uiustvu luui fcuiUuv
podpiralo v sedanjih časih prepotrebna katoliška časopisa „Slovenca" in „Domoljuba", ki bi ob svojih dohodkih brez društvene podpore ne mogla izhajati. „Slovenec* se sicer razširja, a še premalo. Dopisnikov ima v raznih krajih in deželah, celo v južni Afriki. — O „Domoljubu" pa po pravici rečemo, da je postal ljubljenec slovenskega ljudstva. Prav ganljivo je, da mu dohajajo dopisi celo iz okornih kmečkih rok. Tiska se ga 9300 izvodov.
8. novembra 1894. je začel v naši tiskarni izhajati „Glasnik", glasilo katoliškega delavskega društva. Postavili smo mu za tisek tako ceno, da s tem podpiramo prekoristni list.
Društvo obilo žrtvuje v podporo imenovanih listov, v svesti si, da je „dobra knjiga pravi apo-stelj v hiši, in da so krščanske novine družini vsakdanji pridigar". S tem, upa, da po skromnih močeh ustreza tudi željam sv. Očeta Leona XIII., ki tako goreče naročajo avstrijskim škofom (In ipso supremi, 3. marca 1891.), „da naj skrbe za knjige, dnevnike in slične tiskovine, ki se naj razširjajo med ljudstvom, da branijo vero in nravnost", in željam pre-vzvišenega gospoda pokrovitelja, ki so že upetovano izrekli, da morajo dobri časniki dandanes deloma vršiti tudi nalogo dušnega pastirstva.
Pri tej priliki se prisrčno zahvaljujemo vsem častitim dopisnikom od nas podpiranih listov svetnega in duhovskega stanu. To le željo izražamo, da bi bil njihov krog vedno večji in večji, da bi mogli toliko vspešnejše zastavljati pot škodljivemu liberalizmu in še nevarnejši njegovi hčerki: soci-jalni demokraciji.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. julija.
Poslovna doba sedanjega državnega zbora. S tem vprašanjem se zelo obširno pečajo posebno židovsko-liberalni politiki, ki z velikim strahom gledajo v bodočnost. Ti možje so izračunili, da traja poslovna doba avstrijskega državnega zbora do 27. februvarija 1897, ogerskega pa do 17. februva-rija. Avstrijski državni zbor je namreč voljen za dobo 6 let in po preteku te dobe izgube njegovi
člani poslaniške pravice. Prva volitev pri splošnih volitvah v letu 1891 se je vršila dne 27. februvarija, ko je tržaško mesto izvolilo za svojega zastopnika po8l. Luzzatto. Na ta način izgubi posl. Luzzatto dne 27. februvarija 1897 poslaniško pravico in jeden del volilnih okrajev bi ne bil več zastopan v drž. zboru. Ta dan bi bil po teh pojasnilih zadnji za zborovanje sedanjih državnih poslancev in nato se morajo razpisati nove splošne volitve. Nasprotno je določena doba ogerskega parlamenta le na pet let ali na njegovih pet zasedanj. Ta doba se prične z dnevom, ko je otvorjeno prvo zasedanje. Z najvišjim odlokom z dne 6. januvarija 1892 je bil sklican sedanji ogerski državni zbor na 18. februvarija 1892 in s tem dnevom se je pričelo prvo zasedanje. — Zadnje ali peto zasedanje se torej konča s 17. fe-bruvarijem 1897 in s tem dnevom poteče tudi doba ogerskega parlamenta. Iz navedenega zamoremo torej sklepati, da zborujeta postavodajalna zastopa na Dunaju in v Budimpešti k večjemu do konca februvarija.
Priprave za deželnozborske volitve na Štajerskem. Po vzgledu katoliških strank na Nižje-avstrijskem se snuje kompromis tudi mej štajersko nemško • uarodno ali obrtno stranko ter katoliško ljudsko stranko. Včerajšnji graški listi objavljajo to novico ter pristavljajo, da bode sicer vsaka stranka varovala svojo popolno samostojnost in svoj program, vendar pa bodeta obe stranki skupno delovali v vseh zadevah, ki se tičejo volitve. Geslo, pod katerim sta se združili, se glasi: Vse na podlagi krščanstva po vzgledu nemško-avstrijskih antisemi-tov. Obširneji program se objavi pozneje. Ta najnovejši korak štajerskih katoličanov je v obilni meri iznenadil liberalne kroge, ker dobro vedo, da sami ne bodo tako močni, kakor obe zjedinjeni stranki.
Stavka v Neunkirchnu. Z današnjim dnem je končana dolgotrajna stavka mnogoštevilnih tovarniških delavcev v Neunkirchnu. Kakor smo svoje-dobno poročali, ustaviti so delo 2. junija, torej je trajala stavka ravno šest tednov. Kako se je godilo ubogim zapeljanim delavcem v tem času, gotovo ni treba opisovati, ker je očitno, da si pri najboljši volji niso mogli prihraniti ničesar za čas brezdel-
nosti. Toda lakoto in vse druge neprijetnosti bi bili uoogi trpini še prenašali, ko bi se bili nadjali kakega zboljšanja, čemur pa ni bilo tako. Včerajšni listi poročajo, da bodo vsprejeli delavci delo pod jednakimi pogoji, kakor popreje in jim torej ne samo prav nič ne koristi ta dolgotrajna stavka, marveč veliko škoduje. Za to veliko škodo se imajo zahvaliti jedino le svojim socijalističnim voditeljem, ki so tudi mej tem časom mastili se z neposrednim mastnim zaslužkom. Ta žalostna, popolno brezplodna stavka naj spametuje zapeljano delavstvo, ki še vedno zaupa svojim židovskim voditeljem, akoravno bi popolno lahko uvidelo, da je voditelji le vsled tega kličejo v svoj tabor, da je lažje izmozgavajo.
Pogodba z Ogersko. Včeraj so se sošli avstrijski in ogerski ministri v palači avstrijskega mi-nisterskega predsednika ter se posvetovali o točkah, katerih do sedaj Še niso omenjali. Posvetovanje je trajalo od 11. ure dopoludne do 4. ure popoludne ter se nadaljuje danes dopoludne in popoludne. Trdi se, da bode z današnjim dnem končana prvotna razprava in s tem tudi vse pripravljeno, da se to vprašanje razpravlja pred zbornicama. Ako se torej v današnjem posvetovanju obravnavajo točke, ki še niso bile na dnevnem redu, tedaj bodo ministri gotovo se dotikali tudi kvotnega vprašanja ter določitve časa, ko se ima to vprašanje razpravljati v postavudajalnih zastopih. Vspeh tega posvetovanja ostane tajen in se pokaže še le povodom razprav v poslanskih zbornicah. Toliko je seveda gotovo, da ne bode tak, kakoršnega si želi prebivalci tostranske polovice.
Bolgarija. Minister Načevič se vkljub prigovarjanju svojih ministerskih tovarišev noče odvrniti od prvotne misli ter hoče na vsak način odstopiti takoj, ko pride knez s svojega potovanja. Njegova prošnja je seveda še nerešena in tudi knezu samemu ni ljubo, da se odreče nadaljnemu delovanju na političnem polju njegov najboljši svetovalec. Knez in ostali ministri gotovo ne bodo zamudili nobeue prilike, da ne bi pregovorili Načeviča, da ostane na sedanjem mestu. — Poročilo o pristopu Bolgarije k novi balkanski zvezi je neresnično, in v vladnih krogih nihče resno ne misli na vres-ničenje tega načrta.
Otvoritev kretanske narodne skupščine se je izvršila 14. t. m. v Kaneji v navzočnosti go-
vernerja, vseh konzulov, zastopnikov mestnih obla-stev in častnikov zunanjih vojnih ladij. Že pričetkom seje se je pojavil nemir v zbornici, ker je prebral governer sultanov odlok v turškem jeziku, čemur so krščanski poslanci glasno ugovarjali. Se le potem, ko je governer izjavil, da ne ume grščine in ko je tolmač prevedel odlok v grščino, se je pomirila razburjenost. Takoj na to so zahtevali krščanski zastopniki, naj se prekine zasedanje za dva ali tri dni, da jim bo mogoče sostaviti zahteve na turško vlado. Ob jednem so pa tudi zahtevali, da se v to svrho priredi posebna seja samo za krščanske poslance, ker se bodo obravnavale stvari, ki se tičejo samo kristijanov. Prvi želji se je ugodilo, gledi druge se pa governer še ni odločil. Poslanci so izjavili, da se ne udeležujejo uadaljnih sej, ako se ne ugodi njihovi zahtevi.
Mej Japanom in Korejo se je pojavilo zopet novo sovraštvo, ki bode imelo najbrže za poslednjo zelo slabe posledice. Japonska vlada stavi na korejansko nastopne zahteve : 1. Takojšno povrnitev 146.000 jenov odškodnine za 62 Japoncev, katere so vstaši pomorili ali ranili, 2. kraljev odlok, s katerim se Korejancem prepovedujejo nadaljni napadi na Japonce, 3. vlada mora odsloviti vse go-vernerje in višje uradnike onih pokrajin, v katerih so se izvršili napadi na Japonce, 4. vlada mora dati popolno poroštvo za varnost Japoncev na polotoku. — Korejanska vlada najbrže ne bode mogla ustreči velikim japonskim zahtevam in to bo dalo skoro gotovo povod, da se še bolj poostre razmere mej obema državicama.
Cerkveni letopis.
Sv. Ivan Krstnik.
(Ain Karem, Machaeros, Sebaste.)
(Dalje.)
Ali ravno ta prijaznost Herodova do sv. Ivana je bila za Herodijado jako nevarna. Pobegla žena se je namreč bala, da je ne bi zavrgel njen drugi mož tedaj, ko bi v njem opomin Krstnikov bil glasnejši in krepkejši ko strast. Vrh tega užaljena ženska ni mogla nikdar pozabiti, da jo je od vseh čislani svetnik zaznamoval javno kot priležnico. Noben strup ni bolj nevaren ko strup kačin, noben srd ni hujši, kakor srd ženskin — pravi sv. pismo (Eccli. XXV, 22.) In rimski satirik Juvenal (Satyr. XIII.) skoro razlagajoč te besede piše : Quippe minuti semper et infirmi est animi, exiguique voluptas, u 11 i o. Continuo sic collige, quod vindicta nemo magis gaudet, quam foemina. Ne samo ljubezen, tudi hudodelstvo je znajdljivo.
Zločesta ženska je čakala ugodne prilike, da bi zvito in pogumno vdušila v srcu od nje očaranega Heroda zadnje čute pravičnosti in poštenosti.
In res pride ugodni dan, ko je Herod na svoj rojstni god dajal gostije knezom, vojvodam in starešinam galilejskim, najbrž v gradu Machaeros ali pa v bližnjem novem mestu Livijadi.
Na koncu pira se je navadno plesalo, a ne tako, kakor pri nas ; plesale so samo za to najete plesalke prirejajoč mimične scene. Da bi veselje in slovesnost bila veča, vstopi mlada Salome, hči He-rodijadina iz prejšnega zakona, ter pozabivši na svojega pravega očeta, zapleše.
Izurjena v šoli zapeljivosti je mlada plesalka vsem gostom in vladarju najprej izvrstno ugajala. Herod vina in pohotnosti razgret ter ponosen na svoj drugi zakon, se hoče zahvaliti te jej ponudi, kar si hoče izbrati. Vrh tega se jej zakolne rekoč: „Karkoli me poprosiš, ti bom dal, tudi če bi bilo pol mojega kraljestva". Mlada hči izide za trenotek, da se posvetuje s svojo materjo, kako treba odgovoriti tej knežji ponudbi. Prekanjena in maščevalna mati reši hitro vprašanje odgovorivši : „Glavo Ivana Krstnika!"
Salome se vrne veselja poskakovaje v sobano ter s smehom na ustnih poprosi vladarja ne za biserno kolajno ali za zlato krono, kakor bi človek mislil, ampak — za glavo svetega Ivana Krstnika I
Tak odgovor je streznil pol pijanega Heroda. Razžalosti se ter začne premišljevati, kaj bi storil. Dal je besedo s prisego in ta prisega je po njegovem napačnem mnenju — svetal Ako da vsmr-titi sv. Ivana, katerega je častil in ki je bil pri ljudstvu zelö priljubljen in češčen, bi lahko nastala revolucija, ako pa ne izpolni svoje prisege, bi se zameril svoji priležnici in gostom. Gostje podobni svojemu gostilcu so najbrž potegnili s Herodijado — saj take ženske dobijo kmalu dovolj lizunov —
ne da bi opozorili Heroda na ničevnost prisege ali
na nedostojnost dejanja. Najbrž so mu prigovarjali, daje bolj nevarno, če pusti Krstnika v ječi, kakor če ga vsmrti, ker je ta zagovornik in pristaš prve žene, hčere Arete, ki je bil takrat svojemu nezvestemu zetu napovedal vojsko. In tako so strah pred ljudstvom, pohotnost in napačno mnenje o veljavi prisege ter sram pred gosti premagali nestanovitnega Heroda, da je ukazal svojemu telesnemu straž-niku, da se sv. Ivana Krstnika glava donese na krožniku v sobano. „Kdo bi ne menil — tako pravi sv. Ambrož v klasični homiliji, katera se v brevi-jarju čita 29. avgusta — kdo bi ne menil, ko vidi tekati (stražnika) iz gostije v ječo, da je ukazano preroka izpustiti ? Kdo bi, pravim, ne pričakoval, ko sliši, da je rojstni god Herodov, slovesno piro-vanje in da je deklici dano na ljubo izbrati, kar hoče, Ivana oproščenje? Kaj ima opraviti krutost z radovanjem ?
Stražnik mu v ječi odseče glavo in jo prinese na krožniku ter dade deklici, a deklica jo dade materi svoji. Pulvija je vsprejela glavo Cicerona svojega sovražnika na kolena in je mrtvemu prebadala jezik z iglami. Mi ne vemo, kaj je rekla ali storila kruta Herodijada, ko je imela pred seboj glavo svojega neznosnega nasprotnika. A da je bila zmožna take krvoločnosti ko Fulvija, zdi se sv. Hijeronimu verojetno. Njen pomagalec, krvosramnež Herod, ni mogel pozabiti tega strašnega prizora vse svoje žive dni. Zmerom~je videl pred saboj krvavo glavo svojega opominjevalca, vedno je slišal iz nemih ust glasno obsodbo neču»enega svojega zloČinstva. Ko je slišal pozneje o delih in čudežih Jezusovih, se je bal, da bi bil ta od mrtvih vstali Krstnik!
Kakor smo že rekli, je kralj Areta Herodu svojemu nezvestemu zetu napovedal vojsko, v kateri so bile Herodove čete premagane. Judje pa so obče mislili, da se je to zgodilo po Božji volji zaradi umora sv. Janeza Krstnika.
Tudi slavohlepno in krvoločno Herodijado je zadela Božja kazen, ko je cesar Kaligula obsodil Heroda Antipo v prognanstvo in je dal njegovo kneževino Herodu Agripi (l. 39 po Kr.)
Ko so učenci sv. Ivana zvedeli, da je njih uče-nik mrtev, so prišli ter vzeli njegovo telo in ga deli v grob. (Mat. XIV, 12.)
Kje so učenci Krstnikovo telo pokopali, ne pov6 sv. pismo; treba torej prašati ustno sporočilo.
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. julija.
(Osebne vesti.) V Worishofnu sedaj bivata slovenska rojaka serajevski generalni vikarij kanonik dr. Anton Jeglič in dvorni svetnik Fr. S u kije.
—	G. župnik J. Podboj se je prav krepak vrnil iz Worishofna. — V Slatini biva v kopelih dja-kovski biskup J. J Strossmayr. — Nadbiskup zagrebški dr. P o s i 1 o v i č se je podal po nasvetu zdravnikovem v Bardjejev v Karpatah na Slovaškem.
—	G. Franc P r o s e n c je bil 16. julija na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Čestitamo I
(Veliki zbor podpornega društva za duhovne ljubljanske škofije,) ki se je vršil dne 15. t. m., volil je v odbor za dobo treh let nastopne gospode: predsednikom prelata dr. Andreja C e b a š k a, podpredsednikom kanonika Andreja Zameji ca; odborniki so pa: kanonik Janez Flis, vikar Andrej K a 1 a n , župnik Janez Kobilica, vodja dr. Jos. Lesar, č. kanonik Janez Rozman,, kanonik J. Sušni k, kn.šk. tajnik Jos. Šiška, prof. Anton Zupančič. — Odbornikovi namestniki: spiritual Jos. E r k e r , nunski spovednik Valentin E i ž e n , profesor Anton K i ž i č , podvodja Rok M e r č u n , vikar Matija Mra|k. — Pregledovalci računov: prof. dr. Janez J a n e ž i č , katehet Mavrilij S a r a b o n, kurat dr. Ignacij Žitnik.
(Gimnazija v Kranju.) Sklenili smo šolsko leto 15. t. m. z božjo službo. Od devete ure naprej so se oglašali učenci za vsprejemne izpite, ki so se vršili v četrtek 16. t. m. Prišlo jih je 77, vzpre-jetih je 76. Se eno leto bomo v starem poslopju. Zidanje nove gimnazije lepo napreduje, dviga se že nekaj metrov nad zemljo.
(Družba sv. Mohorja.) Zagrebški „Oozor* omenjajoč, kako je zopet letos naraslo družbi sv. Mohorja lepo število novih članov, dostavlja: Na tem sijajnem vspehu čestitamo družbi, kakor tudi bratom Slovencem, posebe še njih delavni iu rodoljubni duhovščini.
(Iz Zaplane) Zidanje nove cerkve lepo napreduje, ako ravno je deževno vreme precej nagajalo. Za nekoliko dni se bode ostrešje poslavljalo, potem cerkev znotraj dogotavljala. Č. gosp. župnik misli letos cerkev dozidati in znotraj za službo Božjo urediti ; zunanje lice pa odložiti za prihodnje leto. Priporočam p. t. bralcem našega lista gradujo te cerkve, ker je župnija mala, a gotovo vse bo treba z novega napraviti.
(Iz Polja) 16. julija. Naša farna cerkev se je začela vrlo popravljati. Iz razvalin, katere je nam napravil lani potres, vzdiguje se polagoma nova stavba, katera bo — kakor je sedaj soditi — naš ponos. Da se je začelo to delo že letos, zahvaliti se imamo našemu vrlemu nevstrašenemu g. župniku, kateri se ni bal in strašil velikanskih sitnosti in težav, ter je vedno deloval na to, da se je prej ko prej z delom začelo. Mašuje se sedaj v kapelici na novem pokopališču, katera je posvečena sv. Jožefu. Radi tega napraviti se je moral v kapelico nov altar, katerega je v občno zadovoljnost naredil g. Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani. Tu se sme po pravici reči, da to delo hvali mojstra.	Poljec.
(Darovi.) Za družbo sv. Cirila in Metoda nam je doposlal č. g. Ivan Ambrož, vojaški kapelan v Poli, 6 gld. 15 kr., katere je nabral mej prijatelji. — Bog plačaj I
(Nevihta in toča.) V pondeljek zvečer okoli 10. ure je bila huda nevihta s točo na gorenjem Krasu (okoli Sežane), ki je veliko škode napravila. — Skoraj v ravno tistem času je bila toča tudi po nekaterih krajih okoli Kopra v Istri, ki je ravno tako precej grozdja pobrala. — Toča je bila ravno ta dan popoldne okoli 7*7. ure tudi na Zlatem polju in nekaj na Cešnjicah v kamniškem okraju.
(Pri koncertu prost, požarne brambe v Radovljici) katerega vspored smo že objavili, sodelujeta tudi gg. stud. phil. J e s e n k o kot tenorist in gosp. avskultant T o p o r i š kot vodja zborov.
(Razpisane učiteljske službe.) Na jednorazred-niči v Gotenici je do 5. avg. razpisano mesto uči-telja-vodje z dohodki IV. plač. razreda. — Do istega časa je dopolniti mesto druzega učitelja na dvoraz-rednici v Kočevski Reki z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje je doposlati okr. šolskemu svetu v Kočevju. — Na ljudski šoli v Pečah je za bodoče šolsko leto namestiti učitelja - vodjo s plačo IV. razreda, funkcijsko doklado in prostim stanovanjem. Prošnje do 31. julija okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.
*
* *
(Za „Spodnještajerski jubilejski zaklad") darovali so nadalje gg.: Ferdinand Rozman, strežaj v bolnišnici v Gradcu 2 kroni; slavna gornjeradgonska posojilnica 100 kron; Majer Gašpar, župnik na Sv. Gori pri Litiji 10 kron; dr. Karol Smidinger, c. kr. notar v Kamniku, 10 kron; Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem, 10 kron; dr. Hrašovec, odvetnik v Celju, 100 kron; Jos. Jerman, ces. svetnik, deželni poslanec, 20 kron; Bernard Jentl v Mariboru 10 kron; slavna občina Hardek pri Ormožu 10 kron; Simon Wutt, c. kr. davkarski kontrolor v Aflencu 10 kron; Jože Anžel, c. kr. davkarski pristav v AHencu, 2 kroni; Anton Zemljak, c. kr. cestar v Aflencu, 4 krone; dr. Franc Simonič, skrip-tor c. kr. vseučiliščne knjižnice na Dunaju, 20 kron; Jakob Urbanija, c. kr. poštni kasir na Dunaju, 2 kroni; Alojz Vavpotič, c. kr. poštni kontrolor na Dunaju, 10 kron; slavni okrajni zastop v Ormožu 100 kron; dr. Franc Majer, odvetniški kandidat v Celju, 100 kron; Matija Strnad, župnik v Rečici, 20 kron; Jakob Krušic, župnik pri Sv. Andražu nad Polzelo 4 krone. Nadalje so sklenile prispevke si. občine Sv. Miklavž pri Ormožu 40 kron, Hermanec 24 kron in Brebrovnik 50 kron.
(Častnim občanom) je imenoval občinski odbor trga Pilštanj velečast. gosp. dekana na Vidmu Henrika V e r k a.
(Trstenjakova slavnost) se namerava prirediti 6. septembra, če ne bode posebnih zaprek. Ta dan
bi bila pri Sv. Juriju slovesna služba božja, opo-ludne obed, popoludne po večernicah skupen odhod v Kraljevce, slavnosten govor in odkritje plošče na rojstni biši.
(Mil. knezoškof lavantinski) je blagoslovil dne 15. t. m. v cerkvi šolskih sester v Mariboru podobi sv. Aue in sv. Klare ter imel pomenljiv govor do učiteljskih kandidatinj. Danes se odpelje v Dol, kjer bode jutri blagoslovil novo grajsko kapelo g. Friderika de Seppi.
(Šestdesetletuica prež. g. opata Ogradi-ja) se je dne 13. julija v Celju slovesno obhajala. K sijajnemu vspehu cele slavnosti so največ pripomogle častite šolske sestre s svojimi učenkami in slavno celjsko pevsko društvo. — Gospodu jubilarju želimo: Ad multos annosl
(Hmelja) bode letos po Savinjski dolini veliko manj od lani, ker ga strupena rja ukončava. Mnogo je še lanskega na prodaj.
(Katoliško politično društvo v Konjicah) obhaja prihodnjo nedeljo petindvajsetletnih svojega obstanka.
(43 ovac je strela ubila) minulo soboto pod Malim Rogačem. Skoda je zdatna, ker so bile jezerskega plemena.
*
* *
(Iz tržiških toplic,) 15. julija. [Izvirni dopis.] Rekel sem v zadnjem dopisu z dne 13. t. mes., v kaki nevarnosti za slovenstvo je od starodavnosti slovenski Devin, ako se tam vgnjezdi italijanska šola „Lega nazionale", ki je postala še mnogo bolj delavna, nego bivša „Pro patria", istega smotra, raz-puščena leta 1891 v ravno tem času. Tamošnjo slovensko ljudstvo je bolj ubožno, z malimi izjemami, občuje mnogo z bližnjimi tržiškimi Lahi, kjer ima tudi c. kr. oblastnije, davkarijo in sodišče; seveda vse izjemno v „blaženi" laščini; v njegovi sredi je tudi nekaj laških ribičev, tako imenovanih „Kjožo-tov" (iz mesta Chioggia pod Benetkami), ki, ako-ravno le pritepenci, došli s trebuhom za kruhom, vendar le kužno vplivajo na prekrotko slovensko ljudstvo. Bolj zavedni so Nabrežinci, kjer imajo par slovenskih društev: čitalnico in pevsko društvo. Vendar ker je tudi tukaj mnogo Lahov po kamnolomih, ni brez nevarnosti za slovenstvo, ako napravi „Lega nazionale" svojo laško šolo v Devinu; saj ima ibto društvo tudi v pol ure oddaljenem, pod tržaško ozemlje spadajočem Sv. Križu že svojo laško šolo. Tako bi „Lega" slavila svoje zmagoslavje ter pretila tudi slovenski Nabrežini, kjer je videti tudi že nekaj dvojezičnih (laških in slovenskih) napisov. Ne dal Bog, da bi se to zgodilo, kajti potem bi bili Slovenci od Trsta do ustja Soče „Zdobe" imenovane, odrinjeni od obali jadranskega morja in tako bi šlo polaščenje slovenskega naroda dosledno in zi-stematično naprej. In ta smoter ima glasovita „Lega nazionale"; kajti društvo sv. Cirila in Metoda nikjer ne namerava laškim prebivalcem vsiliti slovenske šole, ampak le rešiti slovensko šolsko mladino in njeno prihodnjost iz „naročja presladkega Dantejevega jezika" ! Sveti Mohor in Fortunat, sv. Ciril in Metod naj bi s svojo mogočno priprošnjo ne dopustili, da bi laška drevesa vedno dalje segala! Pa tudi mi vršimo svojo narodno dolžnost, kajti le „ču-
jočim so zagotovljena prava" I
*
* #
(Na smrt obsodili) so celovški porotniki 46 letnega R. Klincer, ker je dne 21. dec. 1895. v Brežah zavratno umoril gostilničarico Hudelist.
(Velik požar) je nastal dne 13. t. m. zvečer v Borovljah na Koroškem. Pogorelo je 25 poslopij. Skoda je zelo ogromna. Kako je ogenj nastal, se zanesljivo še ne v4. Pravijo, da je iz sovraštva zažgala zlobna roka.
*
* *
(Frainasonska surovost.) Iz Budapešte se je tudi v Zagreb zanesla framasonska družba. Veliki mojster framasonske podružnice v Zagrebu je vse-učiliščni profesor Spiro Brusina. Zaradi tega je „Ka-tolički List" objavil nekaj člankov, v katerih pobija ložo, kot skrajno nevarno veri in domovini Hrvatov. Veliki mojster Brusina je bil zaradi tega srdit na urednika „Kat. Lista" gosp. Stepana Koreniča, ter je hotel napasti urednika javno v Preradovičevi ulici, kar se mu pa ni posrečilo. — Zagrebški „Obzor" obsoja to surovost in pravi: Ako vseučiliščni pro-
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
»enic in vrednostij
Wien,
I. Bezirk,
fesor ne more svojega nasprotnika pobiti z drugimi dokazi, nego z nizko fizično silo, onda je to žalosten pojav. Kaj bo z ubogo mladino, ki ima take
profesorje.
Društva.
(Stavbinsko društvo v Ljubljani.) Pri razgovoru, ki se je vršil dne 14. pr. m. pri Maliču, je bil izvoljen začasni odbor, kojemu se je stavila naloga, ukreniti vse potrebno za ustanovitev stavbinskega društva v Ljubljani. Pripravljalni odbor je dovršil svojo nalogo, financiranje je vsled dobrohotnosti slavne kraijske hranilnice osigurano in tudi pravila so že izgotovljena. Tudi je začasni odbor že storil potrebne poizvedbe zaradi nakupa primernih stavbinskih prostorov. Da se po nepotrebnem ne gubi čas, vršil se bode osnovalni zbor že v soboto, dne 18. t. m. zvečer ob 1li8, uri v mestni dvorani Na dnevnem redu je: 1. Poročilo začasnega odbora. 2. Citanje in odobrenje pravil. 3. Upisovanje udov. 4. Volitev predsedstva, in sicer: a) upravnega sveta, obstoječega iz predsednika in šestih upravnih odbornikov, kateri imajo nalog registrovati pravila in kateri ostanejo zajedno na čelu društva za prvo funkcijsko dobo; b) Volitev nadzorstva, obstoječega iz treh članov. 5. Slučajni nasveti. Ker je stavbinsko društvo občekoristnega, za razvoj mesta velikega pomena in vsakomur pristopno, pričakovati je prav mnogoštevilne udeležbe in vsestranske podpore.
(Pevsko društvo „Ljubljana".) Vabilo na svečanostno vrtno veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero priredi pevsko društvo „Ljubljana" v soboto, dne 18. julija t. 1. na vrtu g. Ferlinca s prijaznim sodelovanjem g. Jos. Pavšeka, pod osebnim vodstvom društvenega pevovodje gosp. prof. Frana Gerbiča. Godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj belgijski št. 27. Vstopnina xa osebo 20 kr., častiti podporni člani in otroci so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Začetek veselici ob 8. uri zvečer. Kegljanje za dobitke traja celi teden in se zaključi v soboto ob 11. uri zvečer. Serija treh lučajev velja 10 kr. I. dobitek 20 kron, II. dobitek 10 kron, III. dobitek 6 kron, IV. dobitek 4 krone V. dobitek 6 kron za največ serij. VI. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 17. julija. Z ozirom na poročilo, katero poda minister Badeni cesarju v Išlu koncem meseca junija, je, kakor poročajo poljski listi, mogoče, da bo državni zbor kmalu razpuščen.
Dunaj, 17. julija. Dogovori glede avstro-ogerske nagodbe po oficijelnih listih prav dobro napredujejo. Upanje je, da se vsaj del teh obravnav že v jeseni predloži parlamentoma v razpravo. Ker pa se je bati ob-strukcije državne zbornice na Dunaju, misli vlada še vedno na razpust državnega zbora.
Dunaj, 17. julija. Pri včerajšni volitvi v Florisdorfu so v I. razredu zmagali liberalni kandidatje z 22 od 28 glasov.
Bukarest, 17. julija. „Moniteur Ofii-ciel" objavlja kraljev odlok, s katerim se naroča ruraunskemu poslaniku v Bruselju, naj zastopa kralja na atenskem dvoru. S tem je obnovljena diplomatična zveza mej Ru-munijo in Grško, ki je bila pretrgana od leta 1892.
Neapel, 17. julija. Kardinal San Felice je nevarno obolel ter bil previden s sv. zakramenti.
Rim, 17. julija. „Fanfulla" je včeraj objavila, da je papež Leon XIII. nekaj obolel.
Zdravnik papežev dr. Latoni naznanja, da je papeža dva dni trgalo po udih, da pa je sedaj zdrav. Včeraj je papež že vsprejel več škofov v avdijenciji.
Rim, 17. julija. Visconti Venosta se je včeraj popoludne dalje časa pogovarjal z Ru-dinijem. Kralj je odpotoval popoludne v Monzo. •
Rim, 17. julija. „Opinione" trdi, da naznani Visconti Venosta v teku današnjega dne svoj sklep, ki bode izpadel, kakor se splošno meni, ugodno za vsprejem portfelja zunanjega ministerstva.
Rim, 17. julija. Gospejni odbor za podporo in osvoboditev italijanskih vjetnikov je prejel brzojavno poročilo, da je oprostil kralj Menelik prvih 50 vjetnikov.
Madrid, 17. julija. V Alikante se je odpravilo obsedno stanje.
Carigrad, 17. julija. Takir-paša je prodrl s 24 bataljoni in 4 baterijami do Haurana ter zasedel trdnjavo Taleh. Pri Tebel-Džedid se je sprijel s 7000 Druži, katere je s pomočjo Memduh-paše popolno premagal. Druži so razkropljeni na vse strani in "vojaške operacije za sedaj končane.
London, 17. julija. Razmere mej Bolgarijo in Turčijo so zelo napete. Turčija je veliko vojakov poslala na bolgarsko mejo. Fanatizem mej Turki vedno rase. Turki se oborožujejo in groze kristijanom. Celo turški otroci po Solunskih ulicah kriče: Smrt ne-vernikom!
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje ¿OJT Štefanije.
Steklenica velja 20 kr	126 (60-21) 6
Umrli so:
15.	julija. LjHdevit Rudolf, strojarjev sin, 1 mesec, Sv. Petra cesta 70, meningitis baeilaris.
16.	julija. Jožef Oroszy, kurileev sin, 5 let, Dunajska cesta štev, 42, božjast. — Jera Ažbe, postrežnica, 59 let, Pred Škofijo 17, plučnica. — Franc Jeršin, posestnikov sin, 7 let, Ilovca 25, plučnica po škarlatici. — Peter Anton Pajs, bru-sač, 76 let, Hrenove ulice 20, ostarelost.
Tujci.
15. jalija.
Pri Maliiu: Schenk, Mazzura, Schultz, Moser, VuletiS, Sehadek, Stich, Pinenfeld, Loeb, Haas, Blaschke, Steinberger z Dunaja. — Basehl, Huber iz Gradca. — Susteršie iz Maribora. — Modie iz Nove Vasi. — Fabbiani iz Toplie. — Hönigmann iz Bleda. - Plesche iz Zagreba. — Russnik iz Črnomlja. — Fischer iz Beljaka. — Hedwig iz Pruske Šlezije.
Pri Lloyd.: Cukjah iz Trojan. — Čok, Štrekelj iz Trsta. Oplustil iz Brna. Schantay iz Bad-a. — Semen iz Trebnjega. — Swozilek iz Brna. — Hinn iz Novega Mesta.
Pri avstrijskem caru: Jeglič od Sv. Križa.
Pri Bavarskem dvomi: Beck iz Monakovega. — Bruner, Leicht z Dunaja. — Sigmund iz Celja.
Meteorologiöno poročilo.
a Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-•a . i«- >
16	9. zvečer	735 9	21-2	si. jvzh.	jasno	
17	7. zjutraj 2. popol.	737 8 7367	16 8 20-2	m. jug sr. szah.	dež oblačno	1-0
Srednja včerajšna temperatura 20'2° in za 04° nad normalom.
Liniment. Capsici comp.
18—15 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-63
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richterjeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Jutri v soboto dnč 18. julija
vojaški koncert
v Hafnerjevi pivarni
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika, a le ob lepem vremenu.

i
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 20 kr.
509 l—l	Velespoštovanjem
__Jožef Lorbek.
Pegc^iT
odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-2
dr* Christoff-a izbornl, neškodljivi
Ambra-ereme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
I
Štupa za prašiče
ali
svinjski hranilni
in
redilni
prašek.
Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče.
1 zavoj 25 kr. , a zavojev 1 gld.
Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
lekarna Trnkoczy
76 2 v Ljubljani, 463 10-4
pri rotovžu, zraven mestne hranilnice.
I> u n a j s k a borza.
Dnö 17. julija.
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............
80 kr.
C. kr. cekini
101		85 .
123		40 .
101		20 .
122		bO .
99		60 .
977		
361		
119		80 .
58		75 .
11		73 .
9		51 .
44		45 „
5	n	65 „
Dn6 16. julija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4*, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
,	, dolenjskih železnic 4%
144 gld. 50		
157		50
189		75
99		50
139		—
126		50
108		50
112	•	—
99	•	35
225		—
170		50
128		80
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld.	— k
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137	„	—
Avstrijskega rudečpga križa srečke, 10 gld.	18	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	50
Salmove srečke, 40 gld........68	„	—
St. Gendis srečke, 40 gld.......68	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......58	.	—
Ljubljanske srečke.........22	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	156	,	75
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3410	.	—
Akcije tržaSkcga Lloyda, 500 gld. . . .	415	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102	,	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	,	—
Montanska družba avstr. plan.....80	.	10
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	15!)	„	—
Papirnih rubljev 100 ................126	„	87
MJT Nakup ln prodaja XO j vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri ftrebanjih, pri izirebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroiil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M ERCU K« «Ml il. 10 DnnaJ, ■triaMIfcrtlrnu 74 B.	&JT Pojaanlla HXt v vseh gospodarskih in llnaninlh stvareh, j potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaijskih vrednostni 5 papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega { obrestovanja pri popolni varnosti j gf naloženih tr 1 avn i e. t