Leto XV. Novo mesto, 31. aktober 1989 številka 14 glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto Na koncu pa še natančen pregled izdelka... Posnetek je nastal v Temenici. ,r \\\ •••••• •:Š: x* :W •.v. •.v. ••v. i M !;!v w! Xv •Iv! v/. Si: •••V •Iv! M P i •••v .'.V &i ;g: ::S ŠŠ ••V« ••v. S$: :W: v današnji številki • Statut je v javni razpravi -tozdov. upoštevane so pripombe • Pogovor z našim glavnim direktorjem o poti v podjetje. • Naša mnenja se dotikajo pravice, da ženske delamo 40 let • Kako bo z našimi plačami po kolektivni pogodbi? • Povzemamo pogovor s članom predsedstva slovenskih sindikatov Branetom Mišičem • Nova možnost letovanja v Podkorenu • Kakšne so temeljne pravice iz delovnega razmerja, kakšne so novosti pri obračunavanju prometnega davka — dvoje zanimivih zakonskih novosti • Zala praznuje 20 let • Nove skupine pripravnikov — tokrat iz Tip-lopa in iz Libne • Pa še kaj.... % I I I 1 I 1 1 i I I M statut je pripravljen za javno razpravo Ob upoštevanju pripomb na osnutek statuta, ki so jih posredovale posamezne TOZD, smo osnovali nov osnutek statuta, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega. Poglejmo si značilnosti: Podjetje je pravna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dohodka in dobička s prodajo proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu. Cilj poslovanja je ustvarjanje realne akumulacije in visok OD delavcev podjetja. 1. Statusne določbe Dejavnosti podjetja sta poleg že znanih dejavnosti tudi opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in ingeniring poslov. Podjetje je organizirano v tovarne, sektorje, službe in manjše organizacijske enote. Statusne spremembe podjetja so lahko: razdelitev podjetja na dve ali več podjetij, pripojitev podjetja k drugemu podjetju, izločitev dela podjetja iz podjetja, prenehanje dela podjetja oz. prenehanje podjetja. Tovarna se lahko izloči iz podjetja pod pogojem, da se zaradi njene izločitve ne otežuje opravljanje dejavnosti podjetja in da s tem bistveno ne vpliva na delo drugih tovarn. Tovarne so ekonomske enote, ki poslujejo po načelu profitnih centrov in opravljajo predelavo osnovnih surovin v končne izdelke, ki se najekonomič-neje izdelajo v posamezni tovarni. Tovarne niso pravne osebe. Opravljajo posle, dogovorjene s planom podjetja in na področjih, ki so posebej dogovorjena. Poslujejo po načelu smotrnosti. V kolikor tovarna ne posluje dolgoročno rentabilno, so or- gani upravljanja podjetja dolžni ukrepati v skladu z določili statuta, če podjetje ni solventno, delavski svet podjetja z javnim in internim razpisom ponudi upnikom, delavcem in drugim osebam v prodajo določena sredstva podjetja, vendar ne izpod tržne ocenitve. Podjetje lahko opravlja gospodarsko dejavnost v tujini v lastnih, mešanih podjetjih, ali delniških družbah ter predstavništvih. Za svoje poslovanje lahko pridobiva tudi sredstva z zbiranjem in vlaganjem sredstev občanov, sredstev v družbeni lastnini in sredstev tujih oseb. 2. Uresničevanje samoupravljanja in poslovodenje podjetja Delavci uresničujejo samoupravljanje z osebnim izjavljanjem in po delegatih v DS oz.svetu tovarne ter z nadzorom dela organov in strokovnih služb v podjetju. Delavski svet podjetja je najvišji organ upravljanja podjetja. V njem so zastopani vsi organizacijski deli podjetja, in sicer v razmerju števila zaposlenih delavcev. DS odloča z javnim in tajnim glasovanjem. Kadar delavski svet v posamezni tovarni ali strokovni službi ugotovi motnje pri poslovanju, odloči o ukrepih za odpravo motenj, ki jih predlaga glavni direktor. Delavci lahko odpokličejo delegata DS ali DS v celoti, če ne izpolnjujejo določenih obveznosti. Izvršilni organi DS so: komisija za kadre in družbeni standard, disciplinska komi- fer“ sija na ravni podjetja in disciplinski senat v tovarnah ter komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Tovarne uresničujejo samoupravne pravice preko sveta tovarne in zbora delavcev, ki imata podobne pristojnosti kot DS podjetja in zbor delavcev podjetja. 3. Glavni direktor Podjetje zastopa in predstavlja glavni direktor brez omejitve, razen, kadar je leta določena z zakonom. Glavni direktor organizira in vodi poslovanje podjetja preko direktorjev sektorjev in direktorjev tovarn, samostojno odloča o zadevah v okviru svoje pristojnosti in odgovarja za zakonitost dela podjetja. Ima predvsem naslednje pristojnosti in odgovornosti: predlaga temeljne poslovne politike, razvojni program, predlaga organizacijo podjetja, odgovarja za uspešnost podjetja itd. Glavni direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je bil imenovan tudi iz razloga, če podjetje dve leti zapored posluje z izgubo oz. da zmanjšuje delež lastnih sredstev v poslovni pasivi ali če delavci ne sprejemajo poročilo o rezultatih poslovanja po letnem obračunu, DS pa ugotovi, da je odgovoren glavni direktor za nedoseganje poslovnih rezultatov. 4. Strokovne službe podjetja Strokovne službe podjetja opravljajo strokovne posle za vse tovarne v sklopu podjetja. Organizirane so v službe: kadrovska, pravna in splošna služba ter v sektorje: komercialni, finančno računovodski in tehnični sektor ter druge, ki jih določi delavski svet podjetja s pravilnikom ali sklepom. Direktorji sektorjev organizirajo in vodijo delovni proces vsak na svojem področju in odgovarjajo za zakonitost dela na svojem področju. Lahko so predčasno razrešeni iz razlogov, kot glavni direktor. Direktorji tovarn organizirajo in vodijo delovni proces v tovarni, predlagajo proizvodni program skladno s poslovno politiko podjetja in razvojnim programom ter opravljajo druge naloge, skladno s pooblastili glavnega direktorja. E2 ~Z 5. Ostala področja Za reševanje sporov, nastalih v medsebojnih razmerjih med tovarnami je pristojna notranja arbitraža. Vsaka tovarna imenuje po enega člana, ki ga imenuje svet tovarne. Pri delu notranje arbitraže lahko sodelujejo tudi strokovnjaki izven podjetja brez pravice odloča- nja. Statut vsebuje tudi določbe o SLO in DSZ — predvsem naloge DS, direktorjev in strokovne službe na tem področju, določbe o sindikatu, ki deluje samostojno in svobodno v skladu s svojim statutom, upoštevajoč tudi pravico do stavke ter določbe o varstvu pri delu in iz- boljšanje človekovega okolja in določbe o obveščanju delavcev in poslovni tajnosti. Poprejšnja obravnava osnutka statuta bo trajala do 18. 11. 1989, referendum pa je predviden za 6. 12.1989. Pravna služba: Vera Kamin, dipl. iur. spreminjanje organizacijske kulture Pogovor z glavnim direktorjem o prehodu v podjetje Na zadnji seji komisije za reorganizacijo so delegati predlagali delavskemu svetu delovne organizacije predhodno javno razpravo o osnutku Statuta ter predlogu SS o spremembah SS o združevanju tozdov v delovno organizacijo Labod. Poti za preoblikovanje delovne organizacije v podjetje se tako bližajo cilju. Eno od vprašanj s tem v zvezi, ki je bilo namenjeno našemu glavnemu direktorju, je pomislek, ali smo prav zadnji, saj smo si po prvotnih datumih ta cilj postavili za jesen. Povzemam besede glavnega direktorja, ki nam v tokratnem sestavku predstavlja svoj pogled na naloge v zvezi z reorganizacijo in bodočim podjetjem, da se ni pomembno reorganizirati mesec ali dva preje ali kasneje. Pomembna je vsebina reorganizacije in pretehtana priprava na to. Vprašajmo se, ali smo torej s pravnimi podlagami zastavili pravo pot v tržno usmerjeno podjetje Labod? Glavni direktor: »Naša pot bo prava, če se bomo organizirali tako, da bomo delali hitreje in ceneje. Vendar je za uspešno uveljavitev v tržnem gospodarjenju nujna tudi ali predvsem nova organizacijska kultura. Da bi lahko začeli živeti »na tržni način«, pa je potrebna prava revolucija v glavah. To je kategorija, za katero ni enotnega kalupa, ki je počasi spremenljiva, ki v vseh okoljih povzroča težave in Labod gotovo ni izjema pri tem.« In kateri so dejavniki spreminjanja organizacijske kulture? Glavni direktor: »Izhajati moramo iz cilja, vso pozornost posvetiti tržišču, kupcu, stranki. To narekuje proizvajalcem delati to, kar zahteva trg in ne le tistega, kar zna. Vso pozornost posvetiti tržišču pa pomeni pospešiti marketing, na čemer še Labod boleha. Tržna usmerjenost potrebuje fleksibilnost. Za hitro odločanje, prilagajanje, usmerjanje, pa potrebuje nujno sprotno spremljanje teh gibanj, da bi imeli takojšnje informacije. Potrebujemo tak sistem informacij, ki nam bo nudil čvrsto osnovo za hitro odločanje in prilagajanje trgu. Zavedati se moramo, da je tudi najmanjša zamuda na trgu lahko usodnega značaja za rentabilnost določenega proiz- voda. V naši modni konfekciji je to še toliko bolj poudarjena odvisnost. Vse to pa ne zanika notranjih dejavnikov v (od tehnologije do dobička), saj mora biti vse to v funkciji zadovoljiti potrebe proizvodov. Torej organizacijska struktura mora postati sredstvo za uresničevanje opredeljenih ciljev podjetja, ne pa sama sebi namen.« Za spreminjanje in usmerjanje k tržni kulturi je gotovo potrebno tudi drugačno pojmovanje dela in delavca. Glavni direktor: »Gotovo je treba spremeniti podobo idealnega delavca. To ni več tisti nekdanji fizični delavec, ki ob težkih pogojih dela in z največjimi napori dosega evropsko produkivnost. Delo se intelektualizira na vseh nivojih, tudi za strojem. To pa pomeni nove, bolj stroge zahteve za vse v celi proizvodni verigi. Dobro pripravljeno delo, odgovornost od začetka te verige do konca. Skratka krepiti vse dejavnosti, da bi delo teklo lažje, boljše. Ob tem pa trkamo tudi na tista vrata, ki peljejo v najracionalnejšo proizvod- Služba družbenega knjigovodstva Novo mesto vas obvešča, da je organizirala svetovalni inženiring za prometne davke, davke in prispevke iz dohodka in osebnih dohodkov ter druge davčne obveznosti in prispevke. Svetovanje nudimo vsem pravnim osebam, občanom in delavcem. Pokličite (068) 23-132 Toneta Krašovca. v____________________________________________________/ labod — oktober 1989 njo. Koliko režije potrebuje naš proizvod in ne koliko je prenese! V taki organiziranosti je za podjetje pomemben vsak delavec, vendar vsak dober, odgovoren, produktiven. Prav je, da v hiši razpravljamo tudi o tem vprašanju. Za to bo treba postaviti najoptimalnejšo shemo, te pa seveda ne moremo postavljati vsi. Za organiziranost smo zadolženi vodilni.« V tržnem gospodarjenju dobivajo nove ideje, pobude večjo veljavo. Kako bomo odprli vrata tem? Generalni direktor: »Motivirati ljudi za ustvarjalno sodelovanje je velika naloga, kajti brez tega ne more biti napredka. Vendar ni dovolj, da delavec zna, treba je to tudi hoteti. Da bi to zares hoteli, je treba znati motivirati. Motiviran kolektiv bo dal veliko od sebe, bo zadovoljen in enoten. Če svoje osebne interese človek lahko uresničuje skozi interese podjetja, rezultati gotovo ne bodo izostali. Toda doseči klimo, v kateri bo to zaživelo, je največ, kar lahko dosežemo. In to že kar samo po sebi kriči po spreminjanju, po reorganizaciji. Širšo in-ciativo zaposlenih pa ne bomo mogli doseči na zastarelih hierarhičnih odnosih, ki gotovo ne sproščajo številnih intelektualnih potencialov, ki so v ljudeh. Zato moramo težiti k resnični demokratizaciji odnosov. Vsak delavec je pomemben in to mora sam čutiti, vedeti, da brez njega ne gre.« Današnji trenutek prinaša veliko problemov, pogojenih s splošnimi družbenimi vprašanji in osebnim vse težjim življenjem, nižanjem standarda. To načenja marsikatere zaplete, občutljivosti, konflikte. Generalni direktor: »Konfliktne situacije niso nič že v naprej slabega. Nasprotno, znajo peljati k pravemu cilju, če le znamo konflikt upravljati, usmeriti k skupno dobri razrešitvi. Tako lahko dosežemo veliko več kot le razrešitev konflikta, lahko pripeljemo problem k boljši razrešitvi. Zato je demokratizacija odnosov nujna in v njej so nujni tudi konflikti.« V novi organiziranosti dobiva samoupravljanje drugačno, ustreznejšo vlogo, ob čemer pa se le porajajo bojazni, da bo močna skupina novozaposlenih v libni manj obveščenosti. Bo za te relacije v bodoče moral bolj skrbeti sindikat, morda. Generalni direktor: »Delo sindikata smo imeli že do sedaj takorekoč perfekcio-nirano v naših aktih, vsi pa vemo, da ni teklo tako. Zato ni vse v tem, kaj in koliko smo zapisali (čeprav dajemo v statutu delu sindikata velik poudarek), ampak v tem, kakšni so ljudje, kako sindikat dela. Gotovo pa bo imel v novih pogojih nove naloge. Glede ostalega pa lahko rečem, da bo v novi organiziranosti moralo biti obveščanje še boljše, saj delavec mora biti obveščen, mora poznati strategijo, cilje, načine, pa tudi rezultate.« Kaj bi »položili na srce« delavcem Laboda ob javni razpravi o SSa in statutu? Generalni direktor: »Ne pozabimo, da Labod ostaja ena družina, ki se bo organizirala tako, da bodo naloge in dolžnosti sicer nekoliko drugače porazdeljene kot so bile doslej, vendar zato, da bi se vsi skupaj bolje in lepše imeli. To je smisel reorganizacije, ki pa ni nekaj »zacementiranega«, saj želimo razvijati te odnose dalje k čimbolj zaokroženim, fleksibilnim, ustvarjalnim, samostojnim tovarnam v sklopu naše Labodove družine.« V Libni so veseli močne skupine novozaposlenih. V avgustu so se še ubadalli z manj kom delovne sile, saj so imeli tri delavce pod planom, kaj šele, da bi imeli zagotovljeno šestodstotno rezervo zaposlenih. Celo leto so iskali kvalificirano delovno silo, vendar na skupnosti za zaposlovanje ni bilo takih prijav in tudi v tozd ni prišlo prošenj. Po končanem šolskem letu pa se je le nabralo nekaj vlog, predvsem pa smo čakali na naše štipendiste-pripravnike. Sedaj se lahko pohvalimo s kar veliko skupino novozaposlenih — 27 vsega skupaj. Od tega je 20 pripravnikov (16 s 4. stopnjo izobrazbe, trije s 5. stopnjo izobrazbe ter eden s 6. stopnjo izobrazbe). Na poskusnem delu imamo 5 delavcev, in sicer enega s 4. stopnjo izobrazbe, tri s 3. stopnjo izobrazbe ter enega brez izobrazbe. Tokrat imamo tudi dve delavki na uvajanju (ena z 2. stopnjo ter ena s 3. stopnjo izobrazbe). Ob tako močni skupini novozaposlenih in predvsem ob dvajsetih pripravnikih bi v našem tozdu močno potrebovali inštruktorja, saj izmenovodja in mentorji ne zmorejo tako obsežnega dela. Za pripravnike smo pripravili tudi lastne programe, prilagojene naši proizvodnji. Predvsem pa naj bi ob spoznavanju proizvodnje sploh usposobili te pripravnike za določene operacije. Od nove delovne sile veliko pričakujemo, seveda pa bo za to treba vložiti veliko truda mentorjev in pripravnikov samih. Saj, kot sem že omenila, je to največja skupina novozaposlenih dose-daj v Libni. Marija Čepin, poslovna sekretarka tozd Libna Poklicna gasilska enota v Krškem je demonstrirala delavkam Libne vajo gašenja. Z zanimanjem so si delavke ogledale potek gašenja in pri tem spoznale naporno in težko delo gasilcev benificirana delovna doba Z velikim veseljem smo prebrali, daje slovenska skupščina potrdila benificirano delovno dobo za delavke v primarni tekstilni industriji. Pred leti smo večkrat poročali tudi v našem časopisu, da si sindikati, natančneje republiški odbor tekstilnih delavcev, prizadeva za skrajšano delovno dobo tkalk in predilk. Poznamo težke delovne razmere v primarni tekstilni industriji, posledice so vidne in očitne, saj je le malo delavk, ki so dočakale zdrave polno delovno dobo. Takratna sindikalna prizadevanja so naletela na gluha ušesa, saj je delegatka iz našega okolja Slavica Putrih večkrat zapisala, da prizadevanja niso dobila podpore v strokovnih službah, raznih sisov in ostalih organih. Ko se je zdelo, da so puško že vrgli v koruzo, je končno popravljena ta zgodovinska V Tip-topu so veseli štirinajstih novih pripravnic, ki imajo končano 4. stopnjno izobrazbe, torej triletno konfekcijsko šolo. Polovica teh so bile naše štipendistke, zato so Labod več ali manj poznale, ostale pa so se v tem mesecu, odkar so pri nas, tudi že vključile v delo in kolektiv. Po mesecu dni dela dosegajo kar lepe rezultate, v povprečju 40 odstotkov norme, zato, kot je poudarila direktorica, tudi njihov delež v proizvodnji ni zanemarljiv. Na prvem sestanku po mesecu dni dela so se pogovorile s predstavnico kadrovske službe in direktorico tozda o delu, o odnosih, o pisanju dnevnika itd. Direktorica jih je še posebej opozorila na dnevnik, ki naj ne zajema opisovanj izven dela. Tako želijo, da bi pripravnice vključile v dnevnik predvsem postopke dela, tehnologijo, opisale, na kaj so morale biti pozorne pri posameznih materialih, modelih, torej sprem- škoda. Tkalke in predilke lahko uveljavljajo benifici-rani staž od leta 1945, kar pomeni, da je cela generacija pred upokojitvijo. Veseli smo posluha in popravka te nepravilnosti. Gotovo pa smo na vrsti kon-fekcionarji, da izborimo pravice za naše delavke. Tudi delavke v konfekciji delajo v zelo težkih delovnih razmerah, zato tudi ne dosegajo polnega fonda ur. Pogoste so invalidske upokojitve, ki izhajajo iz obolenj, ki so posledica dela (čeprav okvara hrbtenice in oči še vedno ni priznana kot poklicna bolezen pri šiviljah). Take so torej poti reševanja. Skupščina je potrdila tisto, kar so sindikati sprožili že pred leti. Zato velja aplavz sindikalnim pobudam in prizadevanjem, ki so trajala celo desetletje. ljale naj bi tehnologijo. Nekaj je bilo vprašanj mladih v zvezi z njihovimi dolžnostmi in pravicami. In prav je tako. Beseda je tekla o številu dni letnega dopusta Rekreacija v Delti za pripravnice, kako je z dopustom za tiste, ki še niso polnoletne, kakšne so njihove obveznosti za delo na dodatne sobote ter način plačila, ki je, kot je pojasnila direktorica, izven cenzusa pripravništva itd. Način dela z mladimi je v Tip-topu zelo izdelan. Dva meseca imajo uvajalnega časa za pripravnike, po dveh mesecih pa se tudi za pripravnike začne diferencirano nagrajevanje in ocenjevanje. Kako to gre? Na osnovi kriterijev: doseg norme, odnos do dela, kvalitete dela, izdelave dnevnika, zanimanja za delo in aktivnosti v kolektivu in seveda na osnovi discipline. Torej doseg norme ni edini kriterij, saj se v Tip-topu zavedajo, da rutina še lahko doprinese, pomanjkanje ostalih kriterijev pa se ne da kar tako nadomestiti. Sicer pa bojazni mladih, da bi za vedno pristali za šivalnim strojem, le niso tako »zacementirane«. Mlada delavka s končano 4. stopnjo izobrazbe, ki ji delo leži, se lahko ob delu šola na mariborski modelarski šoli in prav tak kader se je do sedaj potrdil kot najbolj perspektiven za našo stroko. Zato imajo mladi ambiciozni ljudje precej možnosti razvijati se in napredovati, saj je prav kolektiv Tip-topa starejši in ga je treba tudi na odgovornejših funkcijah pomlajevati. Ko smo že tako sedeli skupaj, je beseda nanesla tudi na odnose v proizvodnji, na izkušnje, delo in na prve vtise. Kaj različni so. Mateja je menila, da starejše delavke dosegajo pri šivanju tako hitrost, kakršne si sama ne zna zamisliti. Torej izurjenost veliko pomeni pri obvladovanju hudega tempa v naših proizvodnjah. Marjana je opozorila na občutno razliko v načinu obrtniškega in konfekcijskega šivanja ter na postopke in razlike učenja v šoli in dela v praksi. Irena se je tudi spomnila praktičnega pouka v šoli, pri katerem ji je začetno navdušenje kaj hitro splahnelo, saj za delo, ne da ni bila motivirana, ampak celo obratno. Zato razmišlja o prekvalifikaciji, ker se noče videti v bodoče samo za šivalnim strojem, kjer norma pritiska na ljudi, da pozabijo na mnoge vrednote in postajajo vse bolj ozki. Torej je izbira poklica glede na želje in sposobnosti zares usodnega pomena za človeka in hudo je, če se mlad človek v njem ne počuti dobro. Zato je stisko treba razumeti. To so grenke izkušnje, ki jih mlad, ambiciozen človek zazna in ki ga stresajo kot ledena voda. To pa mora biti tudi izhodišče za mnoge v podjetju, da bodo znali poskrbeti tudi za dvig kulturne ravni, ki je za odnose tako usodnega pomena. Zato bi se morali z mladimi v vsej naši delovni organizaciji veliko bolj poglobljeno pogovarjati in jim prisluhniti, saj so njihova opažanja kritična in tehtna, ne pa, da jih namenoma preslišimo in si mislimo, se bodo že spremenili. Tudi mi bi se morali kaj naučiti od njih, ne le oni od nas! vtisi pripravnikov v tip-topu zalinih 20 let informacija o zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmega Sredi oktobra praznuje Zala svoj 20. rojstni dan. Spomin na začetek konfekcijskega obrata, ki ga je takrat odpirala DO Modna oblačila, je še svež. Ženske so težko dobile zaposlitev v tem pretežno rudarskem mestu, zato so težko čakale na otvoritev obrata. Dvanajst mladih delavk je prišlo prvi dan z veliko upanja, da se jim je nasmejala sreča in so dobile delo. Toda že prvi dan so jih poslali domov, ker delo še ni bilo pripravljeno. No, potem je steklo in je teklo in teklo dosledno, pridno, prizadevno. »Tudi na stranišče se nismo upale, tako smo spoštovale delo, tako smo si ga želele,« pripovedujejo tiste, ki so še danes v Zali. Teh je še pet: Jožica Kunaver, Vera Lapaj-le, Nada Kogej, Lea Kumer, Pavla Magajne, naslednje leto pa se jim bo pridružila tudi Albina Tušar, sedanja direktorica. Ob jubileju pridejo spomini na dan, in prav direktorica se rada spomni začetka. Najprej je delala v traku, potem na kontroli. Čeprav s končano šolo, se je želela spoznati z vsemi operacijami. In tako se je zgodilo, da je zadrgo prišila na napačno stran, na kar je Jožica, ki danes dela na blagajni, glasno opozorila na napako »tanove«. Torej je šlo že na začetku prav zares in napak niso nikoli tolerirali. Danes je naša Zala 20-letna. V tem kratkem obdobju je rasla v samostojen tozd, ki dela za najzahtevnejše tuje in domače kupce. Za to je treba ne le veliko pridnosti, ampak tudi veliko znanja. Zala vse to ima, zato jim je naš glavni direktor v čestitki tudi zaželel vse najlepše tudi vnaprej, predvsem pa zadovoljstvo v kolektivu, ki živi in diha kot ena družina. Marsikatero nočno delo so oddelale delavke Zale enotno, tudi tiste iz pisarn so potegnile čez noč ali celo dve, da je bil kamion pravočasno pripravljen za pot na tuje. Marsikateri prijeten izlet so si privoščile in tako s skupnimi močmi odpotovale na Palmo de Malorco, v Dubrovnik pa še kam, za kar se je sicer slišalo po tovarni šušljati o razkošju. Toda, če nismo nič rekli ob njihovih prizadevanjih in žrtvah za primerne delovne rezultate, jim ne bi smeli biti nevoščljivi, ko so si organizirali izlet v tujino. Tako te prizadevne in zagnane delavke Zale tudi svoj 20. rojstni dan praznujejo predvsem v delu. če bodo sadovi sorazmerni njihovim prizadevanjem, si bodo kasneje, ko bo več časa, za svoj jubilej še kaj privoščile. V Ur. listu SFRJ, št. 60 z dne 6. oktobra 1989 je objavljen Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki je začel vejati dne 14. 10. 1989; s tem dnem prenehajo veljati določbe IV. in V. poglavja drugega dela ZZD. Ta zakon ureja temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Bistvene novosti, ki jih Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja prinaša, SO: — Delovno razmerje lahko sklene tudi tuj državljan in oseba brez državljanstva, če izpolnjujeta splošne in posebne pogoje (8. čl.]. — Prosta delovna mesta (prej dela in naloge) in pogoje se mora prijaviti organizaciji za zaposlovanje, ki jih mora javno objaviti. Za delovno mesto poslovnega organa ter delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora organizacija objaviti razpis v sredstvih javnega obveščanja (9. čl.). — Kandidata za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izbere organ upravljanja na pred- log poslovodnega organa (10. čl.). — Delavec sklene delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo na podlagi dokončnega sklepa o izbiri (11. čl.). — Pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko pripravnik strokovno usposablja za samostojno opravljanje del in nalog tudi, ne da bi sklenil delovno razmerje (16. čl.). — Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela je lahko delavec razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Sklep o razporeditvi sprejme poslovodni organ. Dela delovnega mesta lahko opravlja tudi doma (17. čl.). — Če se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, ali da ne dosega pričakovanih rezultatov, je razporejen na drugo delovno mesto, če pa takega delovnega mesta, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, ni, delavcu preneha delovno razmerje. Sklep sprejme poslovodni organ (18. čl.). — Delavcu, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ne sme prenehati delovno razmerje, dokler se mu ne zagotovi v skladu z zakonom in SSA ena izmed pravic iz dela: 1. pravica do dela v drugi organizaciji, 2. pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, 3. pravica do dokupa delovne dobe, 4. pravica do enkratnega nadomestila v obliki odpravnine, 5. druge pravice. Če mu ena izmed teh pravic ni zagotovljena, ima pravico najdalj dve leti do denarnega nadomestila v višini najmanj zajamčega OD. De-lavcu-invalidu ne sme pre- Pred dvajsetini leti so prišle v Zalo prve delavke, vesele, ker so dobile zaposlitev. Mnoge so še danes v tem kolektivu. nehati delovno razmerje iz tega naslova (21. 61.). — O prerazporeditvi in razporeditvi delovnega časa odloča poslovodni organ s sklepom (25., 26. čl.) — Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu (33. čl.) — Delavka med nosečnostjo ali z otrokom do dveh let starosti ne sme delati dlje od polnega delovnega časa oz. ponoči; delavka sme z otrokom, starejšim od enega leta, delati ponoči samo na podlagi njene pisne zahteve. Roditelj samohranilec, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali težkega invalida, sme delati dlje od polnega delovnega časa ali ponoči samo na podlagi njegove pisne privolitve (40. čl.) Za kršitev dolžnosti in delovnih obveznosti je delavcu mogoče izreči enega od naslednjih ukrepov: 1. javni opomin, 2. denarna kazen, 3. prenehanje delovnega razmerja (55. čl.). — Javni opomin je mogoče izreči za lažje kršitve (56. čl.). — Denarno kazen je mogoče izreči največ v višini do 15% akontacije mesečnega OD delavca, ustvarjenega v mesecu izreka odločbe, in sme trajati od enega do šest mesecev (57. čl.). — Poslovodni organ odloča o disciplinski odgovornosti delavca in izreče ukrepa javni opomin in denarna kazen, o izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja pa odloča disciplinska komisija. Za del organizacije zunaj sedeža organizacije je mogoče ustanoviti poseben senat disciplinske komisije za določanje o odgovornosti delavcev v tem delu organizacije. — Disciplinski postopek se začne na zahtevo organa upravljanja, organa SDK, poslovodnega organa in družbenega pravobranilca samoupravljanja. če poslovodni organ v 15 dneh od dneva, ko je zvedel za hujšo kršitev delovne obveznosti in za storilca, ne uvede disciplinskega postopka, organ upravljanja začne postopek za razrešitev poslovodnega organa (61. čl.). — O izrečenih ukrepih se obvezno vodi evidenca (68. čl.). — če je delavec odstranjen z dela ali iz organizacije v skladu z zakonom s pismenim nalogom poslovodnega organa, morata v treh dneh pismeni nalog predložiti pristojnim organom (69. čl.). — Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja tudi, če je bil neopravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma. Delavcu, ki je dopolnil 40 let zavarovalne dobe ali 65 let, preneha delovno razmerje, če pristojni organ ne določi, da lahko delavec ostane v delovnem razmerju (75. čl.). — V postopku varstva pravic mora pristojni organ, preden odloči o delavčevi zahtevi, zahtevati mnenje sindikata ter ga obvezno obravnavati in se o njem izjaviti, če ga je sindikat poslal (82. čl.). Našteta določila so le nekatera bistvena in drugačna, kot so bila navedena v poglavjih ZZD, ki so prenehala veljati. Posamezna določila Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja nalagajo ureditev zadev v republiških zakonih in SSA s tega področja. Pričakujemo, da bo do konca leta zato sprejet Zakon o delovnih razmerjih, s katerim bomo uskladili tudi naš Pravilnik o delovnih razmerjih. Pripravila: Mojca Novak, pravna služba DSSS bomo ukrojili sindikat po naši meri? Razmišljanje o prenovi sindikata Janez Rotar, DSSS, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Novo mesto: »Predvsem bi moral postati sindikat v celoti zaščitnik delavčevih pravic in delavca sploh. Zato se bo v podjetjih moral nujno postaviti na drugi breg vodstvenih struktur in v enakopravnem dialogu skrbeti za primerno zaščito delavcev. Zato bo v bodočem podjetju moral biti poklicni sindikalist, ki ga bomo seveda postavili delavci. Ni treba posebej poudariti ogromno znanje, ki ga bo delavčev za- stopnik potreboval za svoje delo. To bo moral biti človek, ki bo užival ugled in spoštovanje delavcev in vodilnih. Toliko o sindikatu v osnovnih organizacijah. Spremenjene bodo tudi relacije na občinskem in republiškem nivoju. Močnejša strokovna povezava v izrazitejše bran-žne dejavnosti je gotovo prava poteza, vendar pa povezuje delavce določene branže direktno v republiko, občinski sindikalni svet pa ima pri tem bolj kot ne zaprta vrata. Ta bo pridobil na moči in ugledu le, če bodo močni sindikati v podjetjih. Prav tu gre za koreniti preobrat, ki pa seveda pomeni veliko pridobitev. Bojim pa se, da se še ne zavedamo dovolj moči in vloge sindikata v bodočem podjetju, sicer bi glasnejše zahtevali njegovo pravo vlogo tudi v osnutkih naših novih aktov.« Francka Primožič, direktorica tozda Temenica: »V novi organiziranosti naj bi bil sindikat izrazitejša podpora delavcem. Kot tak naj ne bi bil politična organizacija, ker kot politična orga- nizacija ne more imeti kaj dosti skupnega z delavcem. Po mojem videnju naj bi bil sindikat v bodoče bolj nekakšna delavska stranka. Tako bi imel za seboj članstvo in njegovo podporo. Zato mislim, da se bo sindikat najbolje preoblikoval, če bo prenehal delati forumsko in deloval od spodaj navzgor. Seveda je za tako delo sindikata potrebnega veliko znanja in moči. Sindikat v tovarni bi moral biti bolj močan. Kot direktorica pričakujem, da bo sindikat enakopraven partner v pogovorih, odločitvah. Nikakor pa naj ne bi ostal v tako nepravilni zaščitniški vlogi, kot se je kazal do sedaj. Vedno je ščitil delavca, pa čeprav ali predvsem je šlo za slabega delavca. Takega ne potrebujemo. Skrajni čas je, da s slabimi delavci obračunamo. Tudi tu se bo moral sindikat drugače postaviti. Za dobrega delavca pa, mislim, kakšne izrazitejše skrbi niti ne potrebuje. Dobrega delavca bomo vsi iskali. V novih razmerjih bo moralo priti do izrazitejše vloge sindikata v skrbi za zaščito tistih delavcev, ki ostajajo brez dela zaradi stečaja. Bati se je, da novih podjetij ne bomo morali tako naglo ustanavljati, kot bodo morala stara in slaba propadati. Vendar bi pri zaščiti delavcev v takih primerih morali imeti primernejše fonde, ki bodo omogočali življenje, ne pa simbolične. Zgledovati se po delu sindikatov na zahodu v celoti, gotovo ne gre, ker je naš sistem le drugačen. Kako ali kdaj bodo tudi pri nas tako izrazite tržne razmere, ne vem. Toda, dokler bo tako, bo moral biti tudi sindikat pri nas le nekaj specifičnega, vsekakor pa močnejši in izrazitejši, kot je bil do sedaj.« slovenski sindikat je Dripravil nov model,