20. številka.
Trst v četrtek 25. januvarja 1900
Tečaj XXV
..Zdlnoat"
tzhaia en --rat na dan. raznn uc<letj :u iraznik«<>. <>"t> *». uri r.vefier.
N aMina /.»• a*:« :
Za celo leto........-I kron
za {x»l l»*ta . ........12
<Vtrt leta........ *» _
za en mesec ........ 2 kroni
>aT(iu>i»-> e ..!<»»•«-v j.u nai>rrj. Na i»a-r. ct>«> r»i»-» .»,«. r>*n»- iiHm^n.in- uiirttVN r»ririi
Po toltakaroah v Trstu se prodajejo posamezne številke jk> (i stotink (3 nvć.); izven Trsta pa po S stotink (4 nve.)
I • !** fini	* <«».
&din cs t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
v Killnontf je uto«1 !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'An ve,1 kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale. >i.> niHČi otrlasi itd. se računajo po pogoditi
Vsi <ioi>isi riMt se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema U|»rarniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo I rst.
I rcdništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 1*2. 1'pravniStvo. in sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccolo <tv. ,">, II. uaiistr.
Irdajatelj m dg"o /orni urednik Fran G u d n i k
Lastnik konsorcij lista „Kdinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trstu.
Kje je laz, kje resnica?
(Nekoliko mislij na članke «VHika laž naseda časa ).
(Dopis.) I.
stane popolna. Hihe pa, katere ima posamični človek, prenaša iste na človeško družbo in na vladanje iste, pa naj se ista vlada pojavlja v eni ali drugi obliki. Vendar pa imajo stiast, človeške hudobije, in slabi nagoni v državi z absolutistično vladno obliko mnogo širše
Zn ameniti članki Pobjedonosčevi, naslov- polje, nego v ustavni državi.	)l v
1 je n i: \ elika laž našega časa , pri- ' absolutistični monarhiji za zatirane nižje sloje ?
oličeni v venskem
kajti »Piccolo* opaža skromno: presente buon | zopet postavljena na javni ogled tista velika numero di soci —ali mislili so na razne laž tistih velikih lažnikov, ki so o zadnjih važne stvari: pobijali so alkaholizem; skovali državnozborskih volitvah — da bi opraviče-so nekako »narodno tajništvo*, kateremu bi | vali svojo, z avstrijskega stališča- absolutno bila naloga, iti ljudstvu na roko z dobrimi neopravičljivo politiko slavofobije v Primorju nasveti v različnih položenjih življenja, zlasti — lagali v svet o ginevanju irredentizma in pa za-varstvo pravic; vnemali so se za ljud- o spravi tu gospodovalne stranke z avstrijske knjižnice in gospod Venezian — ta naj-1 sko mislijo!! M« »stovskcm zborniku® in v slo- Kdo se upa povzdigniti svoj glas v prilog j svetleja luč v skupini, vladajoči na magistratu	Gospod Venezian je govoril tudi o po-
pre vo<l u v «Kdi nosti», zasluzil« i pravice in resnice 2 Monarh j e često'— je govoril o predmetu, označenem gori v trebi varstva manjšinam. Določiti da treba vseka ko, da si jih ogledamo nekoliko od obdan z ljudmi, ki niti ne p o-! naslovu.	torej, katere so to pravice in kaki pogoji mo-
bližej.	, znajo ljudske bede, ki nimajo	Menil je, tla se v državi pripravlja ne- rajo biti spolnjeni, da je možno govoriti: to
Ako premotrivamo članke z našega spe- zmisla za potrebe naroda. In kaj, kar bi utegnilo postati usodno za itali- je manjšina, kateri treba braniti pravice, eijelno slovenskega, demokratičnega in svobo- ker monarh sam ne prihaja v dotiko z na- jansko narodnost. Slovani iti Nemci se ho- Skoro bi bili tu zašli v položenje, da bi po-dontišelnega stališča, priznati moramo, da je v rodom, ostaje narodu tudi vedno pttij, in cejo spraviti, a taka sprava bi pomenjala polnoma soglašali z gosp. Venezianom. Saj omenjenih člankih sicer napisana mnogokatera ljudska beda mu ostaja vedno nepoznana. potlačenje Italijanov. Zato morajo tudi Itali- j tudi italijanski manjšini, kakor vsaki resnica da pa so članki k ljub ti temu	Nasproti trditvi, da je suvereniteta na- jani reči svojo \ varstvo svojih pravic v šoli, drugi, treba zajamčiti pravice. Ali to harmo-
došli za sto let prepozno in doka- roda v ustavnih državah fikcija, zamore se v uradu in na upravi sploh.	nijo v nazorih je hitro porušil tovariš in
postaviti paralelno trditev, da je suvereniteta	Torej sprava med Nemci in Slovani bi t€s,li somišljenik Venezianov, predsednik Pro-
monarha v absolutistični državi istotako — bila usoden udarec za Italijane! Morda še gressa, onorevole Benussi, ki je — nazna-fikcija! V ustavno urejeni državi voli narod njk<|ar nismo čuli tako jasnega priznanja, d a i nivši, daje za prihodnjo nedeljo p.ivabil 44 jazniti z idejami, z duhom svojega časa. Iz svojega zastopnika in mu poverja svoje za- so Italijani odvisni od Nemcev, da osei> VA vse'! pokrajin na posvetovanje o tem vse razprave je viden namen piššev, da bi "panje, nasproti temu pa prevzema izvoljeni vso svoj0 ,H>litiško ekzistenco spirajo na po- usodnem vprašanju — pravice italijanske dokazal škodljivost konstitucijonab'ztna; a od zastopnik obvezo, da bo po svojih močeh Iimt~. Nemcev in da je prepir med Nemci in manjšine tolmačil tako, da vnovič razvijejo pristaša absolutistične vladne oblike tudi ne pospeševal blagor natoda in se potegoval za Slovenci njim življensko vprašanje, vprašanje P™por italijanstva teh pokrajin in narodno moremo zahtevati kaj drnzega. Avktor je koristi volilcev. Res je sicer, da občni bla- ekzistenei. In iz kompetentnih ust bistrega i(,ej° 'talijansko dovedejo do zmage pač dokazoval in d o"k a z :i 1 premnoge slabe gor igra dostikrat le podrejeno, a lastni ali Vcneziana smo čuli to izpoved lastne — strani parlamentarizma, ni pa v ničemer do- strankarski interes prvo ulogo; koneeno je „božnosti.
kazal prednosti a b so 1 u t i / m a.	pa vendar tudi res, daje redek oni zastop- Gospo(J Venezian je menil dalje, da treba
z 11 J e.l ° j s n o , da imenitni p i s e c n i nra j a s n e ga p o j m a o b i s t v u k o n-s t i t u e i j o n a I i z m a, da se ni mogel spri-
Kdo ne bi urael tega ? Saj zadnja desetletja nismo živeli " glavo v vreči, saj nismo zastonj bili toliko vročih bojev za vsako d n a š e l a s t i i n z a v s a k o m r v o
Si,.,- izgleda - kuk,, I,i rekli - „e- nik> k»teri ~ l"*P>v»l » '>lagor 8vo-	obvegtjti laške lance „ 6llt3tvih Italijanov, 1 "n8e ' " " , » " 1 ,, _' ,
kak« ču.lno, .1, »e preprost aemlja« p^lrzue J«' vo,i,cev' in ?e » ''""S"	da IhhIo imeli nekakov pravec « njih paria-i S" "l "" '"Tt „Mi
staviti jmmI nož svoje kritike Ueje toU<1 — t« storiti i, o,.irov „a lastni interes, ............. ,lel()Vanje. I„ t„ je menil ^ , "'k.-v „ot„ ,1., glol„„e „pl, Men	m ,
visoko stoječe naebe. kakor je t............ ........ ......... .....-i priliki od-	v^,,: ,, ž ,.! e v sm„ ^ na „Jajn o t
prokurator svetega sinoda ruskega. A to nas ne moti. Resnice ni smeti podirati. Preidemo torej k razpravi sami !
Avktor sam priznava, da je ideja kon-stitucijonalizma prava in da je mehanizem v. svoji ideji pravilno sestavljen. Treba bi bilo torej samo, da ta mehanizem pravilno deluje in ideja parlamentarizma bi bila popolna. Da
tegnejo svoje zaupanje, ako se ne bo mogel z nikakimi vspehi izkazati pred njimi. Da se lastna volja premnogokrat pojavlja v osebi predsednika stranke, to je res, a treba je pomisliti, tla predsednik, ali stranka zamore priti do uresničenja svoje voljele potom volje naroda.
In kaj je absolutna volja monarha ?
deli, kaj je hotel reči gospod Benussi, ko je
»j pa treba preprečiti, tla ti siromaki ne	..	. , , ' x-	t--
1	11 ' _	pravil, kako si on tolmači pravice italijanske
postanejo tudi žrtve «naših kritik*.
manjšine.
Torej «žrtev» je vsaki mož iz avstrijskega	Drugod je skrajno, kar more zahtevati
Trsta, ako mora hoditi v parlament na —	manjšina, to, tla se jej zajamči popolnoma jedna-
Dunaj. To je zopet jako dragoceno pri znanje	kopravno življenje poleg večine, iz kompetentnih ust bistrega gospoda Vene- Gospod Benussi pa zahteva, naj se po-
ziana. To pri poznanje stoji vredno na strani	krajine, v katerih so Italijani v manjšini,
onemu sv.ijedobnemu v nekem javnem listu,	upravljajo v imenu italijanskega prapora in
da državni poslanci iz Trsta so na Dunaju	nacijonalne ideje italijanske!! Torej brez ovin-
le nekaki «kupeijski agenti* / nalogo, da iz-	kov: manjšini naj se zagotovi pravica vla-
j>a mehanizem parlamentarizma in konstituei-
j on al i zrna ne deluje pravilno, na tem ni	Trst} dne 25. januarja 1900.
kriva ideja sama, ampak so krive. Narodno pomirjenj e in integriteta	mešetarijo kolikor mogoče, da pa iz njih	danja nad večino. Gospodu Benussiju in
človeške slabosti in človeška po- julijskih pokrajin". — Pravice Itali-	navzočnosti na Dunaju ni sklepati ničesar,	družbi očevidno ni prav nič do tega, da bi
k varjen O S t.	janov. — 19 žrtev na Dunaju. —	kar bi se utegnilo tolmačiti kakor kako spre- veljali za skromne, ali vedo naj, da so tudi
Vsled nepopolnosti človeške nravi pa so Varstvo manjšinam.	membo v nazorih m stališču, na katerem je	drugi jeli prihajati do spoznanja, da morejo
ne)*»polne tudi vse človeške naprave. Ker pa Društvo «Progresso» v Trstu se je za-	stala gospodovalna italijanska stranka poprej,	tudi zoper neskromne zahteve italijanske
sta tudi konstitueijonalizem in parlamentari- celo nekam nervozno gibati, odkar so mu	ko progresovei še niso pošiljali svojih mož	manjšine postavljati krepke jezove, ako le
zem le človeška naprava, je umevno, da tudi poleg socijalistov za petami tudi najhuji mej	na Dunaj. To je vendar jasen govor : ka- možko hočejo, in da morejo zaklicati izvest-
• »na Iie moreta biti popolna. Da institucija najhujimi : Spadoni in družba.	koršnji Smo bili, taki 8IDO iti taki ostanemo!	nim aspiracijam izdaten: Stoji
parlamentarizma p<»st:me popolna, treba bi Sinoči so imeii zopet zborovanje. IMe-	S tem pfipoznanjein, potrjenim sedaj tudi iz	»Zveza slovenskih in istersko-hr-
bil o pred vsem, da človeška nrav sama po- ležba sicer meiuhi m bila posebno vehkn —	kompetentnih ust bistrega \ ene/inna, je pa vatskih županov«.
shodu sl<»venskih
P O D I
T K K
časnikov ostudni »barbari«, a Angleži se	industrija angleška razpošiljala svoje proiz- bitkah pri B r o n k h o r s t S p r u i t, pri
borč (po njih mislih) za kulturo!!	vode. Francoska je ležala tedaj na tleh, a Laiugsneck in na ^ori M a j u b a,
Pisatelj teh vrstic je staknil slučajno	Nemci so skrbeli v prvi vrsti za to, da si v katerih so bili Angleži sramotno tepeni, so
pecjm0 fpj Q BUrill V knjigarni brošurico, katero je spisal	utrde novo osnovano cesarstvo. Rusija seje isti izpoznali, da so po krivici* provzročili
dr. Passarge. V resnici je Ui knjižica	pripravljala na vojno s Turki in tako so vojno in Gladstone je potrdil Burom njihove
I M, Karlo Miklarćić.) je natj3neil gOVOr, katerega je imel prav	imeli srečni Angleži slobodno roko. Angleška stare pravice. Leta 1881. so sklenili mir in
Pač ga ni skoraj Slovenca, kateri bi ne j ge^aj imenovani gospod v »nemški Kolonial-	vlada je od 1873. I. do naših dnij provzro- Transval je priznal le angleško nadgospodstvo.
sletlil vojni, ki se je vnela mej Angleži in Gesellsehafc« v Berolinu. Govor je kaj za-	čila vse polno večih ali manjših vojen. To je trajalo le do leta 1*84.
Buri: saj nam dnevne in druge novine dan ni mi v, ker iz njega izvemo pravi vzrok	»V imenu civilizacije in napredka« so po- V resnici pa so Angleži vrgli orožje iz
na dan poročajo o razvitku te sicer ne šte- krvavemu plesu, ki se vrši te dni	bili Angleži na tisoče nedolžnih ljudij in po- rok le radi tega, ker so se bali prevelikih
vilne, a vendar krvave vojne. Znamenita je ,|oli v južni Afriki. Se ve, da ima g. Pas-	žgali mnogo, mnogo mest in vasij. Tako so! stroškov v novcih in preveč žrtev na krvi.
ta vojna tudi radi tega, ker se bojujejo sar^e v tem govoru vso drugo tendenco,	postopali v Indiji, Afganistana in Egipta.'Ali ko so leta 1S87. odkrili zlati rudnik
maloštevilni Buri z mogočnimi Angleži. Zdi nego jo ima malenkost moja, a to nič ne de.	Isto so začeli v južni Afriki s tem, da so si; i t \v a t e r s r a n d, kjer se je kmalu prav
se ti, da se mali David vojuje z velikanom Xam je le za stvar samo.	leta 1877. osvojili Transvaal. >a amerikanski način začelo razvijati lepo
Golijatom. Bog daj, da bi to bilo s podobnim Kakor so pred stoljetji zgrabili za orožje	1879. leta so napovedali vojni Zidom, mesto J o h a n n i s b u r g, od tedaj naprej vs|»ehom! j Holandezi proti Španiji, ali pred sto leti Zje- Zulu so bili sicer divij in hraber narod, a angleški »kramar« ni mogel več mirno
Se-ve, da to ni v naših rokah. Iver vera, da dinjene države proti Angliji, tako se tudi	| tujcem niso bili neprijazni. Po večih ali spavati.
Slovenci vsi simpati/njemo z Buri, zato mislim, daleč doli na jugu borfe Buri kakor jeden	manjših praskah so vjeli glavarja njihovega j Liberalni stranki bilo je žal, da je z Buri
Niso se ustrašili	Cetevaja in Zulu se morajo pokoriti Angležem tako milostno (?) postopala, a konservativci so
tla ne bom dolgočasil ljubeznivih čitateljie in prijaznih čitateljev naše »Edinosti«, ako pod črto nekoliko izpregovorim o pravih uzrokih
mož za svobodo domovine.
ne kovarskih diplomatov, a tudi ne pretnje do današnjega dnfe.
angleških ministrov : celo lepe plave oči sinov	Buri transvaalski so se s časom vzdra-
vojne in pa o Burih in njihovi deželi. Treba Albiona jih niso mogle zavesti. Zgrabili so za mili in začeli od Angležov zahtevati lastno nam je vedeti, da velike svetovne novine j orožje in sklenili so raje umreti za domača | upravo. V to svrho so poslali sedanjega pre-veeinoin pišejo vedoma neresnično, ker so več ognjišča, nego-li robovati nikedar sitim An- zidenta Krugerja v London, kjer je tedaj ali manj vsi taki časniki v židovskih rokah, gležem.
ako že niso naravnost v službi zloglasne	Že od leta 187.'». sem poskuša angleška
'aliaoce israelitč _ Ni se torej čuditi, da vlada — z večo ali manjo srečo — kako bi
taki in jednaki listi ne govore vse resnice svojo zastavo razširila na vse kraje sveta, se-j govor je imel za Angleže nevarne posledice, o Burih, često pa celo neugodno in pri- veda v prvi vrsti zato, da se odpirajo vedno j 1880. leta so se vzdignili Buri po vsej stransko. Buri s«, j>o sodbi tacih izvestnih nova j»ota, po katerih bi čudovito razvitji deželi in zgrabili za orožje. Po krvavih
vladalo liberalno ministerstvo Gladstone. A odgovorili so Burom: angleška posadka je v deželi in tudi o s ta ne. Ta lakonični od-
kar divjali, ker se je »zlato polje« izgubilo za nikedar polne žepe njihove. Prav tisti čas so se tudi združile »dijamantne mine« »Kim-berlev« in »De Boers Companv«. Dijamante so dobivali najprej posamezniki, kasneje društva, a slednjič so se vsa društva spojila pod načelništvom v svojem času mnogo imenovanega Cecila Rhodesa. Lehko si mislimo, koliko bogatstvo je prišlo na ta način v malo rok.	(Sledi.)
:u i-trsko-hrvat-kih županov <lne 17. avgusta zahtevi po politiškem nad v ladji. Prvi iu I lilo je sklenjeno, »lase ustanovi Zveza glavni pogoj je torej, da državna uprava z slovanskih in istrsko-hrvatskih županov«. <\ besedo in dejanjem pove enkrat Nemcem, da kr. deželno pre Is-dništvo kranjsko je post tot so časi njih nadvladja definitivno minoli. discrimiua rernra z odlokom št. f>10r>/pr. z	Za sed:.j seveda ni misliti na pametno
dne	oktobra t. 1. odobrilo pravila za to spoznanje v Nemcih. Tudi če je kje prodrlo,
zvezo, ki slo ve jo t:.ko-le:	^ «e upa na dan, ker je zavist mej nem-
£ 1. Društva ime in sedež.	škimi skupinami tolika, da se -saka skupila
Društvo »Zveza slovenskih in strsko- boji konkurence drug? v — radikalizmu. S hrvatskih županov« -e n< ta novija za Kranj- postulati nemškega radikalizma pa se Slovani sko, Štajersko. Koroško in Primorsko (Gori- ne morejo pogajati, ako si nočejo podpisati ško Trst in Istro).	smrtne sodbe. Uinevuo je torej, ako si ljudje,
i* '2 Namen društva.	ki mislijo, tudi od predstojeće spravne kon-
Društva natnen je: jnničevati svoje člene IV renče ne obetajo vspeha. O predpisih občinskih zakonov in družil, zau-	Premogarski Štrajki. Dočim se je
kazov, ki vrejajo občinsko uratlovanje, po- v trU.veljskem revirju posrečilo, da je prišlo -•»eševati kulturne težnje slovenskega in lir- do sporazurnljenja mej lastniki rudnikov in vaškega naroda ter potezati se za gmotne štrajkuijočimi delavci, pase na Češkem štrajk koristi njegove.	vzdržuje v istih demenzijah, oziroma preti
To doseza društvo tem: da izdaja navarnost, da postanejo dimenzije ševeče. -trokovni lir-t, da izdaja ali posj>ešnje izda- Le tu pa tam so začeli zopet delati. \ res-vanje zbirk za občinsko upravo važnih zako- niei imamo pred sabo velik kos soeijalnega nov, da pošilja |>eticije in resolucije oblastvom in narodno-gosj>odarskega vprašanja, ki utegne n »stav* m laja In i m zborom, da sklicuje redne postati prava len lam i te ta. Sporazurnljenja n izredne društvene shode (občne zborel, na v posamičnih slučajih so le sredstva za silo, -vaterih se razpravljajo z občinsko upravo v za trenotek, in leka more prinesti le pametna /vezi stoječa vprašanja ter kulturne in go-1 socijalna reforma, uravnava razmerja mej -]><»darstvene zadeve slovenskega in hrvatskega kapitalom in delom. A kje naj se vrši to naroda.	delo? Prav ta veliki štrajk nas spominja,
^ .'». ( lani društva.	kako poguboiiosna je sedanja parlamentarna
< lani so častni, pravi in podporni. Le in državna kri/a v Avstriji, avstrijski državljan more biti član društva.	V okraju Slane so ugodili zahtevam de-
.\ < 'astni člani morejo biti oni samopravni lavcev rova Mareek iu se je tam delo zopet avstrijski državljani, ki so si pridobili začelo. Delavci v Zaeleržu in Svotonovieah posebnih zaslug za društvene namene. so predložili svoje zahteve in so pripravljeni lil Redni člani zamorejo biti le župani ali na štrajk, če se jim ne ugodi. V več velikih podžupani slovenske ali hrvatske narod- tovarnah in podjetjih je delo ustavljeno zbok nosti.	pomajkanja premoga. V Mostu je prišlo vče-
C Podporni člani morejo biti občinski sve- raj na delo izmed f)ti48 delavcev le 1477. V tovalei in občinski odi*»miki slovenske Karlovih varili je včeraj 33li delavcev zau-ali hrvatske narodnosti.	stavilo tlelo ter predložilo svoje zahteve. I ri
Redni ali |>odporni član postane dotična velike tovarne stoje zbok pomanjkanja pre-«»eUa. ko prijavi društvenemu odboru, da nioira. — V rudnikih okraja Mieser je štraj-hoče biti član društva in izpolnovati društvene kalo včeraj 4414 delavcev. l>anes se bo vr-dolžtiosti. Redni člani plačujejo udnino po o šila na Dunaju seja zastopnikov rudniških <r!d. Društveni odbor ima pa pravico u bo- podjetij, katere se udeleže tudi delovodje, žnim županom ali podžupanom udnino znižati	V Pragi so že zaprli nekaj prodajalnic
ali celo spregledati.	premoga. V Mostu sploh ni več premoga.
£ 4. Dobava denarnih sredstev.	Mesto bo kmalu brez plinove razsvetljave.
Društvena denarna sredstva so:	Vodje delavcev trdijo, da more trajati štrajk
a udnina rednih in podpornih članov;	štiri tedne, a ljudje na Češkem prezebajo že
b)	darila in volila:	sedaj. Nemirov ni ni najmanjših «n ravno Va
c)	naročnina za društveno glasilo iu sku- mir in red govori več, nego sto govorov in pilo za spise, katere društvo izda.	pouličnih demonstracij.
> Dolžnosti in pravice društvenikov.	Asumcijonisti. Pred disciplinarnim
Vsak društvenik je dolžan društvene na- policijskim sodiščem v Parizu se vrši te dni mene po svoji moči pospeševati in udnino v riZ{>rava pnit; redovnikom. Dnanajst asum-prvem četrtletji vsaeega leta plačati.	cijonistov je obtoženih, <la so konspirirali
\'sak društvenik ima pravico udeleževati j)roti sedanjemu državnemu redu. S pomočjo se društvenih shodov ter tu govoriti in na- velikanskih denarnih sredstev, s pomočjo no-svete staviti. Redni člani imajo poleg tega vinstva (naj veča pariška tiskarna je njih
pravico glasovati, voliti in voljeni biti.
Redni člani prejemajo društveno glasilo brezplačno, podporni člani za znižano naročnino 1 gld.
»Š ♦">, Izstop iz društva.
last), pa tudi s p o m o č j o upliva na verne žene in kakor vzgojevalci mladine i. t. d. da so se bavili s politiko ter skušali doseči preobrat v monarhičnem smislu. Se stvarjo se je bavil tudi že francoski parla-
Vreineiiski vestni k. Včeraj toplomer ob 7. uri zjutraj 4*3, ob '2. pop. 100 C. — Tla komer ob 7. zjutraj 765*9. — Danes plima ob 4'14 predpoludne; oseka ob 11*30 preti p.
Mrtvec*!, prijavljeni dne 24. t. m. : Zam-boni Pavla, '2 1., ul. Giuliani o. — Hartel Marija, 1 m., ul. Muraglione 20. — Spongia Bianea, fi m., ul. Cereria 2. — Je v kri č Antonija, 1 m., ul. Veltro 1. — Bratuš Ana, l1/- 1-» »d. Llovd 12. — Persič Josipi na, 77 1. ul. Brolletto K. — Gustinčič Ferdinand, 2 1., Barko vije 249. — Kos Alojzija, 1 l/a U ul. Farnet«> H. — Benedetti Marcel, 1 m., ul. Carintia 7. — Pagliaro Magdalena, 50 L, ul- Fontanone 3. — Subart Jožef, 74 1., ul. Nuova 2H.
V bolnišnici: Zanolla Peter, 51 1.
Matkovič Alojzija, 4»> 1. — Antončič Ivan 22 1.
Iz Itojana nam pišejo: Nekoliko kasno prihajam sicer, ali nič ne de: raje kasno, nego nikdar. To vendar ne gre, da bi se ne spominjali naše vrle »Zarje« baš sedaj, ko se je zopet začela tako krepko gibati, o čemer priča letošnji »Silvestrov večer«. Dvorana je bila natlačena občinstva in sicer le domačega
—	iz Bojana in z Belvederja, kar je glavno. Vspored je bil jako srečno sestavljen. Zlasti ženskim dvospevom se je občinstvo kar divilo. Glasovi čisti, nežni, a tudi izgovarjanje besed razločno! In baš na to — se mi zdi
—	pazijo premalo naši pevovodje. A kako lepo so pele gospice Sarkotičeva, Mil kov i-čeva in Piščančeva. Zlasti v »Nezakonski materi« je ta poslednja v pianissitno in de-crescendo izražala vso tugo nesrečne matere.
Pa tudi inožki zbor je na višini svoje naloge. Ni sicer mnogoštevilen, a kar manjka na številu, nadomešča kakovost glasov. Gospodu pevovodji Ferdinandu Pertotu treba izreči vso hvalo.
Komični prizor »Židovski čveterospev«, igra »Srečno novo leto«, deklamaciji »Domovini« in »Slovencem o novem letu« ter srečkanje so dajali mnogo užitka in žaba.""* občinstvu. Hvalo tudi diletantom rojanskim, možkim in ženskim.
O polu noči so priredili alegorično skupino, predstavijajočo nastop novega leta. \ skupini je bil tudi ženski zbor »Zarje« z zastavo. Pri primernem nagovoru g. Godnika so pevke zapele »Molitev« — za odrešenje ubozega na rod a-trp i na. To je bil neopisuo ganljiv prizor.
Po dovršenem vsporedu je bil živahen |>les, a soglasna sodba je bila ta, da tacega »Silvestrovega večera« še nismo doživeli v Rojanu. Na tem pa gre hvala naši »Zarji«, ki naj se razvija tudi v bodoče v tolažbo in vspodluijo našega ljudstva v Rojanu.
Vsak društvenik sme izstopiti iz društva ment, kakor to izhaja iz naših brzojavk. O kedar hoče, samo da to naznani društvenemu jzj<iu pravde bodemo poročali svojedobno. odl>oru ; udnino pa mora za tisto leto še plačati. ako je bil dolžan plačevati. Take, ki društvenemu namenu nasproti delajo, sme dru štveni odbor izključiti. Proti taki izključbi se je moči v 14 dneh pri društvenem raz-
Tržaške vesti.
Vse. kar je prav! Iz
sv.
vami nam
sodništvu pritožiti. Kdor preneha biti župan, pigejo: V 16. Štev. »Edinosti« je g. dopisnik ali podžupan, ali pa občinski odbornik, iz- <jal sv. Ivančanom dober svet, češ. da je ta in
gubi članstvo ipso jure.
£ 7. Opraviteljstvo. Dru št vene zadeve opravljajo :
a)	ol>čni zlw>r;
b)	društveni odbor in
c)	društveno razsodništvo.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
TKST, jaulivarja lbOO
oni nedostatek, kar se t;če pevcev in pevk. Vse to prav. Le to nam ne sme zameriti, če mu povemo, da, kar se tiče večerje po veselici, bi bilo boljše, ko bi bil molčal. Dekleta v sv. Ivanu je zadelo to jako hudo. In mi jim ne zamerimo !
Po navadi prihajajo dekleta-|»e v ke na veselico brez starišev. Kdo naj skrbi zanje, mari ni to dolžnost društva? Ali naj vsaka sama beži domov, ali naj si same hodijo iskat prostora in jedij ? Ni-li boljše, da so t položaju. O spravni a keiji ni danes pevke in pevci zbrani po veselici, da se nobene posebne vesti. Danes se je sešel v združijo še enkrat, da še enkrat mogočno Pragi eksekutivni odbor nemškoliberalnih po- zaori krasna pesem, da se trese dvorana? slancev, da pride glede spravne akcije do Ni-li to pripraven trenotek, da navdušujejo definitivnega sklepa. Schonererjanci izjavljajo jeden druzega za napredek ? ! odločno, da se ne udeleže konference in njih	Glede stroškov naj si nikdo ne beli las,
grožnje gotovo ne ostanejo brez utiša na druge ako je zadovoljen oni, ki — plača! V »Zvezdi« nemške stranke. Dan. ko se ima suiti konte- smo na čistem v tem oziru.	Ivan.
renea. še ni določen.	(roljutija pO tflefoilll. Včeraj popo-
Isto misel, ki jo je včeraj izrekel uvodni ludne je nekdo za neko tukajšnjo jestvinsko članek našega lista — da namreč noben je- tvrdko pri g. Vianello A: C. po telefonu na-zikovni zakon ne more rešiti narodnega spora ročil vrečo riža. Kmalu potem je neki 12-— razvija danes tudi praška «Politika«, češ, letni deček prišel po riž. Zvečer je maga-da tu gre le za politiško moč, a jezikovno ziner omenjene tvrdke govoril z dozdevnim vprašanje je le bolj pretveza. Tako je tudi naroeevaleem ter se prepričal, da poslednji res, kakor pravi praški list, in nič drugače, nič ne ve za naročim. Redarstvo je dotičnega
Rešenje pride potem, ko se Nemci odpovedo
dečka aretiralo.
Vesti iz ostale Primorske.
X Volitev n a Goriškem. Prejeli smo in priobčujemo nastopno pismo: Slavno uredništvo »Edinosti« !
Zanašaje se na nepristranost slavnega uredništva, prosim sprejmite v prihodnji list naslednji popravek :
V s e j e neresnica, kar poroča brzojavno poročilo iz Gorice v štev. 1«S. lista »Edinosti« o shodu pri Rebku. Res pa je. da g. Alfred grof Coronini Cronberg je bil proglašen kandidatom. Na moje vprašanje : kedo bodi Naš državni poslanec, so v o-lilei odgovorili z gromovitim glasom: grof Coronini. Kaj so počenjali v stranskem zakotju gospodje iz Ajdovščine, gospod župan iz Rifenberga in dva gg. učitelja, za to se shod ni brigal.
Na odločno vprašanje g. dr. Gregorčiča: ali je kedo proti kandidaturi g. grofa, in ako kedo hoče govoriti proti, naj vzdigne roko, se ni oglasil nihče, in nikdo ni vzdignil r o k e. Na kunečne besede dr. Gregorčičeve, da grof Coronini bo nas poslanec, ako ga izvolijo volilci, je bil shod nepopisno r a z v* e s e l j e n. Sledili so gromoviti »živio« grofu Coroniniju in dru. Gregorčiču.
Sempas, dne 24. januvarja 19C0.
Z odličnim spoštovanjem B 1 a z i j Grča, dež. poslanec in sklicatelj shoda.
Danes smo prejeli tudi nastopno brzojavki! :
Izjavljava, da so bile brzojavke o shodu pri Rebku popolnoma neresnične: Grof Alfred Coronini je bil jednoglasno proglašen kandidatom.
Vidmar, župan v Loka veti, Slo kar, župan v Skriljah.
Opazka uredništva. Ker na shodu pri Rebku nismo imeli svojega poročevalca, torej ne moremo vedeti, kje je resnica v tem kaosu poročil in dijametralno nasprotnih s: trditev. Dolžnost nam je torej, da smo lojalni na vse strani, in da priobčujemo poročila, kakor nam prihajajo od te ali one strani. In prav zato, da pride resnica čim prej na dan in da bo čim prej konec tem žalostnim prizorom, ne moremo drugače, nego da tu ponatisnemo notico, ki jo o stvari objavlja sinoeni »Slovenec«. In o »Slovencu« ne bi mogli trditi, da je neprijazen kandidaturi g. grofa Coroninija, ali celo prijazen nasprotnikom tega poslednjega. »Slovenčeva« notica : se glasi:
»Včeraj smo objavili iz Gorice dopis o shodu volilcev pri Rebku. Došel nam je od take strani, da smo bili prepričani, da je dopis resničen. Danes pa smo dobili poročila od raznih strani — j e d na k a je dobila »Edinost« —, da se volilni shod ni tako vršil, da je bil shod le velik š k a n d a l, daje na shodu ljudstvo vpilo in razsajalo proti poslancem, da so navzoči poslanci dr. Gregorčič, Berbuč, dr. Rojie in Grča komaj mogli usta odpreti. Glasovanja o kandidaturi v s 1 e d r a z b u r j e n o s t i nobenega ni bilo. i Zato se vse čudi, kako je mogel priti «1 r. G r e g o r č i č o 1> tak o n e-jsrečnem hipu s kandidaturo grofa Coroninija na dan. Ali ni še zmed do-volj? Ali ne vidi, kam ga je pri ti rala njegova politika, gibajoča se vedno med dvema stoloma ?«
i
X I z L o k v e nam pišejo: Tu in tam po farah imajo posebne dneve ob delavnikih, katere praznujejo kakor praznike. Tako imamo sedaj v Lokvi dan sv. Vincenca, ki je so-sebno še praznik kamenosekov. Lani 21. januvarja smo prvikrat slavili ta praznik. Letos istega dtie je bila ob 10. uri predpoludne slovesna peta sv. maša z izpostavljenjem šv. Rešnjega telesa, streljanjem iz topičev in petjem domačih pevcev, maloštevilnih sicer, ali dobrih. Popoludne so bile večernice s petimi litanijami. Prav lepa cerkvena slavnost je bila. Potem pa smo se zbrali ob čaši rumenega vinca. Naši pevci so nam peli lepe narodne pesmi. Tako smo dostojno zaključili praznik zaščitnika kamenosekov.
R o k o d e 1 e c.
X Ali je res? Prijatelj nam piše: ■Ko sem se te dni po opravkih mudil v Rodiku, kupil sem mimogrede tobaka in Škatljico užigalic. A veste, kaj sem dobil v roke? I 'žiga lice društva »Lega naziouale«. Morete si misliti, kako mi je zavrela kri v žilah !«
Alije to res? Človeku ni lahko verjeti v tako nezavednost, ki zbira denar za društvo, ki nam moralno ubija mladino in nam pripravlja narodno smrt. Taki škandali res ne bi smeli biti več mogoči v teh resnih časih.
Raz p i s a n št i p e n d i j. Za dijake gimnazija v Pazinu je razpisan en štipendij ustanove Torreani, letnih 115 kron. Prošnje je uložiti do 1;"». februvarja t. 1. na občinskem uradu v Pazinu.
Vesti iz Kranjske.
*	G l a v n a slo v e n s k a h r a n i 1-n i c a i n posojilnica se je včeraj preselila iz Selenburgovih ulic na K o n-g r e s n i trg št. 14 v Souvanovo hišo v pritličju.
*	I" b e g e l j e p r is i lj e n e c, Ignacij Augsfisser, ki je mej drugimi prisiljeuci delal na zgradbi nove justične palače v Ljubljani.
*	P e n z i j s k i f o n d za t r g o v c e i n o b r t n i k e v L j u b l j a n i. Shod v svrho ustanovitve penzijskega fonda v Ljubljani za trgovce in obrtnike se bo vršil v i.e-deljo 2S. t. m. ob '2 uri popoludne v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti št. 41.
*	O d b o r društva »R u s k i j k r u ž o kc v L j u b 1 j a n i se na ustanovnem občnem zboru konstituiral tako-le: Predsednik g«»sp. dr. Jenko, podpredsednica gospa Julija Bartljeva, tajnik g. K. Sclnveiger, blagajnik g. L. Sclnventner, knjižničar in arhivar gosp. Fr. Govekar, odborniki: gospa Govekarjeva, g. L. Pahor in g. Iv. Smolč. Ali bi ne bil čas, da se sedaj tudi v Trstu resno počne — delati za ustanovitev društva »Ruskij kružok« ?
»R u s k i j kružok« se s n u j e tudi v Idriji in so pravila bajt? že od oblasti potrjena.
»G r u s s a u s Jezica, V e r 1 a g A. T u r k, Nachdruck verboten« etc. O ti
nesrečna Ježića, li ! Zakaj imaš tako prebito primitivno slovensko ime, da človeku takoj polomiš vso iluzijo, ki l>i ga sicer prestavila \ blaženi — nemški raj li, ali mu vsaj vzbudila divne sanje o nemških provincijali ! In tako samoneinške oglednice /.a čisto navadno slovensko vas je založil	Slovenec! Na
prednji strani je sicer dobila mesto »Dopisnica«. a razume se, da sto prav na drugem mestu in tako malo tiskano, da je človek niti ne zapazi pod mogočno senco — nemške -»Corres|»ondeiiz-Karte«. Ej bedna majka si ti, majka Slava, tvoji sinovi te zapostavljajo tvoji naj več i sovražnici — majki (ierma-niji! —
Vesti iz Koroške.
Natodna šola v Vel i ko ven, katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda, ni dobila zaprošene pravice javnosti. Hm — to je le zopetni dokaz vladine materinske ljul»ezni do nas Slovencev.
Razne vesti.
V Przemyslu na Poljskem sta se dva
akademika, ki -ta oba ljubila isto dekle, odločila za amerikanski d vol »oj, ki, kakor znano, zahteva, da vadljanje odloči, kateri izmej obeh tekmecev se mora sam usmrtiti. < bnenjena akademika sta v to svrho igrala eno partijo »pihneta . Akademik R. je zgubil igro ter ustrelil v prsi. Prestrelil si je pljuča in na ozdravljenje ni misliti. Se je — norcev na svetu !
Mej ogerske Slovake se je priselila lakota. kakor poročajo ogcrski listi. Glavni živež jim je krompir, ki je pa letos j:iko slabo obrodil. Heda jih sili iz domovine in številno selijo v Ameriko. Vlada je določila 2S.000 kron za javna dela, da bi si ljudje nekaj za-služili. ZIm.Ic tega pa lakota res ne bo mnogo manjša in dolžnost ogerske vlade bi bila, da intenzivneje pomore svojim stradajoči m podanikom.
Dijaške menzure (dvoboji na sablje) kažnjivi. Kasacijsko sodišče v C u rili u je dne I!—. t. m. izreklo načelom:«, da b«»do odslej dijašk«' menzure kažnjive po določbah k:»z. zakonika.
Loterijske Številke, izžrebane dne 24. januvarja:
Brno	73 43 2 59 H
ki mu razodene ženino nezvestobo in beg. To je zanj krut udarec in hiteti hoče za onima dvema. A v tem vstopita v sobo dva častnika njegovega polka, ki mu pripovedujeta, da se zaradi tatvine pri Zagorskem, tat išče v njih polku, ki je /bok tega onečaščen ter prosira Izmajlova, naj ftori vse, da se čast polka opere. Izmajlov jima obljubi, da pri Schuarzkopptriftu, kjer so to stori še isti dan, gre v spalnico in se ustreli. Dasi drama ni brez hib, vendar je na čast slovenskemu odru in je v nekaterih točkah celo nepresežno lepa.
vrh, kjer stojijo. O*»kler Angleži ne vzamejo te jMJzicije, ni zagotovljena osvoboditev L«a-dvsmitha.
Središče angleške vojske na Tuneli.
LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja iz taborišča B<»ercev na gorenji Tugeli z dne IS*, t. in.: Središče angležkih čet se nahaja
zasedli o be
obali. Dalje proti severu so napravili most čez reko ter zgradili veliko skladišče za živila. Na vzhodu od Sclnvarkopptrifta so postavili pet mornarskih topov ; eno baterijo so spravili čez reko na nizek hrib, od koder m	streljajo neprenehoma zelo silno v utrdbe
Brzojavna poročila.	Bocreev. Zgube, ki nastajajo vsled tega, so
Dopolnilna volitev na Ooriškem. veče nego pri Colensu. GORICA 24. (P ) Objavite moje	Praska pri Grestkoppu.
proteste proti najgorostasnišemu pa- LONDON 25. iK. B.) »Rcuter« javlja čenju resnice v včerajšnji 7?gOri- \/a Spcarmanscampa z; dne 24. t. m.: Danes čanski" brzojavki. Shodu bi moral v Jutro je bilo slišati prasketanje pušek straš-predsedovati Lokar, a Gregorčič se nejše nego kdaj koli doslej. Boerci so morali je vsilil. Sredi velikanskega hrupa opustiti Grestkopp; to mesto so zasedli Anin protestovanja SO sklicatelji shoda <rleži. Boerci SO iskali zavetja za kamenenim odšli. Ogromna večina klicala za „;,sjpomt <ločim so jih Angleži obsipali s Staniča.	Gabršček. šrapueli in Ivdit-granatami. Zgul»e Angležev
Volitev župana v Prasi.	so neznatne.
PRAGA 24. (K. B> i'anes se je vršila Ustav ljenje potnikov v Transvaal.
LONDON 2:'». (K. B.) »DaUv MaiU javlja z dne 24. t. m. : Danes jutro so na
v. 81. dee.	in sicer po vrstah: San-
tos 100.688 vreč, Rio 15.554, Java <>»U1, S. Salvador in Niraragua f>582, Portorico ">;5 ll>. Guatemala H;")~)(S. Domingo 3152, Malabar 2852, Vietoria 2711, Singapore in Sumatra 2443, Langimvra 2894, Jamaica 1S.V.», Co-starica 1547, Bahia 782, Mokka 635, Maraca i bo 380 in različnih drugih vrst 48.001 vreč. Pomanjkanje premoga na Italijanskem.
Več večih to v aren v Milanu je zavoljo pomanjkanja premoga moralo ustaviti delo. Vsled tega je prišlo na tisoče delavcev ob kruh. V luki v Genovi je na skladiščih dovolj premoga, a italijanske železnice nimajo dovolj vagonov, da bi ga raznašale tako hitro, kakor bi bilo potrebno. Drugi vzrok pa je v tem, da so špekulanti nakupili malone vse zaloge v pristanišču v Genovi ter tako zvišali ceno premoga na nezaslišan način.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
K o 1 o n i j a 1 n o 1» 1 a g o i
volitev župana. Volili so večkrat, in vedno sta do oi vala Podlipnv 42, a Staročeh Srb 43 glasov; zato so preložili volitev na jutri.
Sprememba na kitajskem prestolu.
LONDON 25. (K. B.) »Renfcer« javlja iz Shanghaia : List »Nerd Cliina Dailv Xe\vs« javlja: Cesar lvusang Tsie je sinoči podpisal
ukaz portugalske vlade vsem potnikom, ki hočejo v Transval, prepovedali nadaljevanje i potovanja.
Spor s Portugalsko.
LONDON 27. (K. B.) * Dailv MaiU javlja iz Lizbone : Portugalska vlada je do-
dekret, s katerim But-Dinga, devetletnega	i,jia n rad no obvestilo iz Lourenzo-Marqueza, ;
sina princa Duanga, določa cesarjem. But-	,]., ^ Boerci prelomili nevtralnost portugal-
Ding ima dne o 1. januvarja zasesti prestol.	skega ozemlja, ko so korakali iz Umbale v
Odprte lllke na Kitajskem.	Rockesville. portugalska vlast je poslala na
NVASHINGTON 24. (K. B.) Vse vlade,	dotično mesto takoj oddelek vojaštva s top-
ki so se udeležile pogajanj radi odprtih luk	ništvom. Guverner je prosil iz Portugalske
ni Kitajskem, so doposlale državnemu de-	pomoči. Isti dopisnik je izvedel iz naj boljšega
partementu pismena obvestila, v katerih za-	vira, da so portugalske čete že odšle v južno
gotavljajo, da bo amerikanska trgovina imela	Afriko. Pošljejo ša druge čete tjekaj.
na Kitajskem odprte poti. Le Japonska in	-
Italija še nista dali formalnih obvestil; mislijo, da je le pošta kriva na tem za kas-	TrgOVillci I fl prOfliet.
f,jenju-	Podružnice avstro-ogerske banke.
Tursko-romunska carinska pogodba.	mesti? ki dobijo podružnice av. og.
CARIGRAD 24. (K. B,) Komun«ko po-	^^ imeill|jej0 v Avstriji tudi: Trident,
slanstvo je izročilo turški vladi noto, v V~
Sladka
Ri2 :
		za f>0 kji. \ kronah.
Santos I.....		.....IKS.—
		
		
II. ....		.....U2,—
buzitos 111 Rio lsive	I. . .	.....115.—
	IL . .	.....io;{.—
Laguaira lave I. .		.....130.—
„ . » n. .	. . . .	.....98.—
Maracaibo ....	....	.....UHJ.—
Guatemala ....		.....1 (>»>.—
		.....107.—
Costaricca ....		.....141.—
Fortoricco ....		.....157.—
Domingo . . .		.....108.—
Jamaica.....		.....07.—
Malabar Plant . .		.....Kiti.—
Java W". J. B. . .	....	.....185.—
Moka......		.....153.—
: SMngapore ....	. . . .	.....04.—
Penang .....		.....87.—
Tellicherv ....		. 4 . . . 93.—
beli . . '.....		.....138.—
1 :........	. . . .	.....tf«i.—
skorja : (cimet)		.....83.—
„ eleeta .	. . .	.....83.—
italijanski ....	. - . .	. . . 18.— 23.50
Indijski.....	....	. . . 10.50 ll>.—
Književnost in umetnost.
Aškerčev a d r a m a »Iz m a j lov« je — kakor smo že omenili na kratko — častno vspela. Sosebna hvala gre seveda, kakor posnemljemo iz »Slov. Naroda«, tudi igralcem, ki so se s posebno ljubeznijo in vnet«'stjo zavzeli za t<» dramo. Snov svoji drami je gosp. Aškerc vzel iz Tavčarjeve novele »Tat . Vsebina je v kratkem ta: < irot" Fjodor Andrejevič Izmajlov je ruski dragonski ]»olkovnik. ki ima jako lepo ženo Vatido, katero ljubi čez v-e, a ki ima tudi mnogo dolgov. Vanda je razkošna /ena ter ima ljubimsko zvezo z nekim daljnim sorod-nikom svojim, po imenu Kozakievicz. <) lz-niajlovu se je raznesla govorica, da bo prestavljen in upniki se nepotr;»ež!jivo oglašajo ter nujno zahtevajo svoje terjatve. Pri knezu Zagorskem je ple> in Vanda je pregovorila svojega moža. naj se tudi on udeleži veselice. (hi jo uboga, dasi je ves potrt in zmu-čen, ker bi drugi dan na svaki način moral imeti najmanj HU M M» rubljev a ne ve, kje bi si jih iz|H»sodil. Ob jednem pričakuje z gotovostjo naglega premeščenja. \ es zatopljen v težke misli in skrbi, pohaja kakor nezavesten pri knezu Zagorskem i/ sobe v sobo. Naenkrat se zave v budoarju kne-ginje Zagorske, katere dragocen kine je ležal na mizici. Skušnjava ga premaga in on ukrade kinč, katerega drugi dan proda nekemu judu za 11.500 rubljev. Mej tem dobi Vandin sormlnik in ljubček iz Pariza dve brzojavki, ki mu javljata, da mu je tam umrl bogat strijc in da je on generalni dedič dveh milijonov premoženja. Hitro pregovori Vando, naj takoj pol>egne ž njim v Pariz. Izmajlov se vrne z sprehoda. Ves je zmučen in pobit in prišedsi v sobo stopi pred zrcalo z besedami: »Ali si ti polkovnik Fjodor Andrejevič Izmajlov, a? .. . Lop«»v si! tej te bodi. Tat si !« in pljune v zrcalo . . . Na to vzama v roke časnik ter čita notico o izvršeni tatvini pri knezu Zagorskemu, ki pravi na koncu, da je policija storilcu že na sledu. Izmajlov je zbegan in sklene, da se sam javi policiji. Tu mu hišna prinese Vandino pismo,
vl:i<11 noto, v Ka teri prosi, da se carinska pogodba med I ur-ško in Romunsko, kateri poteče rok dne 10./27. februvaija t. L, podaljša za dve leti. Iz francoske komore. — Asuiucijonisti.
PARIZ 24. (K. B.) Minister za vnanje stvari, I > e 1 c a s s e, je predložil komori načrt zakona o podaljšanju veljavnosti mešovitih sodišč v Egiptu za pet let, od 1. februvarja 1900.— Posl. M o t te je napadal državnega pravd -nika B u lota, ker je v pravdi proti asump-cijonistom navedel i»rez dokazov kakih ;>()
Kolomeo, Stičavo; na Ogerskem in Hrvatskem : Sopron, Novisad, Pančavo, Kečkemet in Varaždin.
Znižanje vožnine za ogersko zrnje in moko.
Kako lepo skrbi ogerska vlada za domačo industrijo, nam dokazuje zopet najnovejši korak trgovinskega ministra Hegedusa. Da zboljša obupno stanje ogerske mlinarske obrti, ji je dovolil olajšave glede tarif, in sicer je znižal vožnino za pšenico po vseh ogerskih
progah. Korist od te naredbe 1»<- torej užival poslancev, katere so asumpcijonistt baje pro-	^ ,je(ie,ee> Za m„ko je znižal ta-
.	11_________j -	tr.. .. :.....i	i J	J
težirali. Piavosodni minister M o n i s je govoril, da je Bulot le cital članek iz nekega časnika. Minister je dostavil, da so pri asumpcijonistih v Bordeaiixti našli vizitnico Bernarda. Bernard protestira proti tej o bdol-žitvi ter izjavlja, tla sta Bulot in minister lažnji vea.
Vojna v južni Afriki.
Vojaki za Transvaal. -kopani.
rito na severo-vzbod po progi Kašova-Odern berg ter vožnina po železnicah in po morju, via Reka, za prekomorski izvoz. Na ta način bode ogersko mlinarstvo lahko konkuriralo
Južno sadje
Rožiči :...........
Date!ji:...........
Smokve : (Calamata) v vencih ,,	proste
puljske (Puglia).....
sinirnske (v ~katljie:ili i . . Mandeljni : sladki I. Bari . . . . Lešniki: sieiljski.......
istrski.........
levantinski olupljeni . . . Suho irraztlje (cibibe): Eleine .
Snltjinine.......
iz Perzije . .
„ črne Cisme......
„ „ Morea......
„ „ Lipari......
Ponicranec (zaSioj)......
„	Jaffa [zaboj] ....
Limone	„ ......
Olje oljkino italijansko I. Bari .
„* . albansko.....
dalmatinsko .... bombaževo amerikansko . . bombaževo unjrleSko .... sesamovo.........
. . . 0.50
. . . o;">.— . . . 16.— . . . 10.— . . . 12.50 . . . 4«.— 91.—11(1.— . . . 37.— . . . 58.— . 77.— 7S.— . — f)f>.— . si.— <;*.— . 42.— — . 23.75 24.— . 2ti.— 27.:>0
! 3.— 11.— . 7.— :».— . 3.— «;.— . Gi».— &S.— .41.— 47 — . 44.— 47.— . 37.— 39.— . —.— 34.— . —.— 53.—
z našim.
Dražba nepr i in ien i n.
l)ne 20. febr. 1900. ob 9. uri pred p. na e. kr. okrajnem sodišču v Gorici: na za-Mostovi pod- h te vanje Frsina Malniga po dru. Trillerju.— Predmet: H/56 razdeljenih delov edine a
LONDON 24. (K. B.) »Times« javljajo	zemljeknjižnega telesa v lož. št. 21T> davčne
iz Ijorenzo-Maroueza z dne 23. t.: Na krovu	občine G-ra fen berg. Cenilna vrednost:
franc<»skega parnika »(.iirtmtle« je vse polno	923.30 K. — Najmanjši ponmlek l)lo.">4 K.
tujcev, ki izgledajo kakor vojaki ter hočejo	Stanje trgovine na Grškem,
v Transvaal. Isti list javlja, da so mostovi	lz P i reja javljajo1! Med trgovinskimi
uatalske železnice, tunel pri Laigsnecku in	agenti, ki so meseca decembra obiskavali
mostovi oranjskih železnic podkopani ter tla	Pirej-Atene, je bilt» tudi precej Avstrijcev in
jih Boerci laho vsaki hip razstrelijo, če bi	Ogrov. Upliv južnoafriške vojne je opažati
bili primorani umakniti se.	tudi na Grškem. Vsemu blagu so poskočile
Boerei pri Modder-Riverju litoeni.	cene od 10—50°/0, zlasti pa predmetom od
LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja	železa, svinca, svile, volne in bombaža, ko-
iz Modder-Riverja: Včeraj <v ponedeljek) st»	vinskim rečem in kožam. Nekatere inozem-
Anglcži poti varstvom topništva lvkognoscirali	ske tvrdke s«> si celo pridržale, da določijo
prtiti Maggerfoiitdinu. Sovražnik je «»d g o- j	ceno še le tedaj, kedar odpošljejo naročeno
v a r j a l zelo točno: isti je še Jako močan,	blago. Tukajšnje razmere so že itak zelo te-
Streljauje je trajalo še v noč ter se je nada- |	žavne vsletl upliva ažija, a da so tuje tvrdke
Ijevalo danes v jutro.	tako malo voljne, ugoditi željam grških tr-
Angleži ne lliorejo naprej.	govcev, to je nenavadna prikazen.
LONDON 2i>. (K. B.) »Times« javljajo t	Denarni trg.
iz Speannanseampa z dne 23. t. m.: Stre-	Bančni akcepti prve vrste na dunajskem
1 janje je trajalo ves tlanašnji dan. Angleži	javnem trgu 4% do 47/n;°/o» ^^j malo
Trgovinske vesti.
Budimpešta 2f>. Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.K2. Pšenica za april K. 7.70 do 7-71 Rž za oktober K. —-*- - do —*—. Rž za april Iv. 6"41> do 6*41. Koruza za juli K. —-.— dt> —.— Koruza za unij 1(.M)0 K. -4*1 ll 1 do r»*—. < )vcs za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 506 do O"08.
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, slabo. Prodaja: 10.000 met. st. "> nvč. ceneje. Vreme: megla.
Haillhlll'!? 2;">. Trg za kavo. Santos good average za marc 3č>.75 za maj 36.50, za september 37.50. za december 38.25 Denar.
Havre 25. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 42.75, za maj 50 k. frankov 44. —.
Dunajska borza dne 25. januvarja.
		ilaiifs	včeraj
Državni dolg v	papirju	99.70	99.05
- v :	srebrn	99.40	99.40
Avstrijska renta	v zlatu	98.95	98.95
„ kronali 4°/0		08. (?5	98.70
Kreditne akcije	...	234.90	
Lontlon 10 Ijsr.		242.10	242.20
20 mark . .	...	§3.61	23.00
Napoleoni .		19.22	19.20
100 italijanskih	lir . .	89.70	89.(50
Cekini	...	11.41	• 11.41
niso mogli naprej.
Vspehi generala >Varrena neznatni.
LONDON 24. (K. B.) »Times« pišejo: Nič ne kaže dosedaj na to, tla bi bil general \Varren dospel do glavne pozicije sovražnikove ter da bi imel z sovražnikom več nego sedem bitk in to le z njega prednjimi stražami. Boerci so uporabili ugodni čas, da so i spravili vojaštvo, topove, strelivo in zaloge na
znižanje. Stavki za prolongacije pro ul-timo 5s/8 do 55/h°/0. — Gibanje na glavnem zavodu avstro-ogerske banke zelo omejeno.
Tržaški kavni trg leta 1899.
I'voz kave je znnšal minolega leta 422.160 <p (prtiti 499.540 q. leta 1898.) Izvozih* se je kave 460.525 4. (proti 475.500 q. 1. m>8.) Na skladiščih je bilo dne 31. decembra 1899. 1. 210.047 vreč (proti 165,210
Um in tom
W pohištva vsake vrste
AlBsuidro Levi Minzi v Trsu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor r tapetarijah. zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in Franko vsakemu ua zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se 11a brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunajo.
POSLANO.
ilujijiti
<xl
Frana« Wilhelm F1
lekarnarja v Neunkirchen
Spodnja Avstrija'.
St- dobiva v vseh lekarnah zavitku j»o 1 glrl. Jlv. vel j
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trstu:
f».90 pdp. omu. N?brezina. (. ervinjan. Benetke •s.— _ brzovi. Dunaj, zveza z Reko
_ n Nahrežina. V dem, Benetke, Kim J*.— _ omn. Nahrežina. Videm, Benetke. Verona Hiid „ pošt. IHinaj. zveza Budapest in Zagreb l"_'.4.r) pop. omn. Kormin. zveza < ervinjan. Benetke . „ Nahrežina. Videm. Benetke, Kim ,".30 „	Benetke ma < ervinjan in vi a Videm)
Kim ivia Bi siji naravnost. it/2') _ j »ost. Dunaj, zveza z Reko H.13 zve. brzovi. Kormin
8* 15 _	_ IHinaj, zveza s Pešim, Reko
S.-ta „ meš. Nahrežina. Videm. Benetke 9.45 - „ do Mfirzuschlaga
ti. 10 - (samo ob sredah) ekspres v < »stende *
poliod v Trst:
ti.56 pdp.	me;. iz MiirzuM'hlags, Beljaka itd.
7.33 _	_ iz Italije. Konnina, Nabrežine
8.45 _	brzovi. iz Kormina
.. Ihinaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 _	pošt. Dunaj. zveza z Reko
10.4O _	brzovi. iz Italije preko Kormina
11.:*» _	omn iz Benetk (via ( ervignjan)
555 pop.	post. Dunaj, zveza z <»orico
7.45 zve.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovi. iz Italije preko Kormina
— „	_ Dunaj, zveza z Reko
11.35 _	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 1 hJp.	i^anio \ sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
<) d h o d o d > v. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje. Ljubljana. Dunaj. Beljak S4."> „ HrjK-lje, Rovinj. Pulj, Dunaj 4."iO pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pulj. Dunaj 745 _ brzovi. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj 2.30 _ Herpelje. I>ivaea (samo ob nedeljah in praznikih».
Dohod k sv. Andreju.
H.05 pdp.	Divača
9Ji5 _	Pulj, Rovinj
11.15 _	Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
ti. 15 zve.	Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9iiO _	brzovi. Pulj, Rovinj. Dunaj
9.Ž5 _	Hrpe!je, Divaea i samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
748 pdp.. 1.53, ti.25 pop. preko C ervinjana v Italijo lo,42 _ in lo.48 zvečer do t ervinjana.
Dohod v Tržič: 7.20. 2.45, predp.. 5.48, 10.3» pop. iz Italije preko C ervinjana. 1 ,.'{."> pop. iz 1 ervinjana.
Odhod n prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednju. Sv. Sobote,
Milj ob 7.15, 9, 11.> predp. 2.15 pop. Prihod 8.—, IO — predp. 12.10, 3 4.4;"» pop.
V	Milje 8 1 postat. f.-JO, 12 <pošta) pre<lp. 2.30,
4.1;» (preko Sv. Marka) ti.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), 8, H.-"lO < pošta 1 predp.; 1.30, •">-'»<• (po>ta). 5.30 pop. Ob 11 e d. in prazn. 8 i pošta 1. 9.30, 12 (f»o-ta» predp.; 3.—, 4." »O. 7.15 pop. Prihod: ti.:to (preko Sv. Marka) 8.— > (pošta) predp.. 2.—. 3.45 (posta) ti.30 pop.
V	Koper 7.50 predp. 12.05 < pošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod ti. 45. — (pošta) predp. L."Jo. 3.— (pošta 1. <>b 11 e d. in prazn. 7.50 preiip., 12.(>r» < jK»št:» 1. r».— pop Moli od: <>.45, H.— (po-tat predp.. 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.."i0. 3.— pop
preko Izole ti..*J0, 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: ll..M» in opoldne. Dohod: ti.30, 7.— zjutraj iparnika _Istria" in _Portoro?e~.)
V	U bi a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod	Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar,
— zjutraj.	ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in
V	Bovilj |Mb Pirana, Citianove. Poreča vsaki	** » <>»"'« je >kinjn«» znižana.
pond.. -redo, petek 7.:X> zj. Dohod torek, če-	J«* mj,,<> V*1*'-
trtek, soboto ob 7. uri zjutraj.	________
V	Pulj preko Pirane. Cittanove, Salvore, Poreea.
Vr-ara. Rovinja in Kusane ob ti.4.1 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a in a r 10.45 predp ,*».1."» pop. L> o li o d 1 .'tO, ti pop.
MEJNARODNI g
ANORAMAg trst - Borzni trg 14 - trst
Od 22. do 2S. januvarija Jako zanimivo potovanje po mestu Meksiki. Krotitelji v borbi z biki. Rakev generala Mejija, ustreljenega 1867. na povelje Juareza itd. — 50 podob 50. Vstopnina 20. otroci 10 kr.
Spedicijska poslovnica
j S a š p a r Hvalic
m
I
v Gorici v ulici 31 orel 1 i št. 1*2.
so toplo priporoča Sli »vencem v mestu iu na deželi za prevažanje vsakovrstnega l>la<r:i in pohištva v vse krnje.
Nov zaprt voz za prpvažavjp.
Postavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
Sta/vbeiii razpis.
..Pogrebno društvo** na V rdeli pri Tr.^u oddaja delo za popravo ->voje ilruštrcue hiše stv. 7!>4. li a V rdel i.
Ponudniki naj se obrnejo za natančne poizvedbe iu pojroje na 'Z. Ivana <<odiua. dništv. tajnika v Trstu, ulica iuIia št. 21. Društveni udje imajo prednost.
V Ve rde I i. dne 1-"». januarja liMM).
Pogrebno društvo na Verdeli.
nezavisno glasilo za politiko, narodno gospodarstvo, znanstvo 111
uniPiiiost. izhaja na Dunaju od novega; leta 1 i M M > kot tednik vsako sel«»to na 12-10 ! straneh ter «t«»ii na leto ♦»	na pol l. "
glrl. na četrt leta 1 ..">< I jrld.
„S 1 a v i s c h e s E e h o" ima namen, bra niti u nanševin /Rodovniška državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spa-»dajo dri sta no iu moralno v isto vrsto z tiru ginu vaškimi narodi. Pridobil si je sotrudni-kov, priznanih si!, med vsemi slovanskimi narodi.
„S 1 a v i s e h e s VI e h o" ima in sprejemlje in serate soli»lnih slovanskih drugorodnih firm. ki so navezani na razne dežele.
Uredništvo in iipraTiiištvo ,.SIaviscIiss Echo"
na Dunaju.
Eugengasse 37.. Wien X.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL!
Rafaela Italia
TRST — Via Malcantori št. 1 — TRST
Zalosra pohištva /a jedilnice, spalnice iu s prejemnice. žimilic in peresuie. ourledal iu zeleznili liliiiTiijn, |mi ecnah. da se ui bati koiikurein-e.
Najboljša domača zabava
— so —
F O N O G R A F 1
NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
The Ailo-Italian Comerce-CoipEj v Milanu.
1/kljiiciio zastopstvo za Avstro-O^ersko ima:
Premovani grafični zivoi E. Freisinger
v Trstu, Corso št v. 2.
Predavanja najslavnejših profesorjev
Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov
Cenilniki zastonj in franko
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani
W Dunajska cesta 5tv. 13.
priporoča svoje pri poznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo iu obrtniške potrebe.
o
oo
o
oo
o
oo
Najboljše berilo in darilo o°o oo je vsestransko jako pohvaljena
Jzsoja ii omika ali izvir sreče"
< neobhodno potrebna knjiga za vsakega Človeka, kateri se hoće sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sel»e in druge bia/.iti in prav olikati Dohod ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po uo^ti 10 kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10.
Staviieimi oliemsivil v mestu priporočam svoji* l>o«r.it«> zalogo in
jalnico vsakovrstnega jedilnega bla^a.
ki se nahaja v uliei Pilone st. 4, vtikal ulica Oiulia. Hiatr«» najboljše sveže. (/<*tie /.mero
One 30. decembra 1899.
odprl sem nov
proda- Restaurant Centrale Pilsen
v Via Torrente št. IO
(Vti<* /.inerie- in postrežba točna.
Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo.
Priporočil e se y.a ninoirobrojne nnročbe,
vrste i o vedno z vrtom in kejrliSeem, razsvetljenim z eleklr. luejo Plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznti in bavarske Reielienbrau v Ivitlinbachu.
beležim sj» »sto vat »jem
Hn n iba 1 Skerl j
trtjorec.
Tu- in inozemska vina prve vrste. Izvrstna kuhinja. Točna postrežba. Zmerne eene.
Rafael Giittner
voditelj,




3 9
Naša straža
i t
i ~rv trgovskega pomočnika, izur-
jeno^a /■ friforhti z fh'/iL<itc<(inu in kolonijtihtiiii hhufont. Vtš(v* mora biti slo-venšrine. lioinsčiiu' in lašrine. Vsa naznanila naj m' sirirvsujejo na naeolstvo Naše stra/.e< v Ljubljani.
Acquedotto 21.
Acquedotto 21.
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že p<> slojih imietnih in iiK-haničniii |mh1oI»;i1). izloženih ob uho«lu lokala.
Naj v r rji izbor niojstrrskilt iW\ Q
O O O i iiirhaiii/iie plastike.
Vse podolje so od mh izdeiane ? naravnih — — — veiMil od iajvečjili mstaihif sedanjem ' h Non plus ultra mehanične umetnx*i.
VSEBINA: Awthjnki ■•• -ar, rim«ki (Eifiež. tlt-klii-a permjučiai uti. .
iitiiirj.|-H"i nujni v«.jak. trpiufriij*- .l«-\-it-f itd.
--,i■. k:iU.T hi liilo ži\..
PojffcoiiM: IVnartrk	Tlctne Th«- Spot«>l
Giil ifrikavki^a pb-tneua, ki Ut /jva izl«iži*tia lfUw n t |i«rižfci razstavi. I' a u o r a m a : Bereke-segk4ka v«tj»a. poUiiijaujr >Ilur-gino* . i(Wuko • UKrikanaka vojna i mL
Vsak dan od 9 zjutraj do IO zvečer
Vstopnina	nve.
\ ojaki in otroei	7>
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z v/.ivanjem poniankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pi*.
želodčni katar, želodčni kr j, želodčne baležine, težko prebavljen je
ali zasližaiije
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj,, je /aj izza več let presknseno. lo zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert TUlzich-o^o zeliščno vino.
A To zeliično vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnoraočnih zelišč in dobrim vinom, 0 a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. ZeliSčno vino od- a v stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q	čajo bolezni in delnje vspešno novo napravo zirave krvi.	y
S pravi »časno poratio zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti ž«- v k:ili. Xe smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih lzastarelih > bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že j»<» enkratnim pitju tega vina.
7aniranio rlnvočbo nntraho in" nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, Ščipanje, ta|JII ailjc ulUVCOI\C |jULI osjo bitje srca, nespanje in tudi stnnenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične boiečine), odstranjajo se se zeliščuim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprebnvo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja i/, želodca in črev r. lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice sbibe prebave, poinankljivega naraščaja krvi in l»olehnega stanja jeter.
1'ri po{»obiem pomnnkanju colje do jedi. pod nervoznem zbeganjem iu otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli iu nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbnjo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje iu izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliično vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. :V) nvč. in ~2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah. Kopru. Iz »li. Piranu. Tržiču. Ogleju. Červinjann. Ronkah, Vipavi. Ajdovščini. Postojni, Gradišči, Krminn. Gorici, l'magu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Ilt*ki, Krku. Cresu, Malem Lošinju, Labinju, Pazinu. Motovunu. Vižinadi, Staremgradu, Poreču. Rovinju, Vodnjanu. Pulju, Portogruaro, Trevižu, \'idrnu. Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerekej in sosednih deželah.
Tii"li razpošilja tvrdka: Hubert Ulrich, Leipzig, po ."» ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-< »gerskej poštnina iu zaboja ue pa carine prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izreču
Hubert Ullrich-ovo	/('listno vino.
U OD


ct3 £
cd
cd £ rva ?
—	cd	
		1 ~
	03	
		
	<n	■r.
		
		
	s	
—	■	
	rvi	E
	O	
	Jsl	
*	.—	•
	će	X
		
-		—
=	ca	J
	V)	
• ^	a>	
r	E	s
>	—	
	S	
	. >	C
	NI	
1"	' =	E
	X	/ C5
		
	— "	>
—^	—	rt
3		
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4fi0,0. vinskega špirita HH>.(), glicerina 1UU.U, rudečega vina 240,0. jerehičnega soka 150,0, črešnjevega soka :»20.0. mane 30,0, koprive, janeža. omanovih koreni k, amerikanskega lapuha. lecjanovih in kolmežnih korenik vsaeega po 1O.0. Te tvarine naj se pomešajo.
rsi
o 1-1

^ S
cn ^
> -