LETNIK XXI ŠTEVILKA 1 JANUAR 1982 V ■ smučina ELFKN GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Prva zmaga Borisa Strela v veleslalomu za svetovni pokal Boris Strel in njegova prva zmaga v veleslalomu za svetovni pokal v COR I INI D’AMPEZZO (foto Egon Kaše) Sarajevo '84 OFFICI AL S KI SPONSOR Dne 4. 12. 1981 so predstavniki Olimpijskega komiteja XIV. Olimpijskih iger Sarajevo 1984 in Elana podpisali pogodbo, po kateri je Elan postal »officcial ski sponsor« ELAN bo sodeloval na olimpijskih igrah 1984 v Sarajevu O K ZOI SARAJEVO 84. S tem pooblašča sponsorja, da uporablja sponsorske pravice v reklamne in promotivne namene. Te dosedaj navedene tuje zveneče besede iz teksta pogodbe pomenijo v rasnici Elanovo plačano pristopnico za možnost uporabiti prireditev Olimpiade v Sarajevu v reklamne namene po vsem svetu. O tem so praktično tekli razgovori dobro leto in pol, rezultat pa je podpis te pogodbe. Na strani OK ZOI 84 je njihov marketing delal na pridobitvi ponudb iz sveta za posamezne artikle, v Elanu pa so tekle razprave in dogovori v koordinaciji preko družbenopolitičnih in samoupravnih teles. Za to akcijo in sredstva so se odločili TOZD na osnovi skupnega predloga v imenu Elana, kjer sodelujejo z naslednjimi deleži: TOZD SMUČI 70% TOZD ŠO 12% TOZD PLASTIKA 10% TOZD TRGOVINA 8% Poleg denarnih sredstev za sponzorstvo bo TOZD smuči po pogodbi prispeval tudi 500 parov smuči kot opremo za delavce in funkcionarje različnih prireditvenih prostorov. S kakšnim namenom je Elan podpisal to pogodbo? Že od vsega začetka je bilo vodilnim delavcem v Elanu jasno, da je s smelo kandida- vedbi zimske Olimpiade pri nas (tega pravočasno nihče ni preprečil, kar pomeni, da se je širša družba molče s kandidaturo strinjala), je dobra izvedba postala stvar vseh nas. Naloga Elana je seveda, da po svojih močeh dobri izvedbi pripomore. Olimpiada je sigurno največja športna prireditev na svetu. Mimo nje ne morejo niti športne organizacije, niti športniki. Zato bi bilo zelo kratkovidno in nespametno, če bi se ji Elan izognil. Prav tako pa bi bil Olimpiadi zadan precejšen udarec s tem, če bi jo Elan in drugi domači, v svetu poznani, Podpis pogodbe o sodelovanju s komitentom ZOI 1984. Podpisala sta tov. Brkič in tov. Vojsk (foto »SAM«) Sproščen razgovor po podpisu pogodbe o sodelovanju, kjer je sodeloval tudi tov. Anto Sučič, predsednik Izvršnega komiteja ZOI 1984(foto »SAM«) Zdravica za uspešno sodelovanje: dir. Alpine Tomaž Košir, dir. marketinga ZOI Vladimir Brkič, dir. Elana Dolfc Vojsk (foto »SAM«) turo in kasnejšo odločitvijo mednarodnega olimpijskega komiteja o dodelitvi prirediteve v letu 1984 Sarajevu, nustala za mesto Sarajevo, Bosno in Hercegovino in tako tudi celo Jugoslavijo ogromna odgovornost pred svetom za dobro izpeljavo te Olimpiade. Istočasno pa se je s tem ponudila tudi velika priložnost za vse vrste proizvajalcev dobrih izdelkov, da bi to sposobnost pokazali svetovnemu avditoriju. Elanovemu poslovnemu interesu bomo zadostili s tem, ko ga bomo s sprejeto pogodbo lahko za olimpijske prireditve uporabili v svoje reklamne namene odslej naprej pa do konca leta 1984, prav tako pa tudi s svojo prisotnostjo na olimpijskih prireditvah samih. Kako močno in v kakšnem obsegu bomo to napravili, je stvar Elana samega, predvsem njegovega znanja in iznajdljivosti in seveda finančnih sredstev. S pristopnico imamo šele možnost začeti z nekaterimi akcijami. Njihova izvedba pa bo zahtevala precej truda in znanja, premišljeni nastop ter finančna sredstva. V izdelavi je program v širšem in ožjem obsegu, ki mora nato biti finančno ovrednoten in sprejet na samoupravnih organih. Drugi vidik Elanovega nastopa na ZOI Sarajevo 84 je njegova družbena vsebina. Kakor hitro je bilo odločeno o iz- na športnem področju delujoči deli te naše družbe bojkotirali. Iz svojih lastnih poslovnih razlogov, ki jih mora Elan videti, se takšni prireditvi praktično na domačem terenu ni moč izogniti. Enako velja tudi za Organizacijski komite ZOI Sarajevo 1984. V kolikor bi vzel na področju smuči za uradnega opremljevalca katerokoli inozemsko firmo, bi dokazal svojo družbeno neobčutljivost in neuglašenost v naši družbi sami. To pomeni, da praktično ni bilo izbire niti za OK ZOI SARAJEVO 84, niti za Elan. Vsi organi na obeh straneh so to uvideli, vprašanje pa je bila seveda cena tega sodelovanja in dejansko uglaševanje pogodbe. To je trajalo dalj časa, vendar je bila sedaj sklenjena v obojestransko zadovoljstvo. Že od vsega začetka je bilo sodelovanje med OK ZOI Sarajevo 1984 in Elanom dobro z vso prizadevnostjo, da bi prišlo do dogovora. S svoje strani smo prepričani, da bo tako potekalo tudi naprej v obojestransko korist. Kot pa je že prej navedeno, je na nas naloga domačo Olimpiado v skladu z olimpijskimi predpisi čimbolj izkoristiti za sloves Elana doma in v svetu, kot tudi za nadaljnji tržni uspeh, ne samo na področju smuči, temveč vseh Elanovih proizvodov nasploh. D. V. Srečanje jugoslovanskih tekmovalcev -alpincev v Elanu V zadnjih dneh decembra so nas obiskali naše tekmovalke in tekmovalci jugoslovanske A skupine, skupaj z vodstvom reprezentanc in športni novinarji redakcij iz cele Jugoslavije. I*o kratkem razgovoru v upravni zgradbi tovarne in ogledu proizvodnje, smo drage goste povabili na kosilo v gostilno Kunstelj, kjer se je gl. direktor Dolfe Vojsk zahvalil tekmovalkam in tekmovalcem za njihove uspehe v pretekli sezoni, športnim novinarjem pa za njihovo naklonjenost naši hiši. S posebnim veseljem je čestital Borisu Strelu za prvo zmago v tekmah za Svetovni pokal. Andrej Šifrer, Tof in Rifle pa so na »letečem« obisku pri Kunstlju vzbudili pri vseh prisotnih salve smeha. Po najboljših željah za čimbolj uspešno leto 1982 smo se v poznih popoldanskih urah razšli. V. Brajnik Sprejem naših reprezentantov pred tovarno Iskrena čestitka Borisu Strelu za prvo zmago v tekmah za Svetovni pokal— Cortina I)’Ampezzo Serviser ženske ekipe Mulej Slavo, Bojan Križaj in Tomaž Cerkovnik med novinarji na ogledu tovarne Novinarji RTV Zagreb in Beograd ter kompletna A ekipa ženske. Od leve: Andreja Leskovšek, Anja Zavadlav, Metka Jerman, Bojana Dornik Letos naša najboljša — Andreja Leskovšek mm Srečanje v Elanu Tekmovalci in tekmovalke na ogledu v »kotni« Direktor z novinarji in tekmovalci v »pripravi materiala« Tekmovalci in novinarji na ogledu proi/.vodnje Bojan Križaj, karikaturalni portret, avtor: Alija Hafizovič, Darilo Radia Sarajevo Elanu, decembra 1981, za podporo Elana jugoslovanskemu smučanju (EKREM DUPANOVIČ) Na skupnem razgovoru s tekmovalci in športnimi novinarji 4 SMUČINA / Seminar o teku na smučeh za trgovce smučarske opreme Že po tradiciji smo tudi letos pripravili skupaj s Slovenija-športom, Alpino, Pletenino, Slovinom in Lekom seminar za prodajalce tekaških smuči. Ka/.lika od prejšnjih let je bila v tem, da smo povabili le prodajalce i/. Hrvaške, BiH in Srbije, seminar pa smo organizirali na Palah pri Sarajevu. LJdeležba seminarcev je bila velika, kajti tek na smučeh je v teh republikah relativno nov šport, pa smo pričakovali manjši obisk. Zelo zanimiva predavanja tov. Janeza Pavčiča, ki si je ustvaril s svojim delom velik renome v celi Jugoslaviji, so tudi na Palah vzbudila izredno zanimanje. Tudi ostali predavatelji so poskušali pripraviti svoja predavanja kar najbolj zanimivo, kajti vsi smo se zavedali, da je to naš prvi tovrstni nastop na tem področju. Tudi sedma sila je pokazala izredno zanimanje za seminar, pa so se obiski novinarjev kar vrstili. Televizija Sarajevo je o seminarju posnela krajšo reportažo, ki je bila nato prikazana na jugoslovanski TV mreži. Tudi praktičen del seminarja — vsakega seminarca smo postavili na tekaške smuči — je vzbudil veliko zanimanje in veliko smeha pri kratki tekmi, ko so se seniinarci — začetniki pomerili med seboj. Poslednji dan seminarja smo si ogledali proizvodnjo Markcr vezi v Unisu, predstavniki olimpijskega komiteja pa so nam razkazali tekmovališča na Jahorini. V. Brajnik Pozdravni govor dir. Vojska na seminarju za trgovce na Palah V sproščenem razgovoru tov. Dolfe Vojsk in predstavnik za tisk pri Sarajevu Krke, Boris Česen (foto »SAM«) Kot vsako leto je tudi letos na seminarju za teke na Palah imel »najbolj strokovno« besedo Janez Pavčič (foto »SAM«) Pozdrav Elanu: ženska tekaška reprezentanca Priprava smuči pred preizkušnjo na snegu, ludi trgovci BIH s smučmi so »shodili« na tekaški smučini (foto »SAM«) IH Otvoritev Elanove športne blagovnice v Zagrebu Zadnje dejanje ob otvoritvi je opravil tov. Haklin Alojz, pred stavnik skupščine občine Trnje Direktorjev govor ob otvoritvi Elanove športne blagovnice v Zagrebu, ulica Prolctcrskib brigad 72, dne 10. XII. 1981 Organizacijsko prebujanje sindikata v Zagrebu Pisali smo že o temi problematike organizacije in dela predstavništva in predstavnikov Elana. Sporočiti vam moramo, da smo naleteli na veliko zanimanje za nadaljevanje te teme. Prav tako bomo tudi vnaprej objavljali druga razmišljanja o teh aktualnih vprašanjih. Danes želimo v »Smučini« obvestiti vse delavce kolektiva, da želi predstavništvo v Zagrebu preko sindikata in sindikalne organizacije v Elanu, dobiti globljo in daljnosežno dimenzijo. a) Povezovanje delavcev v predstavništvu in trgovini Zagreb, kot celotnega Elana v skupno zdravo celoto. b) Kulturno prosvetno vspodbujanje delavcev predstavništvu in trgovini v Zagrebu. c) Vključevanje delavcev v Zagrebu v skupne sindikalne akcije Elana. d) Vključevanje sindikata v samoupravne akcije, kar pomeni organizacijo in odločanje, kije vezano s samoupravljanjem. Dogovarjanje in vodenje celovite poslovne politike kolektiva tako v Zagrebu, kot celotnega kolektiva. e) Pomoč v reševanju problematike, ki se nanaša na skupne potrebe delavcev v predstavništvu in trgovini v Zagrebu. Čeprav je ta aktivnost pričela šele v mesecu aprilu tega leta, že danes lahko rečemo, da so doseženi dosti dobri rezultati, posebno tisti, ki so opisani pod tč. a; b in c. Tu bi še posebej naglasili učinek, ki ga je na tem področju dosegla tov. Farkaš Zdenka. Želeli pa bi, da bi se podobnih ljudi našlo še več, ker le organizacija vseh nas vodi v lepšo bodočnost. Razen tega pričakujemo od te organizacije v bodoče večjo angažiranost v pomoči samoupravnim in drugim delovnim aktivnostim. S tem člankom želimo izraziti celotni sindikalni organizaciji in sindikalni organizaciji v Zagrebu uspešno in delovno leto 1982. Sumina Lautar Nikola Razgovor ob ogledu nove trgovine Od leve: Gmajnar Matjaž, dir. TOZD Trgovina, Titov sin Mišo liro/., namestnik preds. Rep. komiteta za odnose s tujino, I laki in Alojz, sekretar obče uprave skupščine občine Irnje in predsednik sabljaške zveze. Dolfe Vojsk glavni dir. Elana in župan občine Trnje, Kahlina Rudolf. Nova vodstva OOZK v TOZD Predstavljamo TOZD Športna orodja Dne 11. I 1. 1981 je imela OOZK TOZD Šp. or. programsko volilno konferenco, na kateri je bila podana ocena o preteklem delu ter izvolitev novega vodstva osnovne organizacije. V oceni dela za preteklo obdobje je bilo ugotovljeno, da je naša osnovna organizacija delala dosti dobro. Poleg tega pa je bilo izrečeno tudi nekaj kritike na naše preteklo delo. Ta se odraža predvsem v tem, da smo še premalo obravnavali notranjo problematiko v samem TOZD-u in DO. Seveda tako stanje je potrebno popraviti, zato je bil podan predlog, da se za naslednje mandatno obdobje izvoli poleg sekretarja tudi sekretariat. S tem mislimo, da se bo kvaliteta dela nedvom- no dvignila, saj smo pri izbiri kandidatov stremeli predvsem po tem, da bo iz vsakega oddelka zastopan po en član. S takim načinom bomo dosegli, da sc bo lažje obravnavalo problematiko znotraj posamezne delavnice. V oceni je bilo poudarjeno tudi to, da smo bili doslej premalo povezani z ostalimi OO. V tem povezovanju vidimo boljše reševanje problematike ne samo v posameznih TOZD-ih, temveč v Elanu kot celoti. Kritično smo ocenili tudi kadrovsko politiko, saj smo v preteklem obdobju pridobili le tri nove člane. Za neodgovorno delo v OO smo izrekli pismene opomine, enega člana pa smo izključili. Tudi na področju izobraževanja bo potrebno storiti več. V preteklem obdobju smo organizirali skupaj z ostalimi OO 14 dnevno politično šolo, vendar se bo potrebno vključevati še v druge oblike izobraževanja, saj bomo le s tem dosegli, da se bo naše delo bolje odražalo na vseh področjih našega življenja. Poudarjeno je bilo tudi, da bo za dobro delo v bodoče posvetiti večjo pozornost informiranju prav na vseh področjih, predvsem pa na področju našega dela. Novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno je sledeče: Sekretariat sestavljajo: sekretar: Triplat Pavel člani: — Pintar Drago, — Kelih Dušan, — Mijan Sonja, ki je obenem evidentičar. Novemu vodstvu želi OO veliko uspeha pri opravljanju odgovorne naloge. Vojvoda Vojko Naše smuči trdno v svetovnem vrhu Tudi letošnjo sezono smučarji in smučarke z našimi smučmi dosegajo lepe uspehe. Posebej velja to za alpske discipline, saj je v tekmah SP bilo doseženih že 159 točk (lani 120). Razveseljujejo nas dosežki alpink, ki se vztrajno približujejo svetovnemu vrhu. Zabeležiti velja 65. zmago v Svetov, alpskem pokalu in 1. jugoslovansko v veleslalomu z našimi smučmi (Strel). 1. Val d’Isere (FRA) 6. 12. 1981 —smuk 9. Meli Silvano (SUI) Napreduje tudi smukač Meli. Upamo pa, da nas bodo v prihodnje presenetili z dobrimi uvrstitvami tudi skakalci, predvsem Jugoslovani. Pa še rezultati v Svetov, alpskem pokalu: moški: 17. Vesti Walter (SUI) 61. Zeman Bohumir (TCH) 2. Aprica (ITA) 8. 12. 1981 — veleslalom 3. Stenmark Ingemar (SWE) 5. Križaj Bojan (YU) 1 7. Franko Jure 27. Strel Boris 36. Cerkovnik Tomaž 40. Zeman Bohumir (TCH) 41. Čižman Tomaž 3. Madonna di Čamp. (I TA) 9. 12. 1981 —slalom 2. Stenmark Ingemar (SWE) 12. Križaj Bojan (Yu) 26. Strel Boris 35. Cerkovnik Tomaž 4. Val Gardena (ITA) 13. 12. 1981 — smuk 10. Meli Silvano (ITA) 5. Cortina (ITA) 14.12.1981 — slalom 3. Stenmark Ingemar (SWE) 24. Franko Jure 26. Cerkovnik Tomaž 39. Čižman Tomaž 6. Cortina (ITA) 15. 12. 1981 — veleslalom I. Strel Boris (YU) 4. Križaj Bojan 7. Stenmark Ingemar (SWE) 25. Franko Jure 28. Kuralt Jože 30. Zeman Bohumir (TCH) 48. Čižman Tomaž Ženske: 1. Val d’Isere (FRA) 4. 12. 1981—veleslalom 18. Leskovšek Andreja (YU) 40. Zavadlav Anja 41. Peharc Polona 60. Dornig Bojana 2. Pila (ITA) 10. 12. 1981 — veleslalom 23. Leskovšek Andreja (Yu) 43. Zavadlav Anja 57. Jerman Meta 3. Piancavallo (ITA) 12. 12. 1981 — slalom 21. Leskovšek Andreja (YU) 24. Jerman Meta 25. Zavadlav Anja 28. Dornig Bojana 42. Peharc Polona 4. Piancavallo (ITA) 13. 12. 1981 — slalom 8. Leskovšek Andreja (YU) II. Zavadlav Anja 25. Jerman Meta 27. Dornig Bojana 39. Peharc Polona 5. Chanionix (FRA) 21. 12. 1981 — slalom 8. Zavadlav Anja (Yu) 15. Leskovšek Andreja 19. Jerman Meta 23. Dornig Bojana 25. Peharc Polona 6. St. Gervais (FRA) 22. 12. 1981 — veleslalom 16. Leskovšek Andreja (YU) 36. Peharc Polona 37. Zavadlav Anja 40. Jerman Meta 65. Dornig Bojana Tone Stare Vsa naša smučarska elita Četrto srečanje urednikov glasil ZD Obveščanje v združenem delu Predsednik zveze sindikatov Slovenije lov. Vinko Hafner govori zbranim novinarjem V decembru preteklega leta je bilo že 4. tradicionalno srečanje pod nazivom »Obveščanje v združenem delu« v Portorožu, katerega seje udeležil tudi naš urednik »Smučine«. Kljub temu, da je zdaj čas varčevanja na vseh področjih, tudi pri seminarjih, so se odločili za to srečanje, ker je dani trenutek prav posebno aktualen za pravilno informiranje delovnih ljudi. Na programu je bilo nekaj zelo aktualnih tem. Vinko Hafner, predsednik Zveze Sindikatov Slovenije je obravnaval gospodarsko stabilizacijo in naš družbenopolitični razvoj ter temeljne naloge sindikatov danes. — Najprej je govoril o vzrokih, ki so nam vsem znani, zakaj je pri nas do takega gospodarskega stanja prišlo. To so v glavnem prekoračitve investicij in večja poraba ter zadolžitev v tujini. Toda pozabljamo, da vse tudi ni bilo slabo in da smo na vseh področjih naše stvarnosti napravili velik korak na-prej. — Omenil je svetovni gospodarski položaj in posledice naše 38% skupne inflacije v letu 1981. Leto 1982 bo predvidoma najtežje, toda prinesti bo moralo prelomnico. V naslednjem letu bodo naše naloge še zahtevnejše, zato se moramo nanje dobro pripraviti, da jim bomo kos. Gospodarske teževe prinašajo s seboj tudi socialne razlike, ki ogrožajo našo stabilnost. Živeti moremo le od dela. Na vsak način bomo v letu 1982 skušali vsaj obdržati družbeni standard na današnjem nivoju. — Samoupravna ekonomska krepitev je edina možna alternativa v naši socialistični družbi. V teh težkih časih vsi kažejo s prstom na nas, na vzho- du in zahodu in pridigajo o poti v kapitalizem ali državni socializem. Mi smo trdno odločeni in vemo, da je naš samoupravni sistem edina pot in porok za našo gospodarsko in politično neodvisnc>st, našo varnost in mir. Prav sindikat mora biti steber krepitve našega samoupravnega sistema. — Delitev po delu je v času stabilizacije težje uresničljiva, vendar edina pot vrednotenja dela in nagrajevanja. — Socialna politika in socialna varnost delavcev. Pripravlja se 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, na kateri bo ta tema v sedanjem gospodarskem položaju najpomembnejša. Pojavljajo se vprašanja, ali je naš samoupravni socializem sposoben rešiti ta problem. Prav zato sindikat osvešča delavce za uresničitev in dosežek njihovih pravic. V tem srednjeročnem obdobju ne bomo mogli uveljaviti nobenih novih pravic, nasprotno, celo nekatere obstoječe so na udaru. — Gospodarska stabilizacija je bistvo socialnih pravic. Sindikat ni organizacija, ki je zato tu, da jc apriori proti nečemu (državi, samoupravi itd.), temveč organizacija delavcev, ki jih vodi. da bi z delom dosegli čim večje delovne uspehe in s tem tudi večje prejemke. — Izobraževanje za potrebe ZD. V Sloveniji je ca. 14.000 nezaposlenih delavcev, približno 20.000 pa je odprtih delovnih mest, pa zanje ni delavcev. To kaže na nesorazmerje pri izobraževanju in šolanju kadrov v preteklosti, mimo potreb Z D. — Pokojninsko zavarovanje, pri katerem smo v dilemah kako ga prirediti kot odraz de- Danes imamo na vsake tri delavce enega upokojenca, kar je veliko breme. Postavlja se vprašanje, ali znižati delovno dobo in zmanjšati pokojnino, ali jih povečati. Toda od kod jemati za to potrebna sredstva? — Mnogo je še drugih odprtih problemov, socialno zavarovanje kmetov, starih ljudi, stanovanja, otroško varstvo, letovanja itd., kar vse bo predmet obravnav na bližnji 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. — Uveljavljanje delegatskega sistema. Le-ta se v preteklem obdobju ni najbolje izkazal niti ne dobro razvil. Temu bo v pripravah na evidentiranje, kandidiranje in izvolitev spomladi 1982 treba pripisati velik pomen. — Kot rečeno bo spomladi 1982 letna konferenca Zveze sindikatov Slovenije. 10. oktobra 1982 bo X. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kasneje pa še kongres sindikatov Ju-roslavije. Tako pred nami stoji mnogo dela, da se temeljito pripravimo na vse te aktivnosti in da tako odpravimo čim več problemov, ki so se pred nami nakopičili. O vlogi in odgovornosti novinarjev je govoril namesto Franca Šetinca tov. Janko Smole, republiški sekretar za odnose s tujino. Na programu so bile tudi druge teme kot so: Možnosti in izkušnje pri smotrnem izda- janju in tiskanju glasil in biltenov; Uresničevanje vsebinske zasnove Delavske enotnosti; Racionalizacija pri izdajanju in tiskanju glasil in biltenov; Grafično oblikovanje glasil in vloga fotografije; Novosti v normativnem urejanju obveščanja in Novinarski jezik in ča- sopisna stilistika. Slavko Knafelj Novinarji na 4. srečanju Praznovanje v Elanu ob zaključku leta 1981 Prijetno vzdušje ob koncil leta 1981, za kar je poskrbel naš sodelavec Janez Hrovat — Tacman Kitajski košarkarji naši gostje Skupinska slika je nastala pred srečanjem košarkarjev JIANGSU in ELANA. Stojijo z leve: trener Stanck, Božič, Pogačar, Pirih Pavel, Kolman, foto Kolman Pirih Dušan, čepijo: St er, Jesenšek, Urbanc, Franko in Noč Košarkarji JIANGSU, ki so v nacionalnem prvenstvu drugi, so letos na povabilo ISKRE — OLIMPIJEgostovali v Sloveniji. Ker so kot Jugoslovani tudi Kitajci izkoristili zaključno fazo priprav ameriških študentskih ekip in takoj poslali svojo najboljšo vrsto, je bila vrsta JIANGSU oslabljena — brez dveh dvometrašev. V Sloveniji so odigrali nekaj turnirjev in prijateljskih srečanj, gostitelj pa jih je 11. XII. 1981 pripeljal na ogled naše delovne organizacije. Ponudila se je prilika, da se dogovorimo o srečanju še na parketu. Ker je bil rok za pripravo tekme izredno kratek, smo morali igralci napeti vse sile, da ne bi zagrešili preveč organizacijskih napak: plakati, radijske objave, priprava dvorane, ozvočenje, nacionalne zastave itd. Gostje so sc na dan tekme vrnili iz Bohinja in Bleda polni lepih vtisov o naši pokrajini in ljudeh. Pred tekmo smo si izmenjali spominke in se fotografirali, dali pa smo jim tudi podroben spisek igralcev s karakteristikami kar priča, da so tekmo vzeli zares. Začetek je potrdil naša prejšnja spoznanja o gostih: izredna disciplina igre, izdelane akcije, visok skok in natančen met, tako da je prvih deset metov končalo v našem košu. Tja do 10. minute si nismo opomogli, v 15. pa je bil rezultat tesen 24 : 25. Do konca prvega polčasa smo si zapravili možnosti za boljše izhodišče v drugem. Naš dogovor ob polčasu je bil — igramo vsi — ne gremo na rezultat, dočim smo na koncu poraženi za 28 točk iz zapisnika ugotovili, da je pri nasprotnikih igralo le šest igralccv. Tekmo smo izgubili v treh slabih trenutkih, ko smo v serijah prejeli osem, dali pa nobenega koša, vendar je treba priznati, da so gostje bili boljši v vseh elementih igre saj so ob koncu z duhovitimi akcijami navdušili številno občinstvo. Prijetno srečanje, ki bo gotovo ostalo v spominu tudi gledalcem, smo zaključili ob večerji, ko se Kitajci niso odrekli čaju in rižu navkljub času kolin. Ekipi Elana, ki je bila za to priliko okrepljena z Božičem, Sterom in Pogačarjem, je bilo to že četrto medržavno srečanje. V tretjem smo iz Trsta (dan pred novimi carinskimi ukrepi) odnesli zmago v tekmi s Slovenci združenimi v ŠZ BOR, z rezultatom 79 : 59 (40 : 26). ELAN—JIANGSU (84: 48) Radovljica — nedelja 13. december 1981, telovadnica OŠ, gledalcev 350, sodnika Lipovac, Štrukelj (oba Kranj). ELAN: Noč 2, Jesenšek 3, Urbanc 8, Pogačar 16, Pirih P. 4, Pirih D. 16, Kolman 4, Franko 12, Božič 9, Šter 10. JIANGSU: Xu Oiang 24, Yi Den Ha 26, Zhang Gui Oian 6, Lih Xing Wei 18" Gong Lu Ni m 29. Janez Urbanc Kitajski košarkarji (foto Kolman) Inventivna dejavnost v letu 1981 Za leto 198I ugotavljamo porast števila prijavljenih inovacij napram prejšnjim letom (1979 — 10 inovacij, 1980 — 30 inovacij in sicer je bilo prijavljenih 31 inovacij. Od tega je bilo sprejetih inovacij 19, odbitih 6 in v reševanju 6 inovacij. Delavci iz proizvodnje so prijavili 14 inovacij, največ avtorjev je bilo iz TOZD SMUČI in sicer 16, sledi TOZD INŠTITUT z 8 inovacijami, TOZD VZ. s 4, TOZD PL. z 2 in TOZD ŠO z 1 inovacijo. Izvedena sta bila tudi 2 razpisa in sicer za: DVOVIŠIN. BRADLJO in ČIŠČENJE IN FILTRIRANJE VODE NA VODO BRUSNI H STROJIH. O celotnem prihranku, odškodninah in inovacijah z naj- večjim prihrankom še ni bilo možno dati podatkov, kajti nekaj vlog se še rešuje, drugim pa šele letos poteče enoletni rok od začetka uporabe inovacije. Po tem roku pa se tudi preveri prihranek in izračuna ter izplača odškodnina. Znano pa je, da smo z inovacijami, prijavljenimi v letu 1980 prihranili 1,664.791,36 din in izplačali za 179.867,63 din odškodnin, kar znaša 10,8% od u st va rj enega p ri h ran k a. Lani smo tudi prijavili model »SKAKALNA SMUČKA«, avtorja Dolhar Braneta in sicer v Jugoslaviji, NDR. Norveški, Avstriji in na Japonskem, obenem je pa še vedno v postopku prijava patenta »SREDICA SMUČKE« v Avstriji, avtorja Robič Andreja. Prijavili pa smo tudi patent — »JADRALNA DESKA«, avtorja Lazar Tadeja. Komisija za izume in tehnične izboljšave, ki obravnava inovacije je svoje delo dobro opravila, seje so bile najmanj enkrat mesečno. Manjšo težavo predstavlja dejstvo, da včasih mine precej časa od trenutka, ko komisija predlaga v izplačilo neko inovacijo, pa trenutka izplačila le-te. Upamo pa, da bo tudi ta pomanjkljivost odpravljena. Stare Tone Letni občni zbor borcev Srečanje /. borci NOV Klana pred novim letom (foto Kolman) Pred novim letom so se zbrali borci na svojem rednem občnem zboru v Elanu. Od skupnega števila 45, jih je aktivnih le še 12, ostalih 33 je ie v pokoju. Povabili so tudi predstavnike družbenega življenja krajevne skupnosti in občine. Tako so se srečanja udeležili: Vidic Vlasta, sekretarka občinskega komiteja ZK, Staroverski Stavko, predsednik obč. odbora Zli in Legat Niko, predsednik sveta KS Begunje. Od predstavnikov podjetja pa so bili navzoči: glavni direktor, Dolfe Vojsk, dir. TOZD Smuči, tov. Vinko Bogataj, dir. gospodarskega sektorja, Pavel Kotler, dir. POZI) Športna orodja Lojze Pintar, dir. POZI) Inštitut Peter PetrKek, dir. 'POZ D — Vzdrževanje liranko Renko ter namestnik predsednika DS — DO Elan tov. Jože Kelih in direktorica nabave Frančiška Hribar. Ugotovili so, da so izvršili w.v(' naloge, ki so si jih postavili v preteklem letu. 1. Utrjevanje medsebojnih odnosov, v našem samoupravnem sistemu; 2. Vzdrževanje spominskih obeležij v Dragi: 3. Obisk »Hiše cvetja« — grob maršala TITA. 'Tajnik organizacije ZB, tov. Jože Cvenkelj je zbranim spregovoril {objavljamo nekaj bistvenejših iz.vlečkov). O utrjevanju medsebojnih odnosov Poudaril je to kot najvažnejše z« razvoj naše družbe. K temu lahko veliko pripomorejo delavci na vodilnih delovnih mestih kot nosilci, predvsem delovodje, mojstri, obratovodje, tehnologi, direktorji TOZD, glavni direktor in celotni kolegij. Premalo smo do sebe samokritični. Spominska obeležja v Dragi se zadovoljivo vzdržujejo. Borci so bili s strani sindikata povabljeni na izlet v »Hišo cvetja« na Titov grob v Beograd. Izlet je odlično uspel, le škoda, da se je tako malo borcev izleta udeležilo. Dotakni! se je tudi gospodarjenja v Elanu, ki je bilo v preteklem letu kljub gospodarskim težavam dokaj uspešno. 174 siarili miljanl din prihodka (z Brnco in Haparando pa 200 miljard), od lega /3 miljard čistega dohodka, je rezultat, ki mu ni kaj oporekali. Predvsem zato, ker so med letom razni vplivi negativno vplivali na gospodarjenje. _ Med drugim zelo težka 'nabava repromateriala in surovin, posebno iz uvoza. Kljub temu večjih zastojev v proizvodnji ni bilo. Zavedati se moramo, da stroški neprestano rastejo. . Samo naši osebni dohodki terjajo mesečno 2,2 stari mi-Ijardi din, od tega je skoraj 50% dajatev. 960 starih milijonov smo vložili v naše kapacitete počitniških domov. 1,4 stare miljarde smo porabili za individualno in družbeno gradnjo stanovanj, za malico plačamo po 5 din, čeprav je ekonomska cena zanjo od 40 do 80 din. Za prevoze na delo in z dela smo izplačali nad 600 starih milijonov itd; itd. Vse to je sestavni del naših osebnih dohodkov. Za investicije smo porabili blizu 10 milijard starih dinarjev in to za opremo strojev, nekaj gradbenih del in telefonski kabel Radovljica — Begunje. V letu 1982 pa za investicije predvidevamo kar trikrat toliko. Odnosi s krajevno skupnostjo Begunje so dobri, Elan čedalje bolj tudi gmotno pomaga pri reševanju krajevnih potreb. KS ima v programu izgradnjo gasilskega in kulturnega doma s poslovnimi prostori in pošto. Prav ta akcija zdaj stagnira, kar je velika škoda. Tudi za nas elanovce bi bil kulturni doni z.elo pomemben. V njem bi bile lahko tudi vse naše prireditve. Predlagamo, da patronat nad izgradnjo tega objekta prevzame Elan. Le tako bi uspeli s skupnimi močmi. Odnosi Elan — občina so dobri. Nekateri nam sicer očitajo, da imamo prenizko število delavcev včlanjenih v Z K. Res je tako, vendar je večina naših delavcev pridnih in vestnih, kar nam dokazujejo dobri poslovni rezultati. Člani ZB so se večkrat obračali na našo borčevsko organizacijo. Vedno so dobili potrebno pomoč ali nasvet. Spregovoril je tudi na splošno o Jugoslovanskem gospodarstvu, kjer je posebej opozoril na znano napako premajhne obdelave plodne zemlje in na nepospravljene kmetijske V skladu s predpisi o varstvu pri delu je bilo v mesecu decembru 1981 organizirano predavanje s preverjenjem znanja iz varstva pri delu za celotni vodstveni kader delovne organizacija. Izpiti iz varstva pri delu so bili organizirani v obliki predavanj, ki so zajemala sledeče teme: 1. Obstoječa zakonodaja o varstvu pri delu in dopolnitve. Predavatelj tov. Zajc Bojan, vodja službe varstva pri delu. 2. Osnove prve pomoči. Predavatelj dr. Grm Marjana, zdravnica obratne ambulante. Predavanja oz. izpitov se je od 68 vabljenih delavcev udeležilo 60 delavcev ali 88%. Na podlagi pregleda testov, je bilo ugotovljeno, da imajo vsi delavci več kot 75% pravilnih odgovorov in so tako tudi vsi za nadaljnjo dvoletno obdobje proizvode pred zimo, kar nam povzroči/ velike probleme v naši gospodarski bilanci. Kot problem pa je iznesel veliko brezposelnost naše mladine, kar vse bo treba v bodoče odpraviti. V program dela borčevske organizacije v Elanu za leto 1982 so za pisali: L Vplivati na boljšo obdelavo zemlje; 2. Zaposlili mladino; 3. Rebalansi/ali pokojnine; 4. Varčevali na vseh področjih dela; 5. Nadaljevali z utrjevanjem medsebojnih odnosov; 6. Obnovitev simbolov v partizanski Dragi. priredil: Slavko Knafelj pozitivno opravili izpit iz varstva pri delu. Delavci, ki se iz neopravičenih vzrokov niso udeležili izpitov, bodo morali izpite opraviti na svoje stroške, ker v nasprotnem primeru po zakonu o varstvu pri delu ne morejo opravljati del in nalog na katere so razporejeni. EL/KN Za ostale delavce, ki morajo opraviti izpite iz varstva pri delu v roku, ki ni daljši od dveh let, pa bodo izpiti organizirani v mesecu februarju in marcu letošnjega leta. B. Z. Izpiti iz varstva pri delu za vodilne kadre Tudi vratarska služba je zahtevna Iz krajevne skupnosti Begunje Iz krajevne skupnosti: Na proslavi ob dnevu JI,A, so se pionirji osn. šole »4. maj« iz Begunj predstavili z recitalom »Jugoslavija«. (foto Kolman) Proslava dneva JLA I nci j i dodajo tudi potrebni spremni dokumenti, potrebo po opredelitvi razvoja posameznih p;inog gospodarstva, opredelitev prednostnih investicij, investicij za odpravo ozkih grl in tistih, ki so zgolj namere; resolucija naj določi realno in nominalno rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka; glede na to, da skoraj dve tretjini blagovnega izvoza ustvarjajo Elan, Lip in Veriga, naj resolucija zadolži tudi ostale potencialne posredne in neposredne izvoznike, opredeli naj razvoj delegatskega sistema, saj smo v letu tretjih volitev v delegatske skupščine. V uvodnem delu naj bo na kratko predstavljeno izvajanje resolucije za leto 1981. Predsednik izvršnega sveta Stanko Slivnik je delegate seznanil z rezultati obiskov članov IS v OZD, kjer so se pogovarjali o izvozno uvoznih gibanjih v letu 1981 in 1982, fizičnem obsegu proizvodnje, investicijskih programih in časovni oceni investicij ter izrazil prepričanje, da bomo lahko s tako zbranimi podatki, razpravo v OZD. DPO ter v skupščini in na podlagi pripomb, ki jih bomo na osnutek resolucije do konca javne razprave še prejeli, oblikovali dokaj konkreten in zavezujoč dokument. Podrobneje je spregovoril tudi o rezultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih V nadaljevanju seje so delegati sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Radovljica. Statut prinaša uskladitev posameznih določb z ustavnimi dopolnili in sicer je predsednik skupščine voljen za dve leti in se ponovno lahko izvoli še za dve leti, prav tako predsedniki in podpredsedniki zborov. Mandatna doba predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta. Predsednik in podpredsednik ne moreta biti ponovno izvoljena, člani pa so lahko izvoljeni še za štiri leta. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta po dodatni obrazložitvi sprejela predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Obravnavali in sprejeli so predloga odlokov o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Ribno in Gorje tudi za vikendaše. Soglasno so sprejeli predlog odloka o podelitvi domicila aktivistom O F jeseniškega okrožja, imenovali 10 člansko volilno komisijo ter delegate za skupščino skupnosti slovenskih občin in v svet osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Iz krajevne skupnosti: Na proslavi ob dnevu JLA, so podelili aktivistom O F iz Begunj priznanje in zlate značke (foto Kolman) Iz naše občine Seja občinske skupščine 25. novembra 1981 so se sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine na 20. skupno zasedanje. Osrednji poudarek med devetimi točkami dnevnega reda je veljal osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981/85 v letu 1982 v občini Radovljica. Razprava delegatov družbenopolitičnega zbora je bila bogata, medtem ko delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti niso imeli pripomb. Razprave v združenem delu o osnutku resolucije verjetno še niso izpeljali, odtod molk v delegatskih klopeh. Upati je,'da bo združeno delo ne le v okviru strokovnih služb, temveč tudi širše, v samoupravnih organih in na delegacijah obravnavalo ta pomembni dokument, ki naj bi bil osnovno vodilo za gospodarjenje v naslednjem letu. Na ta način bo o svojih zadolžitvah seznanilo tudi neposredne proizvajalce in doseglo večjo pripravljenost za izvajanje plana. Večina pripomb se je nanašala na preveliko splošnost resolucije, nujnost, da se reso- Manj znana dejavnost kluba »OZN« v naši občini Tudi v naši občini delujejo pri večini osnovnih šol kiubi OZN, ki se združujejo v Konferenco klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Radovljica. Namen teh klubov je čimbolj široko in’ tehtno seznanjati mlade o mednarodnih razmerjih med članicami Združenih narodov, o navzkrižjih, ki prepletajo odnose med razvitimi in manj razvitimi, o dejavnosti organov generalne skupščine OZN ter o vseh pomembnejših akcijah OZN v svetu. V počastitev 10. decembra, ki je proglašen za dan človekovih pravic je več kot sto članov klubov OZN iz ra- dovljiške občine priredilo proslavo v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Študent iz Zambije član študentske organizacije neuvrščenih dežel v Ljubljani je na povabilo radovljiških klubašev najprej pripovedoval o današnjih razmerah v Afriki, zlasti pa o perečih problemih rasnega razlikovanja v Južnoafriški republiki. Na to temo je bil izveden tudi kviz, na katerem so se pomerile ekipe klubov OZN iz Kranjske gore, Mojstrane, Bleda, Kranja in Škofje Loke. Najboljše odgovore so dali mladi Blejci, ki so se tako uvrstili v sklepno slovensko tekmovanje, ki bo na začetku leta v Ptuju. Radovljičani uspešni v znanju, pesmi in spretnosti Na decembrskem tekmovanju ekip ZSMS gorenjskih občin »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, ki je bilo posvečeno ustanovitvi in razvoju naše armade, so največ znanja pokazali člani ekipe iz Radovljice. Sestavljali so jo mladinci iz Šolskega centra in vojaki iz Radovljice in Bohinjske Bele. Drugo mesto so si priborili Kranjčani, tretje Škofjeločani, četrti so bili Jeseničani in peti mladi iz Tržiča. Radovljičani bodo zastopali Gorenjsko na republiškem tekmovanju. : Krajevni konferenci ZB in SZDL Begunje sta 19. decembra lani v avli osnovne šole »4. maj« v Begunjah priredili proslavo za Dan JLA. Ob tej priložnosti so podelili listine in značke aktivistom OF, ter priznanja zaslužnim krajanom. V kulturnem programu so sodelovali predstavniki organizacij in društev ter šolska mladina. Popularni sodelavci ANICA KOLMAN Razgovori med ljudmi so različni, kakor so si različni ljudje. Ko sem sprejel prijetno dolžnost uredniškega odbora Smučine, naj sestavim članek o tov. Ančki Kolman, za rubriko popularni sodelavci, sem vedel, da bo razgovor prav gotovo prijeten in zanimiv. Kljub temu pa sem le nekoliko nerodno začel v.ve skupaj. Toda tudi tokrat, kakor tudi Že velikokrat poprej, je Anica izpeljala stvar na način, ki je zanjo tako značilen. Ni bilo tistega — vprašanje, odgovor, vprašanje, odgovor . . . ampak začela je preprosto in iskreno pripovedovati: » V Elan sem prišla 26. septembra 1956. Prve dneve sem opravljala delo v skladišču lesa, ker drugje ni bilo prostega delovnega mesta. Takrat ni mogel vsak dobiti zaposlitve, kaj šele izbirati delovno mesto. Prijela sem pač za delo, ki so mi ga ponudili. I'u nisem ostala dolgo. Po nekaj tednih sem bila premeščena v obral smuči. Spominjam sc, kako je takrat poteka! tehnološki postopek pri izdelavi smuči. Najbolj mi je ostalo v spornimi, kako je lov. Zima Janez mostičil smuči nad navadnim štedilnikom. Takrat se tudi nismo toliko dogovarjali, če je bilo potrebno kje drugje, na kakšnem drugem delovnem mesiti priskočili na pomoč. Spominjam se, da smo vsi delavci družno pristopili k montaži, takrat še vijačenih robnikov, ker je vagon, ki naj bi smuči odpeljal v izvoz, Že čakal na postaji. To je bilo značilno za tisti čas. Kmalu za lem so prišli za Elan težki časi. Takrat so me premestili v obratno pisarno, kjer je bil vodja nekaj časa lovJeras in kasneje Miha Finžgar«. Ko mi tako pripoveduje, jo opazujem in na misel mi pride: Kje bi bil Elan danes, če ne bi bilo lakih Ančk in njej podobnih sodelavcev. »Od I. 7. 1960 dalje sem zaposlena kot samostojni referent odpreme v izvozu,« nadaljuje Anica. »Poudariti moram, da mi je v vsem tem času, posebno pri vpeljevanju na novo delovno mesto, predvsem strokovno velikokrat pa tudi moralno, saj sem bila tudi te pomoči mnogokrat potrebna, pomagal naš sedanji direktor TOZD smuči lov. Vinko Bogataj. Dolga leta sem, predvsem jeseni presedela po cele dneve in večkrat nuli sobote, nedelje in praznike, tudi pozno v noč, da je bilo moje delo zadovoljivo in pravočasno opravljeno, kajti iiuli od lega je bila odvisna pravočasna odprema smuči po številnih dispozicijah kupcev. Na Elan sem se ravno zaradi medsebojnih odnosov med sodelavci in delovnih naporov tako navezala, da nikdar nisem razmišljala, da bi zapustila svoje delovno mesto, kaj šele Elan«. Ko ji omenim njene Želje, ambicije, njeno zadovoljstvo in prosti čas, nadaljuje s svojo enostavnostjo: »Zelo rada delam z. ljudmi, posebno pa v svojem ožjem delokrogu in Z. delavci iz skladišča smuči. Bila sem članica delavskega sveta, sedaj sem že šest let delegat. To je zame reševanje konkretnih problemov v krogu ljudi, ki se s lemi problemi tudi soočajo. Zadovoljna sem takrat, ko so medčloveški odnosi v redu in problemi, vsaj tekoči, rešeni. Zadovoljstvo me prežema ludi takrat, ko je na delovnem mestu vse v redu, da je kvaliteta naših izdelkov vrhunska, ko so kupci zadovoljni, roki izpolnjeni...« pogleda me in doda: »Pa ludi takrat, ko tekmovalci na naših smučeh dosegajo najboljše rezultate«. Na očeh se ji vidi, da to ni dodala samo zalo, ker ve na kakšnem delovnem mestu jaz delam. V trenutku spremeni ton in poudari: »Jezi pa me, če odnos do dela ni pravilen«. Kanček jeze se razblini in že preideva na njej še bližje področje, če ne najbližje: »Sicer pa sem zadovoljna ludi če doma kaj lepega in koristnega postorim. Rada pletem, šivam, kaj dobrega skuham in če s lem ustreženi mojim otrokom in njihovim vnučkom, potem mi je to v največje zadovoljstvo«. Pri teh besedah ji obraz z.a-Žari. Vidi se, da ni uporabila le besede, ki jih narekuje pamet. Pogled izžareva zadovoljstvo žene, ki ve, kakšna Je njegova cena. Po kratkem premoru jo povprašam: Kaj pa bodočnost? Če pomislim na Elan — za njo je to značilno, da najprej pomisli na Elan — potem naj povem, da je predvsem v naših rokah, vseli, ki smo v Elanu zaposleni. Da sem pa optimist, tako na delovnem mestu, kakor v zasebnem življenju, pa mislim, da veš — mi kratko odgovori. Zdelo se mi je, da je Anica v teli nekaj stavkih povedala vse o sebi. Morda bi le še jaz. koi njen mlajši sodelavec dodal. Mi vsi njeni sodelavci in znanci vemo, kakšna je Anica in vemo nuli, tla brez takih Anic in njihovega doprinosa v življenju sploh, marsikaj ne bi bilo tako kot je. Zalo Ančki, ki ima Že večji delež delovne dobe za seboj, želimo, da bi jo še čim dlje srečavali v Elanu. Brane Dolhar VISOKA STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA NAŠE OBČINE Po starostni sestavi prebivalstva je naša občina na vrini slovenskih občin z najvišjim odstotkom starostnikov. Po podatkih iz leta 1981, ko je bil opravljen popis prebivalcev, je v občini 12,4% prebivalcev starejših kot 65 let, medtem ko znaša republiško poprečje teh starostnikov le 9,8%. Posebno opazna je visoka starostna sestava v bohinjskem območju, kjer se ta odstotek povzpenja že na 14,7%. V Bohinju je nad 60% vsega kmečkega prebivalstva že starejše od 60 let. Kmečka go-spodinstva se spričo tega naglo zmanjšujejo. Zdaj se s kmetijstvom ukvarja le še nekaj nad sedem odstotkov ljudi. Kd, preš.n., naduro Plan pria. oz. prodaje Faktor uspeSnosti Ostala ltplai. Deficitarno! Minulo delo STRUKTURA OSEBNEGA DOHCDKA V % IH STROČKCVHIH 1 jtroSkovna 2,22 1,21 1,52 0,66 1,09 2,53 2,62 1,97 0,19 lil9 2,00 : ,52 3,85 0,68 2,55 1.91 Darilo za nov« leto Samopomoč Vzajemna pomoč pri KOOS Elan Begunje, obstaja že 26 let. Povprečno število članov se giblje med 240—250. Članske vloge so od 20 do 200.— din. Namensko vlaganje pa tudi do 2.000.— din in več. Vsak član ima pravico do brezobrestnega kredita 100% od vloge, vkolikor pa so sredstva na razpolago, pa tudi več. Mesečno se obrne približno 130.000.— din, število dvigov oz. posojil se giblje od 15 do 20 oseb. Vida Hrovat UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Breje Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72). Koledar »FIS« tekem v Jugoslaviji Nordijske discipline: 10. 01. 1982 13,— 14. 2. 1982 21. 02. 1982 21, — 22. 2. 1982 11.— 13. 3. 1982 27.- 28. 3. 1982 Alpske discipline 05, — 8. 2. 1982 15,— 21. 2. 1982 22.- 26. 2. 1982 24.- 25. 2. 1982 27. 02. 1982 28. 02. 1982 01. 03. 1982 3.-4. 3. 1982 6.— 7. 3. 1982 11.— 13. 3. 1982 13,— 14. 3. 1982 15,— 16. 3. 1982 19, — 20. 3. 1982 01 02. 4. 1982 03. 04. 1982 04. 04. 1982 07, — 8. 4. 1982 1 1. 04. 1982 Maribor Bohinj Travnik (Vlašič) Zreče-Rogla Kopaonik Planica Bled, Kranj, Ljubljana Sarajevo Boh. Bistrica (2x moški, 2x ženske — smuk) Sarajevo (Bje-lašica) Slov. Gradec Ravne na Koroškem Mežica Tržič Sa rajevo Kopaonik Škof. Loka Brezovica Kranj, gora Ljubljana Maribor Tržič Bovec-Kanin Reka-Platak Pomembnejši lesni sejmi v letu 1982: 08,— 12. 3. 1982 08,— 12. 4. 1982 19, — 23. 4. 1982 20, — 25. 5. 1982 » DIDACTA« Maribor Zagreb Milano 07,— 11.6. 1982 13,— 18. 8. 1982 14, — 22. 9. 1982 Ljubljana Celovec Zagreb skoki teki (moški 15 km, ženske 10 km); štafeta m — 3 x 10 km, ž — 3x5 km, ml — 10 km in 3x5 km) skoki — evropski pokal teki (kup Kurikkala) 14. Balkan, prvenstvo v tekih skoki — Svetovni pokal Evrop. pokal ženske (2x SL, 1 x VSL) Mednar. prven. Jugoslavije — moški, ženske — vse discip. Evrop. pokal moški — SL, VSL moški veleslalom moški slalom moški veleslalom Evrop. pokal moški — SL in VSL Evrop. pokal ženske — smuk in VSL 14. Balkan, prvenstvo — moški, ženske — slalom, veleslalom Pokal Loka — otroci (SL, VSL) moški — SL, VSL Svetovni pokal — moški SL in VSL Pokal Krvavec — ženski SL in VSL moški slalom moški slalom moški slalom in veleslalom moški slalom Hannover Sejem transporta in skladiščne opreme Mednarodni sejem pohištva Mednar. sejem strojev in opreme za les. industrijo in mednar. sejem pribora in materiala za pohištvo, oblaz. pohištvo in obdelavo lesa Mednarod. sejem strojev in opreme za lesno industrijo Mednar. lesni sejem Mednar. jesen, sejem Po testu smuči, ki ga je objavila nemška revija »SKI MAGAZIN« so naše smuči RC 05 na tretjem mestu za smučmi KAESTLE. Test zajema 49 tipov smuči iz 19 tovarn. Smuči RC 08 so na osmem mestu. V povprečju so vsi 4 tipi naših smuči (RC 04, RM 906, RC 05 in RC 08) boljše od povprečja vseh ocenjenih smuči. Za inovacije, ki so bile prijavljene v ELAN-u leta 1980, je bilo izplačano 10,8% od ustvarjenega prihranka. Olimpijske igre v Sarajevu naj bi po planu stale 163 Mio dolarjev (po ameriški reviji »SKI«), Vietnamu je v letih ameriške vojaške intervencije padlo več kot dva milijona ljudi). Vojskujejo se tudi danes in »niti enega samega področja na svetu ni, za katerega bi lahko zanesljivo trdili, da je izven nevarnosti vojaških spopadov«. TITO Sodobne vojne in sistem SLO Zgodovina je zapisala, da so v človeški družbi vodili na stotine vojn, v katerih je izgubilo življenje več milijard ljudi. Samo po koncu druge svetovne vojne je bilo več desetin vojn, v katerih je izgubilo življenje nekaj milijonov ljudi. (Samo v O vojni nasploh Vojna je oblika družbenega spopada, v katerem nasprotujoče si strani težijo za tem, da bi z uporabo oborožene sile dosegle nekatere svoje cilje, ki jih niso mogle doseči na drug način. Med razredi, med narodi in državami medsebojno prihaja do sporov (spopadov). Le-te rešujejo na različne načine in z različnimi sredstvi. Ali se bo nek spor razrešil po mirni poti (pogovori, sporazumi, prostovoljne koncesije oziroma izpolnitev zahtev, ki jih ena stran postavlja drugi pod grožnjo, itd.) ali pa bodo uporabili oborožene ali drugačne sile, da bodo dosegli cilj, o tem odloča vsaka nasprotujoča si stran (razred, ljudstvo ali država). Odločitev, da se z vojno doseže nek cilj, je politična odločitev. Prav zato je Lenin menil, da je imel Clausewitz (znani nemški vojaški teoretik iz prve polovice preteklega stoletja) prav, ko je zapisal, da vojna predstavlja nadaljevanje politike z drugačnimi, to je nasilnimi sredstvi. Da je vsaka vojna nadaljevanje politike z drugačnimi, to je nasilnimi sredstvi, se lahko brž prepričamo v primeru sleherne vojne. Med politiko, ki so jo vodili pred vojno, in to, ki jo vodijo v vojni, obstaja popolna istovetnost. To je ista politika in to so isti cilji. Spreminjajo se samo sredstva, s katerimi se politika vodi: namesto mirnih, uporabljajo sredstva oboroženega nasilja. Vojne se najpogosteje vodijo med državami, netijo pa se tudi znotraj ene države med njenimi razredi ali narodi in narodnostmi. Oboroženi spopad znotraj ene države ali dežele, med različnimi družbenimi silami (razredi, narodi ali narodnostmi) se imenuje državljanska vojna. Državljanska vojna je lahko revolucionarna, če se bojujejo napredni razredi, in kontrarevolucionarna, če jo bojujejo nazadnjaške družbene sile. V prihodnji številki »Vzroki izbruhov vojn« Izziv smučarjev - lepilcev TURNIR U lil. HS8S0 V soboto, 26. XII. 1981 so prvič odkar delajo skupaj le-pilci iz TOZD Smuči imeli v Krpinu izbor najboljših smučarjev v veleslalomu. Tekmovalo je 14 tekmovalcev. Progo z 20 vraticami je postavil Niko Legat, st. V prvem teku je prišlo vseh 14 tekmovalcev v cilj, v drugem pa je bilo nekaj odstopov (Langus Slavko, Gračnar Drago, Papler Mirko, Mohorč Jani). Predtekmovalca sta bila Knafelj Robi in Legat Niko. Rezultati: 1. Smolej Darko 2. Kržišnik Lado 3. Heberle Rudi 4. Kocjančič Andrej 5. Podobnik Anton 6. Torok Jože 7. Kodraš Boris 8. Čadež Milan (K Zmenili so se tudi za prehodni pokal najboljšega smučarja — lepilca Langusove izmene. Prav tako lepilci — smučarji pozivajo na dvoboj v veleslalomu katerokoli skupino delavcev v Elanu. Rudi Heberle Sindikalno prvenstvo Elana v šahu za leto 1981 8INDIKAIN0 PRVENSTVO KLANA V ŠAHU ZA LETO 1981 - 16.XII.1961 Zap. *t. PRIIMEK IN IHE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 TOČK MESTO 1. K CBELJ 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 l 0 0 1/2 1/2 0 0 0 5 18. 2. FIR 1 & 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 u 2 20. KNAVi; 1 1 5 1 0 1 u 1/2 1/2 u 1 1 1 1 0 0 0 0 0 9 10.-11. 4. KCHOfiEC o 1 0 0 1/2 0 0 1 0 0 1 1 u 1 1 0 0 1 0 7 1/2 13.-1». 5. LEGAT F. 1 1 1 i to 0 1 1/? 0 1 1 0 1 0 0^ \ 1 0 0 1/2 11 5.-7. 6. BLAŽIČ F. 1 1 0 1/2 1 *£ 0 1 1 0 1 JL_I 1 0 1 1/2 1 0 0 0 11 . 5.-7. 7. BILIČ 1 1 1 1 0 1 & 0 1 0 1 1 0 0 0 1/2 1 0 0 1 10 1/2 8. ti. KEVLJA 1 1 1/2 i 1/2 0 A_ 1/2 0 1 1/2 0 1 0 1 1 0 0 1 11 5.-7. 9. VALANT 0 1 L/2 0 1 0 0 1/2 % 1 !_ 1 1 0 0 1/2 1 0 0 0 8 1/2 12. 10. POTOČNIK 1 1 1 1 0 1 i 1 0 % 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1/2 1? 1/2 3.-4. 11. HROVAT 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 # 0 1 0 0 0 0 0 0 1 3 19. 1?. ZAJC 1 1 0 0 1 u 0 1/2 0 0 1 m 1/2 0 1/2 1 1/2 0 0 0 7 15.-16. 13. BLAŽIČ A. 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1/2 #! 0 0 1 1 0 0 0 5 1/2 17. 14. KK8MAN F. 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 17 2. RESMAN A. 1 1 0 0 1 0 1 1 1 u 1 1/2 1 0 % 0 1/2 0 0 1 10 9. 16. CMEJC 1/2 1 1 0 0 1/2 1/2 0 1/2 0 1 0 0 0 1 % 0 0 0 1 7 15.-16. 17. HEGEDIČ 1 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1/2 0 _0 1/2 1 m 0 0 1 7 1/2 8.-9. 18. VREČKO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 i % 1/2 1 17 1/2 1. .i JEKA LA 1 1 1 0 1 1 1 1 1 0 1 1 1 0 1 1 i 1/2 o $ 15 1/2 9 ■ t*0- Skofic 1 1 1 1/2 1 0 0 1 1/2 0 1 1 u 0 _Q_ _Q_ i 10.-11. Ši. |f /#17 4 in p ril H10 L A z 4 t « 7 0 '/|/2|/3 Alt AS' |j T^cl e. //et/o A VREČKO 1 1 1 i 1 i i i j 1 6 I. " - 4 BILIČ 0 m 0 0 0 jl/2 i 0 i 2 1/2 VI. t DRAGAN 0 1 1 1< 1/2 i 1 l 6 1/2 II. v CMEJC 0 1 0 m 0 0 0 0 0 1 u. r VALANT 0. 1 0 i & 0 1 0 1 4 v. C JERALA 0 l/s 1/2 i 1 1 0 1 5 IV. BLAŽIČ 7. 0 0 0 i 0 0 1/2 0 1 1/S VIII. a RESMAN F. 0 1 0 i 1 1 iri 1 5 1/S III. 9 KCBOfiEC 0 0 0 i 0 0 i . 0 m. 2 TII. AO | m Elanovo prvenstvo v odbojki za leto 1981 •k Šah ob dnevu JLA V okviru praznovanja dneva JLA so Elanovi šahisti obiskali vojake v vojašnici Radovljica in z njimi odigrali dvoboj na 5 deskah. Dvoboj so dobili Elanovi šahisti z rezultatom 38: 12. Za Elan so točke dosegli: Vrečko 10 Jerala 10 Potočnik Z. 8 1/2 Valant 5 Knavs 3 1/2 M. V. Letos je Odbojkarska sekcija pri Sindikalnem športnem društvu organizirala Elanovo prvenstvo od 6. 12. do 16. 12. 1981 v telovadnici Osnovne šole Begunje. Prijavljenih je bilo šest ekip in to ekipe: IOZD Smuči, TOZD Športno orodje, TOZD Trgovina, TOZD Inštitut, TOZD Vzdrževanje in Delovna skupnost skupnih služb. Ekipa TOZD Plastika se že tretje leto ni udeležila prvenstva. Igralo se je na dva dobljena seta in po pravilih Odbojkarske zveze Jugoslavije. Ekipa je štela najmanj štiri člane. Če jih ni imela ali če ni prišla pravočasno na igrišče, je bila tekma dobljena z 2 : 0 za nasprotnika. Tekme so sodili sodniki iz tretje ekipe. Kc/ultiiti VZD : DSSS 2 : 0 (3, 3) SM :TRG 2 : 1 (8,-10, 12) SM :VZD 1 : 2 (9,—3,—2) TRG : DSSS 2 : 1 (—6, 5, 12) VZD : 'l'RG 2 : 0 (13, 6) SM : DSSS 2 : 0 (8, 14) IE : ŠO 2 : 0 (4, 12) ŠO : DSSS 0 : 2 (-12,-2) SM : IE 0 : 2 (-6,-7) ŠO : SM 0 : 2 (0,-11) IE : DSSS 2 : 0 (3, 14) ŠO :TRG 0 : 2 neodigrano VZD:ŠO 2 : 0 neodigrano TRG : IE 0 : 2 (-9,-11) VZD : IE 2 : 0 (3, 14) Končni vrstili red tekme doblj. izgub, seti točke 1. Vzdrževanje 5 5 0 10—1 10 2. IE 5 4 1 8—2 8 3. Smuči 5 3 2 7—5 6 4. Trgovina 5 3 2 5—7 4 5. DSSS 5 1 4 3—8 2 6. Šport, orodje 5 0 5 0—10 0 Zanimivosti Lansko leto je le ena tekma trajala tri sete, letos so bile take tri tekme. Lani se ni noben set igral na razliko, letos trije. TOZD Smuči in Trgovina sta izkoristila možnost in igrala s petimi, oz. s štirimi igralci. Tudi letos so v ekipi DSSS igrale ženske. Prejšnja leta je ta ekipa zmagala le v enem setu, letos je eno tekmo zmagala in tako prikazala največji napredek v igri. TOZD Športno orodje dveh tekem ni odigral. Žal je potrebno omeniti, da ekipa, ki je prikazala najboljšo igro, ni pokazala niti dobrega športnega vedenja niti dobrega odnosa do sodnikov. A. B. Seja občinske zdravstvene skupnosti 8. decembra je bila 26. seja občinske zdravstvene skupnosti. Delegati so obravnavali in sprejeli predlog statuta Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Ta se bistveno ne razlikuje od osnutka, ki so ga delegati poslali v javno razpravo v začetku letošnjega leta. Gre za prilagoditev statuta novemu zakonu o zdravstvenem varstvu, ki prinaša nekatere bistvene spremembe predvsem na področju delegatske sestave organov skupnosti. Število delegatskih mest v zboru uporabnikov in izvajalcev ostaja nespremenjeno — 50 in 18, odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov, novost so koordinacijski odbori za razvojne in skupne naloge, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela (5 članov), odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima tri člane, odbor za varstvo pravic uporabnikov ima 5 članov, komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev pa ima 3 člane. Obravnavali so tudi osnutek statuta Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj in ga poslali v 30 dnevno javno razpravo. Vzrok za spremembo statuta je prav tako prilagoditev zakonodaji; osnutek predlaga naslednje organe skupnosti: skupščino kot mesto sporazumevanja uporabnikov in izvajalcev, odbor za samoupravni nadzor ter organe skupščine medobčinske skupnosti: koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V nadaljevanju seje so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja do zdravstvenega varstva, ki natančneje ureja le tista področja, ki so v danih družbenoekonomskih in gospodarskih možnostih specifična za gorenjsko regijo ter niso v skladu s sprejetimi sporazumi, plani in programi zdravstvenega varstva sedanjega srednjeročnega obdobja. Vrsta določb, ki so sprejete in uveljavljene tudi v ostalih 51 občinskih zdravstvenih skupnosti v Sloveniji, pa velja tudi za uporabnike Gorenjske. Ob obravnavanju prihodkov in odhodkov občinske zdravstvene skupnosti v devetih mesecih so ugotovili, da je bila realizacija prihodkov 179. milijonov. 179.000 dinarjev, realizacija odhodkov pa je bila za 502.000 dinarjev višja, kar pomeni, da so v prvih devetih mesecih poslovali z izgubo v višini 502.000 din. Če pogledamo indekse rasti posameznih vrst odhodkov so najvišje prekoračili planirane indekse pri postavki združevanje sredstev (148,1). Največji delež zbranih sredstev porabimo za neposredno zdravstveno varstvo — 143.846.000 dinarjev, za združevanje sredstev smo namenili 18.291.000 din in za nadomestila 16.944.000 dinarjev. Kljub izkazani izgubi so v nekaterih postavkah vidni rezultati stabilizacijskih prizadevanj: nadomestila osebnega dohodka za nego niso uresničili niti v planiranem znesku, dosegli so indeks (82,0), zmanjšali so potne stroške, materialne in druge odhodke (68,7). Strokovna služba ocenjuje, da je negativni finančni rezultat ugoden, če upoštevamo, da je bila izguba ob polletju 7.140.000 dinarjev. Rezultat ob koncu leta bo verjetno negativen, če se poraba ne bo znižala. Finančni načrt bo popravljen, ko bodo znana sredstva valorizacije. V nadaljevanju seje so obravnavali osnove za rebalanc finančnega načrta 1981 in valorizirali cene zdravstvenih storitev in odkupov programov za 10%. Pregledali so še poslovanje SOZD Gorenjskega zdravstvenega centra v devetih mesecih, sprejeli osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Radovljica za obdobje 1981—1985 in sklep o valorizaciji nadomestil osebnega dohodka. Za kulturo nič kaj obetajoči izgledi Delegati obeh zborov Kulturne skupnosti Radovljica so na zadnji seji v decembru 1981 presodili, da bo za letošnji program kulturnih dejavnosti v občini manj denarja kot za leto 1981 za 9%, kljub 5,8% valorizaciji, ki so jo potrdili za konec minulega leta. Zakaj? Ker so delegati skupščine Kulturne skupnosti Slovenije sprejeli nespremenjeno prispevno stopnjo, ki bo znašala \)|l (3 KI Pripravljale aneks 0,56% od bruto OD zaposlenih v vseh in torej tudi v radovljiški občini, za skupni slovenski program, za občinsko kulturo po prvih ocenah ostane le še prispevna stopnja 0,31 %. Za slovenski program kulture bo v primerjavi z letom 1981 potrebno zagotoviti kar 33% več denarja. Predvsem gre višek na račun dokončnih gradbenih del Doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Izvoljen je nov predsednik občinske konference SZDL 24. decembra je bila v sejni dvorani občinske skupščine programska seja občinske konference SZDL Radovljica. Delegati in drugi povabljeni gostje so v zelo živahni razpra- vi o poročilu predsednika za obdobje enega leta posebno poudarili naloge SZDL v gospodarstvu, kmetijstvu, šolstvu, socialnih vprašanjih, kulturi in zlasti organizacijsko kadrovska vprašanja. O slednjem je bilo največ govora, ko so govorili o volitvah delegatov prihodnjo pomlad. Izrečeno je več kritičnih pri- pomb na organiziranost krajevnih organizacij in drugih oblik delovanja SZDL, pa tudi o pomanjkljivostih pri letošnjem evidentiranju. Na seji so sprejeli nova Pravila OK SZDL Radovljica in sprejeli sklep o ustanovitvi Plenuma SZDL občine Radovljica v katerega so imenovali 33 zaslužnih revolucionarjev, borcev in družbenopolitičnih delavcev, ki niso več aktivni v gospodarstvu in so se že upokojili. Za novega predsednika občinske konference SZDL Radovljica so soglasno izvolili tov. Mirka Birka, dosedanjega izvršnega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Radovljica. Za sekretarja so ponovno izvolili tov. Jožeta Meršola iz KO SZDL Lesce. Stenmark v Klanu Kulturni praznik občine Radovljica — Linhartova proslava je bila 11. decembra v festivalni dvorani na Bledu in je potekala v znamenju dveh lepih jubilejev: 20-let- nice ustanovitve Zveze kulturnih organizacij Radovljica in 15-letnice prijateljskega in tvornega sodelovanja med kulturnimi organizacijami radovljiške občine in Delavskim kulturno umetniškim društvom Sloboda — Vis iz Varaždina. Stanku Maroltu v slovo PRIZNANJE za sodelovanje predsednik org odb II. SREČANJA f predsednik gasilske *ve*e Slovenije 7 — Podelitev Linhartovih plaket Na proslavi so podelili letošnja priznanja kulturne skupnosti Radovljica Linhartove plakete Zvezi kulturnih organizacij Radovljica za 20 letno uspešno dejavnost, komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope za 20letno uspešno in kakovostno delo na področju vokalne kulture in Jože Ažman učitelj glasbe za dolgoletno vzorno vodenje in prizadevanje za uveljavljanje harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. Nagrajene fotografije z dopusta Uredniški odbor je tri objavljene fotografije z dopusta — po razpisu v »Smučini« ocenil takole: Dve prvi nagradi po din 200 /.a fotografiji: — Jadranska »turistična ponudba 1981«, objavljena v septembrski številki (l)olfe Vojsk) in — »Stiska« objavljena v oktobrski številki (Janez Urbanc) — ter eno drugo nagrado din 100 za fotografijo »Zaton«, ki je bila objavljena tudi v oktobrski številki. (Lavrič Marija) ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta IVANA VALANTA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in venec od sodelavcev iz Telovadnega orodja. Žalujoči sin Janko z družino lik pred Novoletnimi prazniki je ugasnilo njegovo življenje. To žalostno vest je večina sodelavcev zvedela šele po praznikih, zato se tudi večina od njega niti ni mogla posloviti. Stanko je bil zaposlen v Klanu od leta 1951 pa do leta 1977 v smučanji kot lepilec in nazadnje na drugih mizarskih delih. Celili 26 let je vlagal svoje napore v Klanu, ki se je prav v tem času razširil in povečal do današnjih razsežnosti. 1977. leta je stopil v invalidski pokoj, kot srčni bolnik. Tako je le nekaj let preživel v pokoju in je moral že pri svojih 58 letih, prezgodaj umreti. ISil je Klanov upokojenec in član zveze borcev NOV in se je rad udeleževal vsakoletnih srečanj v tovarni. Tudi kot upokojenec se je odzval kakšnemu manjšemu delu v tovarni, če je bilo potrebno. Vsi, ki so ga poznali, se ga bodo še dolgo spominjali kot dobrega delavca in tovariša. Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel tudi na njegovem domu, v družini, kajti bil je vzoren mož in skrben oče ter dober gospodar. Dragi Stanko. Hvala ti za vse, kar si doprinesel Klanu. 1’očivaj v miru! Svojcem pa izrekamo sožalje Sodelavci ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža in očeta KOVAČEVIČ FERETA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem kovinske in montaže palic, za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča — žena Alija, sin Samer in hčerka Mihara Delovna skupina CK ZKJ s spremstvom članov CK ZKS, sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, sekretarjem komiteja občinske konference ZKS Radovljica, na razgovorih v Klanu Predsednik Regionalnega sveta Korzike PROSPKR ALFONZ (drugi z leve)