leto Luni. fleviffia m.
v uoNjoni, v toreii n. osionra iK5.
cena Din no
liha J a vsak dan popoldne, Izvzemal nedolje in praznike. — Inaeratii do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
2 O 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — nSlovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Društvo narodov in bolgarsko - grški konflikt
Radi obmejnega konflikta pri Petri-&1 je, kakor znano, apelirala bolgarska vlada na Društvo narodov. Predsednik sveta Društva narodov, francoski ministrski predsednik Briand je temu apelu takoj ustregel ter sklical na danes sejo evropskega aeropaga. na kateri se ima razpravljati in tudi rešiti grško-bolgar-ski konflikt. V smislu Čena 12. pakta o Društvu narodov je obenem izdal najstrožjo odredbo, da morate obe prizadeti državi takoj ustaviti vse sovražnosti. Kakor vse kaže, je ta njegova odredba našla vsaj pri eni izmed prizadetih strank na gluha ušesa. Vsa poročila namreč soglašajo o tem. da Grška, ne oziraje se na ta ukaz. nadaljuje svojo akcijo proti Bolgarski, kakor da bi bila ž njo že v dejanskem vojnem stanju. Ali Grška še ni bila obveščena o strogi naredbi gospoda Brianda kot najvišjega funkcijonarja Društva narodov?    Neverjetno, saj je bila dotična brzojavka tako v Sofijo, kakor v Atene odposlana že 23. t m. popoldne, poleg tega pa sta še angleški in francoski poslanik v istem smislu intervenirala v Atenah in v Sofiji. Zdi se torej, da se Grška za ukaze iz Pariza, oziroma iz Ženeve tako malo briga, kakor za lanski sneg. To bi bile slabe aspiracije za uadaljni razvoj dogodkov.   Ako grški mogotci že sedaj ignorirajo odredbe Društva narodov, ali se je nadejati, da bodo uvaževali nadaljne njegove ukrepe, zlasti ako ti ukrepi ne bodo v skladu z grškimi pretenzijami? To stališče grške vlade kaže, da dogodke pri Pe-triču ni smatrati za slučajen obmejni konflikt,  kakršni  se  često dogajajo, marveč za stvar, ki je bila vprizorjena po posebnem načrtu pripravljena. Do sličnih konfliktov je prišlo svoječasno tudi na jugoslovensko - italijanski meji, vendar pa jim niso sledili oboroženi na-daijni spopadi, dasi je bila baš takrat napetost med Italijo in našo kraljevino na višku. Tudi na bolgarsko - grški meji bi navaden obmejni spopad ne imel takšnih posledic, ako bi ne bilo v interesu ene izmed prizadetih strank, da izrabi   na   sebi malenkosten obmejni konflikt za krvavo obračunavanje. Nai presojamo s tega ali onega vidika ta konlikt, vedno jasnejše vidimo, da ga je Grška, ako že ne namenoma izzvala, pa vsaj preračunjeno izkoristila v svoje svrhe, ki pa za enkrat še niso povsem jasne. Zdi se, da Grška pri tem konfliktu računa v prvi vrsti z dejstvom, da je Bolgarska razorožena 5n da ne razpolaga z regularnim vojaštvom. Grki niso, to je znano vsemu svetu, baš junaki in prav zadnje vojne dokazujejo, da se ne odlikujejo s posebnimi vojaškimi vrlinami. Da so sedaj tako bojeviti, je torej pred vsem pripisoaati dejstvom, da se prav dobro zavedajo, da so jim Bolgari pravzaprav   izročeni na milost in nemilost Ako bi ne imeli opravka s takorekoč golorokimi sosedi, bi si pač premislili izzivati konflikte, ker pač sami najbolj vedo, da bi z enako oboroženimi in pripravljenimi   Bolgari ne prišli na svoj račun. Ker se torei zavedajo, da se jim Bolgari s peščico vojaštva, ki £a imajo na razoolago in naj ga ojačijo tudi z vsemi svojimi četniki, ne morejo uspešno upirati, ni izključeno, da se i v bodoče ne bodo ozirali ne na ukaze, ne na zaključke Društva Narodov. Z re-nitenco so že začeli. Ne meneč se za Briandov ukaz,   prodirajo grške čete veselo in neovirano dalje v notranjost bolgarskega ozemlia. Vzpričo tega se nehote vsiljuje vprašanje, a kaj potem, ako se Grk ine uklonijo niti razsodbi in zaključku Društva narodov, zanašajoč se morda na slabost in neodločnost tega vrhovnega evropskega aeropaga?
V tem slučaju moramo računati z možnostjo, da poveri Društvo narodov eni izmed sosednih ali bližnjih držav nalogo, da nastopi kot njegov izvršilni organ ter z orožiem v roki izposluie respektiranje volje in zaključka najvišje mednarodne instance.
Pri tem bi lahko prišli v poštev samo Jugoslavija ali rtalija. ali pa obe skupaj. Ako torej ostane Grška uporna. — po nanovejših vesteh je to pričakovati — ni izključeno, da pride na.Balkanu še do nadaljnih komplikacij. S tem o,čividno računajo tudi merodajni naši faktorji v Beogradu in se skrbno pripravljajo na vse eventualnosti. Položaj je tak, da zahteva vso našo pozornost. Naj že dobi naša država mandat da napravi tam doli ob vratih Soluna red ali ne, eno je gotovo, da moramo s Duško v rokah budno stati na straži, da se ne razvijejo ^oeodki na
GrSko-boIgarskl spor
Grki prodirajo dalje v bolgarsko ozemlje« — Koncentracija bolgarskih čet. — Grške izgube. — Zanimanje za sejo sveta Društva narodov« — Grška vztraja pri svojih zahtevah*
— Beograd, 26. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet posvetil vso svojo pokornost grško-bolgarskemo sporu, ki zelo zanima tudi našo državo kot sosedo obeh  neprijateljskih  balkanskih držav. Na tej seji so bila prečitana brzojavna obvestila, ki jih je dobilo zunanje ministrstvo iz inozemstva zlasti od Društva narodov, ki sporoča naši vladi vsebino grške verbalne note. Grška verbalna nota zahteva pri Društvu narodov- da se bolgarska vlada oficijelno opraviči bi na svečan način Jzjavl svoje obžalovanje, da Bolgarska primerno kaznuje one vojaške odgovorne faktorje, ki so zakrivili obmejni konflikt In da plača 6 mili Ionov   grških drahem kot odškodnino rodbinam ubitih oficirjev oz. vojakov. Ministrski svet je nato v podrobnostih razpravljal o položaj^ na Balkanu.
— Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Prvotne vesti so javljale, da so prenehale sovražnosti med Grško in Bolgarsko in da je grška vojska ustavila prodiranje v bolgarsko ozemlje. Te vesti niso povsem točne. Po poročilih Iz naših obmejnih krajev, tako iz Grške, kakor tudi iz Bolgarske, je bilo včeraj čuti ves dan m°čno kanonado v bližini Petriča. Grška fronta je sedaj znatno razširjena. Grki so zavzeli mesto N®vro-kov. Grki nadaljujejo akcijo proti Melniku. Bolgarske čete se doslej niso nikjer upirale grškemu prodiranju. Sedaj so dobile povelje, da se imajo koncentrirati v okolici Melnika na črti Nevrokop—Melnik. Tudi Grki so začeli koncentracijo svojih čet, dobili so znatna ojačenja iz Soluna. Na srrško fronto sta prišla iz Soluna dva pehotna po4-ka, en polk artiljerije m en po^k kavalerije.
— Sofija, 25. oktobra. (Izv.) Zunanji minister Kalfov je izjavil diplomat'?2nim zastopnikom vseh držav, da so Grki kljub temu, da so bili pozvani naj prenehajo z na-daljno ofenzivo In sovražnostmi, v soboto in danes ponovno bombardirali mesto Pe-trič. V zadnjih 24 urah so Grki izstrelili na Petrlč 150 granat tefkega kalibra. Danes
ob 16. popoldne so Grki bombardiral] selo Zivunovo.
— Atene, 25. oktobra. (Izv.) Grški zunanji minister Had ž ikiry akos Je iz-JavU diplomatičnim zastopnikom, da je grška vlada izdala ukaz grškim na Bolgarsko prodirajočim četam, da se takoj umaknejo z bolgarskega ozemlja, čim zapuste bolgarske čete od njih zasedeno grško stražnico št. 69. Po uradnih podatkih Imajo Grki doslej neznatne izgube, samo 4 oficirji mrtvi, a večje število vojakov ranjenih. Te izgube je grška vojska pretrpela v okolici Petriča.
— London, 25. oktobra. Zastopniku Reuterjevega urada v Atenah so Izjavili, da bolgarski apel na Društvo narodov nikakor ne spreminja načelnega stališča gr ške vlade. Grški poslanik v P^lzn zastopa Grško na današnji seji sveta Društva narodov v Parizu. Na r&j seji bo grški poslanik objavil sklep atenske vlade, po ka terem Grška vztraja pri svojih zahtevah, kakor so bile podane v noti na bolgarsko vlado.
— Atene, 36. oktobra. Uradno javljajo: V soboto eo grške čete zavzele Petrič. Ob« enem uradno javljajo, da je z zavzetjem Petriča ustavljeno nadaljnje prodiranje gr ike vojske .odnosno, da se ukinijc vse nadaljnje vojaške operacije ter da na mesto tega nastopi diplomatična akcija. Grške 6e te eo dobile ukaz prodiranje ustaviti, če. prav Bolgari §e nadalje obstreljujejo policije na Demlr Kapu. (?)
_ Sofija, 26. oktobra. Bolgarska brzojavna agentura objavlja, da grške čete od včeraj obstreljujejo selo Stiparevo In Petrovo. Med prebivalstvom je več mrtvih in težko ranjenih. Grške čete doslej ne kažejo nikakih znakov za umik. Bolgarske oblasti so ugotovile, da je 10 vasi ob grško-bolgarskl meji po prebivalstvu izpraznjenih in da So Grki od teh 7 vasi zasedli, število beguncev znaša več tisoč. Prebivajo pod milim nebom.
Kriza n nemški
eSa
Nemško-nacijonalsi ministri izstopijo iz vlade. — Sklep frakcije Občinske volitve v Berlina. nemških nacionalistov. —
— Berlin, 26. oktobra. CIzv.) Na včerajšnji seji frakcije nemško nacljonalne stranke je bil soglasno sprejet ta-Ie »klep: Uvažujoč sklep državnozborske nemskona-c I jo na Ine frakcije z dne 21. oktobra t. I. ter sklepe strankinega vodstva In deželnih strankinih predsednikov z dne 23. oktobra t. 1. odobrava frakcija sklep nemškonacijo. nalnih ministrov Schieleja, Schliebena, Neuhaussa in Kanitza, da Izstopijo iz vlade. Ministri naj zaprosijo pri državnem kancelarju svoj odpust.
— Berlin, 26. oktobra («v.) Sklop nemško nacijanalnih min&strov, da izstopijo iz vlade, je izzval v politični Javnosti veliko pozornost, ker je akeja nemških nacijona. listov naperjena proti odobritvi locamskih pogodb. Kakor zatrjujejo v češkoslovaških diplomaticnih krogih akcija nemških nact jonalistov ni naperjena proti arbitražni pogodbi s češkoslovaško, marveč v prvi vrst proti francosko.poljski pogodbi in franco-sko-slovaški garancijski pogodbi.
I
Kakor trde dobro poučeni krogi, bodo zavzeli mesta nemškonacijonalnib. mini strov provizorično visoka uradniki in državni kancelar dr. Luther se namerava na ta način vzdržati na površju. Nemški nael-jonalci pa pritiskajo tako na dr. Lutra, kakor tudi na dr. Stresemanna, da odstopita. Nemški nacijenalci so odločeni izzvati načelno vladno krizo. Za slučaj, da se jim to posreči, je nezibežen razpust državnega zbora in razpis novih volitev, ki bi se imele vršiti pod parolo: Za ali proti Iocamske-mu sporazumu.
— Berlin, 26. oktobra. (Izv.) Včeraj so bile volitve v mestni s as top Velikega Berlina. Volitev se je udeležilo 66 odstotkov volilcev. Od 225 sedežev so dobiii nemški nacijonalisti 42, nemška ljudska stranka 85, cen trum S, dernokratje 17, socijalni de-mokratje 46, neodvisni socijalisti 44, komunisti 20 In nemška gospodarska stranka 12.
-122-
Rlacdonald o evropskih političnih problemih
— Praga, 25. oktobra. (Izv.) Povodom svojega bivanja v P^agi je bivši angleški ministrski predsednik Ramsav M a cd o-n a I d sprejel več novinarjev ter jim podal svoja mnenja o mednarodni po!it!čni situaciji
Glede locarnske konference in njenih rezultatov je Macdonald ocenil, da mora biti zunanja politika še širokosrudnejša nego je bila v Locamu. Zato se je Macdonald,
nam narav-
makedonskih tleh morda nost v škodo.
Nai bodo naši odnošaji z Bolgarsko v danem trenotku taki ali drugač-ni.ni. naši življenjski interesi kategorično zahtevajo, da Dod nobenim pogo-lem ne dovolimo, da bi se Grška kakorkoli o«ačila, če rudi na stroške naše Še včerajšnje neprijateljske Bolgarske. Gre za slovansko do sest in slovansko zemljo vidimo ipak raje v bolgarskih rokah, kakor pa v lasti Grkov, ki so z vso dosedanjo ooliliko dokazali, da ne respektira io pravic slovanskega, po zli usodi pod njihovim jarmom se nahaja-jočega življa
ko je bil na vladi, zelo eksponira] za ženevski protokol in Labour Partv bo podpirala vsako politiko, ki garantira svetu mir. Z ozirom na evropski mir je Macdonald trdno prepričan, da ne pride v Evropi do vojne v doslednem časa. Nevarnost vojne nI ob Renl, marveč pri rr.zVh narodih, ki ima-io vrsto problemov. Čeprav Labour Partv srratra ženevski protokol kot naisigurnejše sreds+vo za ohranitev miru, bo kljub temu podpirala vsakega, ki stremi za stvarnim mirom in ki predloži načrte za pomirjeni© Evrope.
Stvarni mir ni rnogoc brez zmanjšanja oboroženih sil. odnosno razorožitve. Ni dovolj, da se zajamči minimum oboroženM s pogodbami, potrebno je tudi moralno raz-
oreženjte.
Kzr se tiče Rusije, bi bilo za razvoj evropskih razmer zelo koristo, Če bi hotela Rusija popolnoma in lojalno sodelovati v Društvu narodov. Potreben bt bil njen brezpogojni vstop v Društvo narodov. Glede glavnih načel delavske stranke je Macdonald ta načela izrazil v teh besedah: »Mir! Sporazum! Društvo narodov! Nikakih tajnosti! Odkritosrčnost povsod!« Po Macdonal-dovem rrnetru komunizem v Angliji ne poru tn; a nikake nevarnosti, ustanovljen je bil od strani reakcijonarne vlade. Reakcionarna vlada ie potrebov^a komunistični strah, da bi tako narod »ridobila zase. Sedania
IT
1
OpravaUtvot Knailova mllen Me*. 5, pri tli 61«. — Teleloa ste*. S04. Uradnlstro: KaafJova ollea št. 8, U ■adstrepl«. — Teletom eter. 34.
Poštnina platana v gotovini.
Veliko izbero OStankOV
moškega sukna, kakor tudi damskega volnenega ia perHnega blaga za obleke, bluze Ltd. nudi po skrajno nizkih cenah
••Oblaiilnica" Ljubljano.
HJkloKCova cesta.
vlada na Angleškem je vlada manjšine. Volilni red omogoča tej manjšini vlado.
Zanimiva je bila Macdonaldova izjava o razmerju britanskega socijalizma do vere. Britanski socijalizem ni bil nikdar proti veri. Med socijalisti so tudi duhovniki. Med britanskimi socijalisti in duhovščino, ki je z vnemo podpirala socialistično gibanje, ni prišlo nikdar do konflikta, v Britaniji ni bilo nikdar protlverske borbe, ki jo vodijo socijalisti v Evropi.
Drzen napad odmetnikov pri
— Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Iz Ohrida je prispela alarmantna vest o drznem napadu odmetnikov, ki so za izvršili pri selu Vasunova na poti med Debro in Ohridom na avtomobil, v katerem so se vozili okrožni načelnik Bla-zić, predsednik cerkvenega sodišča prota Milošević in en orožnik s šoferjem. Odmetniki so ubili orožnika ter ga na mestu strahovito razmesarili. O nsodi okrožnega načelnika, prote in šoferja ni ničesar znanega. Zanimivo je, da se je z istim avtomobilom nameraval odpeljati tudi ohridski vladika dr. Nikolaj Velimlrović, toda je opustil potovanje, ker je imel ponoči težke sanje ter je tudi omenjene svaril pred potovanjem. V Beogradu so mnenja, da ima napad odmetnikov politično ozadje in da so odmetniki odvedli vse tri osebe v Albanijo*. Najbrže bode poskušali dobiti od naših oblasti veliko odkupnino za nje. Naše obmejne oblasti so v stalnih zvezah z albanskimi oblastmi, da se izslede napadalci. Veliki župan v Bitolju ie odredil splošno zasledovanje napadalcev in so odposlani na mejo vojaški oddelki.
OBČINSKE VOLITVE V VARAŽDINU
— £a?rreb. 26. oktobra (Izv.) Iz Varaždina javljajo: V nedeljo 25. t m. so bile občinske volitve, ki so v glavnem potekle mirno in brez vsakega večjega zanimanja. Značilno je. da so se varaždinski meščani udeležili volitev v zelo pičlem številu, dočim so okoličanski se-ljaki zelo pritisnili ter računajo njih udeležbo na 80 do 90 odstotkov. Od 3.000 volilnih upravičencev je volilo 1986. Prejeli so 1. samostojni demo-kraje 337 glasov in 5 mandatov, 2. radikali 182 glasov in 2 mandata. 3. radi-čevci 618 glasov in 9 mandatov, 4. frankovci, klerikalci in druge skupine 826 glasov in 11 mandatov. 5. Davidovičevi demokrati 102 glasova in 2 mandata.
Predrzen napadalec v Zeleni
jami
Na Selu, v Zeleni jami ter sentpeterskem predmestju Ljubljane, se je pojavil perverzen tip nekega moškega, ki ogroža osebno varnost pasantov, predvsem pa mladih deklet. Našim čitateljem bo gotovo znan lanskoletni slučaj na Selu, kjer je nek perverzni moški napadel neko 10 ali 12 letno deklico ter ji odreza.' obe kiti. Sličen slu-čai s« je primeril v soboto na križišču samotne Poljske ceste in poti na Zavrteh.
V soboto popoldne fe odšla v mesto 13 letna Emiliia Z., dija\inja II. razreda meščanske šole na Lichtenturnu. Dekletce ie odšlo nakupovat razne živl'enjske potrebščine v Konzunmo društvo. Na poti tia je siečala Emilija nekega neznanca, v katerem je spoznala moškega, ki jo je poleti na pašniku ustavil, io nagovoril in ji ponnjal 10 Din, če bi bila hotela pristati na trdo njegovo željo. Deklica se to pot oi zmenila za neznanca temveč io šla mirno svojo pot. Vračajoč se proti doma. jo je na poti, ba3 na križišča Poljske ceste in noti na Zavrteh pr čakal ominoznl moški ter ?o skušal ostaviti. Emilija se je neznanca zbala in je pričela teči na vso moč. Neznance pa jo Je dobite!, zagrabil za lase. potegnil dolge škarje in jI bliskoma prerezal kito. vendar mn ie ni uspelo popolnoma odrezati, ker mu ie deklica ctekla. Nato je izginil.
Napadalec je bil star okoli 55 !ef. boli vcIFk ter je hud sivorjave brke, v ostalem pa je bil obrit. Obleko je imel črno, bil pa je gologlav. Policija je napravila takoj obširne poizvedSe in ie konTront^rala z* deklico več sumljivih oseb vendar >e ostal ves dosedanji trud negativen. Med prebivalstvom v šentpeterskem predmestju. Zeleni jami itd. vlada radi tega napada precejšnje razbur-jenje
MASARYK ODLIKUJE BEOGRAD IN KRAGUJEVAC
— Beograd, 26. oktobra. (Ixv.) Po* vodom češkoslovaškega drž. praznika dne 28. oktobra t. L odlikuje prezident Češkoslovaške republike dr. T. O. Ma-sarvk mesto Beograd in Kragujevac s češkoslovaškim vojnim križem v znak priznanja zaslug in hrabrosti, ki sta Jfli izkazali ti dve mesti med svetovno vojno.
>BUD0HA< c
Borzna poročila
Ljubljanska borza
LESNI TRG. Hrastove deske: 25 mJ, 1.85 m—4 medi« 3 m\ 16 cm šir. naprej, media 23 cm. 25—75 mm debeline, 25 ms, 1.85—4 m, med. 3 m', 11 cm. sir. 25 mm, deb. 20 m8, 1.85 do 4 m, med. 3 m 1130 cm sir. 32 mm de* beline, tco. Postojna, trans, za 1 m\ 7 vsg., denar 1730, blago 1730, zaključki 1730. Hr» stovi plohi, paralel, 53 mm. od 2.80 do 2.94 metr., od 1&—28 cm, I/II. zdravo, freo. vag. meja. trans., denar 1250. Bukovi plohi ne* obrobljeni. I II. III monte 60 mm od 5 m dalje od 30 ere dalje 100 mm od 3 m dalj«, od 35 cm dalje; 60, 70, SO mm od 2.50 do 330, od 25—35 cm dalje; 40, 50, 60 mm od 2.00—2.50, od 20—25 cm dalje; fco. vag. Su* 5ak 640. Smrekovi hlodi I/II monte 5. u I« S m, od 25 cm prem. naprej, media 34 cn, fco. vag. namebna postaja Gorenjsko. 8 vs* gonov, denar 300. blago 300, zaključki 300. Testoni I/II/III monte r 2/^—9/10 in 1/3 d« 4/5, 6/7, 8, paral., fco. vag. Postojna, trans., blago 600. Bukovi plohi I/II z 10 % III, 27, 38. 40. 50. 60. 70. 80, 90, 100 mm, od 2.25 do 4S0 m. suhi, fco. ?a*. Postojna, trans., bla* go 700.
Z1TNI TRG. PSenica, domača, fco. Ljubijamr, denar 260. Koruza, stara, fco. sremska postaja, i vag., denar 180, blago 180, zaključki ISO. koruza, stara, par. Beograd, blago 180; ko. ruza, nova, 100 %, kasa pri sklepu okt., nov. dec fco. slav. postaja, blago 12230; korusi v storžih, fco. slav. postaja, blago 75; koru za. medjimurska, fco. Čakovec, 1 vag., de« nar 185, blago 185, zaključki 185. Oves, fca slav. postaja, blago 170; ovea, fco. Postoj« na trans., denar 200. Fižol, mand., fco. Ljub« ljana, denar 285; fižol, prepcličar, fco. Ljubljana, denar 310; fižol, ribničan, fco. Ljubu ljana. denar 300; fižol, prepeličar, prekmur* aki, par. Ljubljana, denar 335. Kostanj, div ji, letošnji, fco. vag. nakl. postaja, blago 55. EFEKTI.
7 % invest. posojilo iz L 1921 80; Celi* ska posojilnica d. d. 201—202; Ljubljanska kreditna banka 230; Kreditni zavod 175 do 185; Strojne tovarne in livarne 120;—123: Trboveljska premogokopn* družba 360; Združene papirnice 120—128; Stavbna drui* ba d. d. Ljubljana 100—110; SeSir d. d. 141; 4H% kom. zad. dež. bke. 20—23; 4K% zast. L kr. deč. bke. 20—23.
Zagrebška borza
Dne 24. oktobra. Sprejeto ob Ji. Devize: Cirrih 10.857—10.937, Prata 166.95—168.95. Parhs 226.80—230.80, New-York 56.13S—56.738, London 273.04—275.04, Trst 222.30—224.70, Berlin 13.41—13.51, Dunaj 792.57—802.57. — Valute: dolar 56.50 d« 56.10.
EFEKTI :
2H^ drž. rente za ratna štet* 33b—^, Ljubljanska kreditna 225, Hrv. eskomptna banka 12S—129^0, Kreditna banka (Zasrreh) 132—134, Hipotekama banka 72.50—73, Ju-gobanka 109—110, Prašlediona 955—965, Slavenska banka 49^—50, Eksploatacija 55 do 58. Drava d. d. Osijek 250, šečerana. Osijek 500, Isis d. d. 66—69. NIhac 40, Outman 371 do 380. Slaveks 142—150. Slavonija 50 do 51.50, Trboveljska 35p— 365. Union, paromh*» 420.
Inozemske borze
— Cnrth, 26. oktobra. Borza: 3.20, Pariz 20.59. London 25.19. Newyork 519.50, MIlan 20.55, Prs«a 15.29. Dunaj 72.15.
— Trst, £8. oktobra. Predborsa: Be*. grad 44.73—44.S5. Pariz 102—102\60. Loss don 120.40—120.00, Newyortc 25.225—25.2751 Curih 486—490, Praga 75^0—75.76, Duša, 350—360,.
W5
•SLOVENSKI  NAROD« dne 27. oktobra W2b
Stev. t24\
Dobro blago! Nizko cene I
Sukno vseh vrst don bi In palmerston, velottr v vseh barvah, barhent in vsakovrstno drugo perUno blagov v veliki izberi kupite po nizkih cenah pri
•.Oblacllnici", Ljubljana.
3986 Mikloliceva cmštm.
u
Dr. Henrik Steeka, član upravnega sodišča.:
0 kritju plač za organiste in cerkovnike Kranjskem z občinskimi dokladami
Savno eedaj se v Ljubljani raspravlja o (kritju stroškov, ki narastejo za službene prejemke organistov in cerkovnikov v vseh petih ljubljanskih župnijah. Mnenja glede rešitve tega vprašanja si dokaj nasprotujejo. Kranjski deželni zakon od 20. julija 1863, dež. zak. št. 12, o kritju stroškov za gradnjo in vzdržavanje katoliških cerkve, nih in nadarbinskih poslopij, dalje za prl-bavo cerkvenih potrebščin zadostno točno urejuje način kritja stroškov, ki narastejo za stvarne potrebščine katol. župnij. Ni. iakor ne moremo pa isto trditi   tudi o
rpred(pisLh, po katerih bi bilo mogoče po. skrbeti za kritje osebnih stroškov, ki na. rastejo katoliškim župnijam. Semkaj spadajo zlasti stroški za cerkovnike in orga-ndste. V mnogih primerih se krijejo ti stro. ftki s prostovoljnimi prispevki župljanov, vendar bo ti prispevki včasih prenizki ali pa se preveč menjajo v srvoji višini, in je treba ekrbeti za zanesljivejši način kritja.
Po § 35. odst. 1. zakona od 23. maja L 1874 avstr. drž. zak. št. 50, o ureditvi zunanjih pravnih odnošajev katoliške cerkve oo vsi katoličani istega obreda, kar jih stanuje v eni župniji, skupaj župna občina, V kolikor za potrebe župne občine ni poskrbljeno z njeno lastno imovino ali z dragimi cerkvenimi sredstvi, je po § 36. tega zakona razpisati naklade za člane župne občine. Slednji predpis se je spopolnil z zakonom od SL decembra 1894 avstr. drž. zak. št. 7 ex 1895 o kritju potrebščin katoliških župnij ter je pritegniti k tem nakladam tudi takozvane forenze, namreč
a) v župnem okolišu nebivajoče katoličane istega obreda in
b) juridične osebe, družbe in zadruge, katere po pravilih ne pospešujejo samo in edino ali večinoma namenov druge vere ali obreda, oboje s pogojem, da jim je naložen zemljiški ali hišni davek od nepremičnin, ležečih v župnem okolišu ali da imajo v župnem okolišu obratoval išče aH poslovodstvo kakega podjetja ali kakega opravila, za katero jim je naložena kaka pridobnina aH dohodnina v taki davčni občini, katere ozemlje spada popolnoma ali deloma v župni okoliš.
§ 37. zakona o ureditvi zunanjih pravnih odnošajev katoliške cerkve pravi, da se bodo s posebnim zakonom izdani podrobnejši predpisi o ustanovljenju in zastopstvu župnih občin in o opravljanja njih poslov Po § 52. pa se smejo dotlej, dokler se z zakonom ne izdajo posebni predpisi o upravi cerkvene in nadarbinske imoviie (§ 87 in 43), izdati z ministrsko uredbo vsi predpisi, ki so potrebni za izvedbo teh odredb. Na osnovi tega zakonskega pooblastila je ministrstvo za uk in bogočastje dne 31. decembra 1877. avstr. drž. zak. št. 5 ex 1878, izdalo uredbo o opravljanja poslov katoliških župnih občin po zastopstvih krajevnih občin Po tej uredbi naj zastopstva krajevnih občin opravljajo kakor doslej posle župnih občin. Ta zastopstva naj bi tudi odslej naprej sklepala o prispevkih za katoliške bogočastne namene, ki zadenejo župno občino. 3 to uredbo ni le odrejeno, da ima o teh prispevkih sklepati krajevna občina, marveč tudi predpisano, da je sklepati po odredbah, ki veljajo za kraj. ob. Čine. Na Kranjskem namreč § 11. kranj. zakona od 20. julija 1363 dež. zak. st. 12 O kritju stroškov za gradnjo in vzdrževanje katoliških cerkvenih in nadaa-binskih poslopij in za pribavo cerkvenih potrebščin določa, da se stroški, ki se ne dajo na drug način kriti, krijejo praviloma na isti način kakor druge občinske potrebščine po odredbah občinskega zakona in če treba z naklado v vsem župnem okolišu na podsta-
vi neposrednih davkov, toda z oziram na zakonsko oprostitev nekatoliških sovernikov. Res, da velja kranjski deželni zakon od 20. Julija 1863 po svoji vsebini pač le za stavbe in druge stvarne cerkvene potrebščine, ne pa za osebne potrebščine, vendar je jasno, da se sklepanje o kritju teh slednjih potrebščin ne bo vršilo na drug način nego tudi po odredbah občinskega zakona. Ker glede osebnih Izdatkov za katoliške bogočastne namene ni dragih predpisov, razen onega g 36. zakona o ureditvi zunanjih pravnih odnošajev katoliške cerkve in ne velja za nje kranjski zakon o kritju stroškov za gradnjo to. vzdr. žavanje katoliških cerkvenih in nadarbinskih poslopij, iz tega sledi, da mora župna občina skrbeti za kritje s porazdelitvijo naklad na svoje ž upijane in to v toliko, v kolikor nima zadostno dohodkov od lastno imovine ali drugih cerkvenih sredstev. Za sklepanje o občinskih nakladah prlstojn' organ prizadete krajevne občine mora takoj imenom župne občine in na predlog cerkvenega predstojništva, potem ko se je prepričal o nedostajanju drugega kritja, sklepati na način, kakor je predpisan za kritje občinskih izdatkov, a ob upoštevanju postoječih posebnih predpisov o potrebi osebnih izdatkov, o njih višini in o kritju s pomočjo doklad, in sicer zbog odredb § 1 zakona od 31. decembra 1894 av-strij. drž. zak št. 7 ex 1895, o kritju potrebščin katoliških župnij pač le a pomočjo doklad na direktne davke, v kolikor neka. t ere vrste direktnih davkov niso izrecno izvzete od avtonomnih doklad kakor n. pr. z oziram na čl. 1. kranjsk. dež. zakona od 24. junija 1898, dež. zak. št. 31 o oprostitvi osebne dohodnine od avtonomnih doklad osebna dohodnina Z oziram na §§ 73 in 83 kranjskega občinskega reda oziroma 39 in 43 občinskega reda za mesto Ljubljano ki se imajo v danem primeru uporabljati, sklepa o teh bogočastnih dokladah občin, ski odbor, ki se v Ljubljani imenuje občinski svet, ter se mora dotični sklep javno razglasiti in sme vsak, kdor meni, da ga je tak sklep prehudo zadel, vložiti ugovor v roku 14 dni. Pritožba zoper sklep občinskega odbora se nanaša ali na formalne nedostatnosti ali pa na vprašnje potrebe, dalje na višino na občino odpadajočega de. leža in končno na porazdelitev tega deleža na poedine davkoplačevalce (župljane in forenze). Te pritožbe rešuje nadrejeno obče upravno oblastvo kot višje upravno obla-stvo po odredbah § 55 zakona o ureditvi zunanjih pravnih odnošajev katoliške cerkve oziroma § 9. zakona o kritju potrebščin katoliških župnij. Proti odločbam tega oblastva pa v smislu čl. 18. zakona o državnem svetu ni pritožbe na višjo administrativno stopnjo, kajti odločba tega nadrejenega oblastva je rešitev pritožbe zoper odločbo samoupravnega oblastva L stopnje. Glede Ljubljane je tako višje ob-lastvo veliki župan, glede ostalih občin pa creski plogavar.
bod et eVE RO VA LI
da eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) -
„SjIJu6«
traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rrodala'n.Vn.
Politične vesti
— Knflev Dovratek v Beograd. V
soboto, 24. t. m., popoldne se je kralj vrnil v spremstvu prvega pobočnika generala Hadžića iz Topole v Beograd. Glavn irazlog njegovemu povratku je grško-bolgarski spor. Na keodvoru so kralja sprejeli ministri Takoj nato je krali sprejel na dvom v nadurni avdi-jenci ministrskega predsednika Nikolo Pašića, za njim pa Stepana Radića. Njegova avdijenca je bila zelo kratka.
— Sestanek Male antan e. Minister zunanjih del dr. M. NinčiĆ* je prejel od romunskega zunanjega ministra Duke brzojavno pooblastilo, da določi formalnosti in program za prhodnii sestanek Male antante. Sestanek Male antanre naj bi se vršil v Beogradu. Dan sestanka še ni določen, pač pa ie pričakovati, da se z ozirom na novo mednarodno politično situacijo vrši čim prej.
= Preganjanje uradnikov. Poslanci samostojne demokratske stranke Večeslav Wilder, dr. Svetiš!av Popovič, dr. Giorgie Branković in dr. Dušan Tadič so naslovili na ministra za šume in rude interpelacijo, ki vsebuie poleg uvoda 16 vprašanj, ki se nanašajo na preganjanje in premeščanje uradnikov, ki ga izvaja minister dr. Nikić na ozemlju Hrvatske in Slavonije.
ZinilO DO 0850312,
da je res najlepše, po najnovejši modi izdelane suknje, raglane in obleke prav za letošnjo sezijo najceneje dobiti le pri Fran lukič, Pred škofijo 19.
Zanesljivim se plidilo olajta.
Obupen klic invalidov
Spomenica Udruženja vojnih invalidov in Zveze bivših slovenskih vojakov v Ljubljani.
Pred odločilnim trenotkom, ko se misli določiti trajna usoda jugosloven-skih vojnih žrtev, polagajo vojne žrtve Slovenije po svojem zastopniku Izvršnem odboru Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani, podprte in ojačene s tovariši sobojevniki, udruženimi v Zvezi bivših slovenskih vojakov ob dvanajsti uri pred forum odločilnih faktorjev in iavnosti, sledeče svoje upravičene in nepopustljive zahteve:
Načrt invalidskega zakona je pred skupščino. Ta načrt ne vsebuje naših najposdavitnejših zahtev, za katere se borimo že dolgih sedem let pred našo nacijo in pred vsem svetom. Apeliramo na naše državnike, narodne poslance in na vso javnost, da se v odločilnem tre-notku postavijo na našo stran v dokaz priznanja za nase žrtvovanje iii spodbudo bodočih pokolenj.
Zahtevamo in rotimo Vas: 1.) Da nam daste priznanje in ne milost, in sicer enakopravno za vse državljane. 2.) Da popravite vse krivične redukcije, učinjene potom specijalnih invalidskih ko-misii. Postavite status quo. S.) Ustvarite «Narodni fond za invalide» s sodelovanjem istih in najširših plasti narodov, v obliki avtonomne institucije. V ijesra naj se steka ves invalidski davek, ki ga narod v ta namen plačuie. 4.) priznajte Udruženje vojnih invalidov, katero že sedem let vodi in tolaži obupane vojne žrtve, dajte mu poverenje in možnosti, da razvije svoje občekoriftno delo za vojne žrtve in prepustite mu pravico tudi v bodoče do naiširŠega od-ločevanja v vprašanju invalidov, vdov in sirot. 5.) Zasiguraite. da bodo invalidi Pa rudi vojne sirote postali potom uspešne reedukaciie zares zmožni za pridobitni stan, razširite jim dobo učenja, napravite jim dostopne vse poklice in podprite jih v njihovih obrtih, da se bodo mogli uspešno razviti. 6.) Rešite usmiljenja vredne bolnike prezgodne smrti s tem, da jim daste možnost uspešnega, modernega in brezplačnega zdravljenja. Razširite in povzdignite invalidske zavode. Usmilite se propada-
joče dece. 7.) Nadomestite izgubo pridobitne sposobnosti in oplakujočim vdovam in sirotam njihove prebridke izgube Z izdatnimi odškodninami v obliki pokojnin, neglede na premoženjsko stanje. 8.) Odpravite invalidski davek in davek na ročno delo vojnim žrtvam, ki so ga itak zadosti s krvjo odkupile. 9.) Priznajte vsem invalidom, vdovam in sirotam vozne olajšave, ker so jih najbolj zaslužili. Poglejte v tem oziru v druge države. 10.) Prisodite vojnim žrtvam in njihovim organizacijam prvenstveno pravico in eksploatacijo vseh koncesij, ki niso osebno pridobitnega značaja. Prvenstvo naj se razteza predvsem na zakupa pri državnih imovinah. 11.) Podajte možnost pru-cvita in razš-rjania invalidskih prido-b:+nih in produktivnih zadrug. ZasigU-
raite iim državne nabave in dobave brez konkurenčnih pogojev. 12.) Omogočite invalidom vstop v državne službe, zasigurajte jim izključna mesta, priznajte iim olajšave za vstop in dosego pokoinine potom skrajšane službene dobe. Državnim uslužbencem določite na ime invalidnine enake dajatve kot drugim invalidom. 13.) Preskrbite denar na sredstva v svrho izplačila vseh pokojnin, ki so v zastanku. 14.) Nudite zaščite vsem, ki so postali žrtve vojne, tudi onim. ki so se borili v neprijateljski vojski. Invalidsko vprašanje je internacionalno pravo in samaritansko delo. po katerem bi morali imeti vsaj nravico zdravljenja in do protez vai brez razlike.
Te najglavnejše zahteve podajajo tisoči vojnih žrtev in boievnikov kot me-mento. predno bo zapečatena njihova usoda.
Za Izvršni odbor: Tajnik: Predsednik: Benedik. Štele. Za Zvezo bivših slovenskih vojakov: Tajnik: Predsednik: Bonač. Colarič.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek, 26. oktobra: Periierija. Red 3. Torek. 27. oktobra:   Iiigenija na Tavridi. Red C.
OPERA: Začetek ob % 20 uri zvečer.
Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto. Torek, 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Red E.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V sredo dne 28. oktobra: »Jakob Ruda«. Gostovanje režiserja Narodnega gledališča g. Milana Skrbinška.
— Plesni večer v opernem gledališču priredita dne 9. novembra Lidija Wisiakova in Vaclav Vlček. Oba plesalca nastopita po daljšem odmoru in bivanju v tujini s popolnoma novim sporedom skora* izključno slovanskih komponistov, kar obeta biti zanimivo in na kar še danes opozarjamo. Načrte originalnih kostumov je izvršil gospod Fran Kralj. t
— Repriza Ivan Cankarjeve d rat ne Jakob Ruda se bo vršila v sredo dne 28. oktobra na šentjakobskem odru. Vstopnice so v predprodaii v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Ljubitelje Cankarjeve umetnosti vabimo k obilnem posetu.
— Pouk zemljepisa v gimnazijah. Na predlog posebne komisije je prosvetni minister odredil, da se bo poučeval odslej v vseh gimnazijah zemljepis po oblastih, ne pa po pokrajinah.
— Beogradski umetniki v Parizu. V soboto zvečer je odpotovala v Pariz na razstavo dekorativne umetnosti skupina beogradskih umetnikov. Podporo za potovanje so dobili od ministrstva trgovine in od svojega udruženja. V Parizu ostanejo 10 do 15 dni.
— Upokojitev gledaliških igralcev. V umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva je pripravljen ukaz o upokojitvi mnogih članov pokrajinskih narodnih gledališč, ki imajo že polna službena leta.
es-ka jogo
torpedo
BIANCHI
1104,
rlšek moderna
tehnike
Vel
najceneje pri
Palača Lmbljanikt kreditne banke in
Gosposvetska c 14
nadomestni deli in oprema.
J. Goreč
Julijska krajina
—j Collarich pred poroto. Collarichev branitelj je predložil prošnjo za odložitev procesa, češ da je v Puli proti obtožencu razpoloženje najbolj sovražno, ker je pač tu Izvršil največ svojih zločinov in so temu sovraštvu izpostavljeni tudi porotniki, ki so sicer vsesa spoštovanja vredni možje. Varnostne odredbe in časopisje s svojo ostro sodbo vstvarja o napeto ozračje. Tudi bra-niteljev posel je ob takih okolnostih težak. Zato naj bi se preložil proces pred drugo sodišče, kjer bodo za vršitev razprave nor-malnejše razmere. Predlog je državni pravdnik ostro pobijal. Seveda ne obvelja. Zaslišane so bile zadnje priče. Razprava se nadaljuje danes. Napovedovala se je Colla-richova spomenica, ki prinese razkritja. Pa ni vse skupaj nič. Bandit je napisal dolg sestavek, v katerem se obrača proti justici in človeški družbi in meče krivdo za svoj moralni posin na slabo vzgojo, ki mu 'O ie dal oče. kateri je bil pijanec, in na ostrost avstrijskega sodstva. Collarich ie prišel začetkom italijanske vojske kot 171eten mladenič v begunsko taborišče v VVagni. Begunci so bili lačni in bolni- Tam je kradel jestvl-ne. Prijeli so ga in v Gradcu obsodili na pet let zapora. Štiri leta je bil zaprt v Mariboru, potem je prišel domov v Pulo, kjer je bil pod policijskim nadzorstvom. Ni se mogel lotiti nobenega resnega posla. Izvršil je nekaj tatvin. Ko je bil ustreljen orožnik Con-salter, od takrat dalje ;e Collarich Izgubljen. Potem ie začel divjati in ubrati... Svojemu branitelju pravi, da se nič ne kesa. da mina nobenega čutstva in ako bi rrju dali v kletko bodalo, bi se je pri razpravi počasi porinil v srce. Glede kazni, ki sa čaka, si je na jasnem. Ako ne bo drugače, se posluži samomora, sicer pa misli, da bo pobegnil.
—j Krvavo maščevanje pomorščaka, S
parnrkom »Andalusia« je prišel med posadko v Trst tudi 23 letni pomorščak J. Visciano, doma iz Neaplja. To le nasilen in nepokoren mladenk, s katerim ie imel kapetan Valentin križe in težave; posebno pa ie pomorščak nagajal častniku Cobnu z Reke. Končno se mu je celo dejanski uprl. V Trstu se je javil Visciano bolnega. Za zdravniško preiskavo je bilo že prepozno, zato mu je svetoval Ooau, da naj potrpi do naslednjega jutra. Visciano pa je planil proti častniku in ga zagrabil za vrat Prihiteli so pomorščaki m ga odtrgali od čas mika. Ko je moral pozneje Visciano iti na pristaniško poveljstvo in je omenjeni častnik pred njim koTakai, ga je Visciano napadel z nožem, Cobau se je zgrudil ves krvav, Visciano Je pobegnil. Cobau leži v bolnici, težko ranjen Visciana iščejo.
—i Semenj pri Sv. LuctJL Dne 1. novembra C 1. se bo vršil pri Sv. Luciji po naznanilu županstva semenj.
Iz starih horoskopov
Katarina de Medici (1519 do 1589). ki je bila velika spoštovateljica astrologije In drugih tajnih znanosti, je sprejela nekoč napoved, da jo bo Saint Gerrrrain videl umirati. Knjeginja radi tega ni hotela nikdar Iti v kraj Saint Germain. Toda napoved se je izpolnila: Neki duhovnik z imenom St. Germain ji je stal na strani ob njeni smrtni uri.
Angleškemu kralju Henriku IV. je bilo napovedano, da bo umri v Jeruzalemu. Nihče ni mislil na to, toda prišel je čas, ko je kralj nenadoma v westmlnsterski opatiji nevarno obolel in umrl v prostoru, ki se Je imenoval »Jeruzalem«.
Čudna je bila tudi usoda nekega moža, kateremu je bilo po horoskopu prerokovano, da ga bo konj ubil. Mož se je skrbno ogibal vsakega dotika s konjL Pa zaman. Nekega dne ie padel na cesti z neke gostilne težak kazalec, ki je predstavljal konja. Padel je ravno na glavo nesrečnega moža, ki je obležal mrtev pred hišo
liaivecil „lila" film sezile 25/26
Ufilliam Shakespeare
ff
Sen I kresne
no«
Danes, dne 26. dalje 4072
v kino ,Dvor'
Predstave ob 4., 7,6., i/,8., 9
V. L Križanovska:
84
U kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Vratar, ki ni opazil, kdaj je prišel vikont, se je bitro obrnil in spoštljivo priklonil:
— Ah, gospod vikont! Njegova svetiost je odpotovala danes ob pol osmih in vzela s seboj gospoda Tortosa, ob desetih pa se je odpeljal za princem tudi njegov tajnik.
— Kam je odpotoval princ? Kako dolgo bo odsoten? — je vprašal Lormeil ves bled.
— Tega nihče ne ve, domnevajo pa, da se je zgodilo nekaj posebnega, zakaj včeraj po polnoči je prispel nekdo s pismom, ki ga je komornik ne glede na pozni čas takoj odnesel njegovi svetlosti. Kdo je bil ta sel in odkod je prišel — nismo mogli izvedeti, zakaj bil je zelo molčeč. Njegova svetlost je zapovedala dati mu posebno sobo in dobro večerjo. Danes ga je pa odpeljal s seboj. Ob šestih je princ poklical komornika In mu velel pripraviti vse potrebno za pot Vse se je zgodilo kot bi trenil z očesom. Tajnik je sporočil oskrbniku prinčevo povelje, naj zaklene vse sobe, ker ni znano, kdaj se gospod vrne. Vsa služinčad ostane do nadaljnega na svojem mestu. Vsi lestenci in slike bodo še danes zagrnjene
Vikont je prebledel in čutil, da se mu šibe kolena.
Ali mi ni pustil pisma? — ie zamrmral ves obupan.
— Ne, gospod vikont! Princ je pustil pismo samo gospe Rozali Berken, vdovi...
Vikont ga je s srdito kretnjo prekinil in planil iz dvorca h kočiji. Sapa mu je zastajala v grlu. Mar ni ta »zoprni Indijec« falot, ker izgine, ne da bi koga obvestil? Niti svojemu najboljšemu prijatelju ni pustil pisma. Narajana ni nikoli tako grdo ravnal. Njemu je lahko vikont vedno odkrito zaupal svojo denarno stisko. Razumel je prijateljev položaj in rad mu je pomagal, če je vikont le mimogrede omenil, da nima denarja. Ta je pa od vraga,
Kar se je domislil, da je Supramati morda napisal Rozali Berken, kam potuje. Nemudoma se je odpeljal k vdovi.
Rozali je prejela pismo, toda princ jo je samo obvestil, da odpotuje in ne ve, kdaj se vrne. Pisal ji je tudi, da je zvišal mesečni prispevek v dobrodelne namene. To je bilo vse.
Kakor pijan se je vrnil vikont h kočiji. V glavi se mu je vrtelo in samega sebe ie preklinjal zato, ker je prejšnji dan igral. Z denarjem, ki ga je zaigral, bi lahko poravnal vse najnujnejše dolgove. Kaj naj počne? Glavni upnik noče več čakati in proda njegove konje, kočijo in pohištvo. Skandal ie neizogiben. XUub svoji lezi in straha se je
ustavil v cvetličarni in restavraciji, kjer je napočil Šopek in večerjo. Nato se je vrnil domov. Zaklenil se je v kabinet in velel slugi, da ga ne sme nihče motiti. Hotel je biti sam, da dobro premisli, kako bi se izmuznil iz škripcev. Še nikoli ni bil v tako kritičnem položaju. Računal je namreč s Supramatije-vim žepom, pa je razmetaval denar na vse strani.
Bled Li ves obupan je hodil po svojem kabinetu. Hotel je prositi upnika, naj še počaka, dokler se ne vrne princ. Po njegovem povratku bi pa že lahko poravnal dolg, ker mu posodi Supramati večjo svoto denarja. Toda vikont je sam priznal, da je ta predlog slab. Kdo bi mogel pričakovati, da b3 prebrisani Žid verjel, da posodi nabob denar skra-hlranemu lahkoživcu?
Končno je sedel za pisalno mizo, da sesteje vse svoje dolgove. Ko je premetaval po predalčku razne papirje, je opazil pismo, ki mu ga je pisal Supramati tik pred odhodom v Indijo. Spočetka ga je površno prebral, nato pa se mu je obraz naenkrat razjasnil. Kaj če bi bila rešitev v tem slučajnem odkritju?
»Dragi vikont! — je Pisal Supramati. — Izberite pri Merciiu nekaj dragocenosti za Pieretto. Račun pošljite v dvorec. Poravnan bo, čira se vrne moj tajnik.«
Sledil je podpis, datuma pa ni bilo. Ta prinčeva neprevidnost je pomagala vikontu sestaviti načrt.
V resnici je bilo pismo napisano pred dvema letoma, ko se je Supramati prvič mudil v Parizu. Toda vse okolnosti so se tako lepo ujemale, da nihče ni mogel domnevati, da je pismo tako stano.
Vikont je še enkrat pretehtal vse okolnosti La se nemudoma napotil k zlatarju, Supramatijevemu dobavitelju. Pri njem je Lormeil kupoval darila, ki jih je princ delil po njegovih navodilih na desno in levo.
Poklical je gospodarja samega ter mu hladnokrvno pokazal pismo.
— To pismo sem prejel včeraj, toda ponoči je dobil princ važne vesti in je moral nemudoma odpotovati. Gre za dedščino. Vrne se čez nekaj tednov in mu bo seveda zelo žal, če spravi njegov nepričakovani odhod mademoiselle Pieretto ob to darilo. Zato prihajam k vam s prošnjo, da mi izročite nekaj dragocenosti. Račun pa pošljite seve prinčeve-mu oskrbniku. Sicer pa, če se bojite dati mi te dragocenosti, lahko počakava, dokler se princ ne vrne,
— je dejal vikont in položil pismo nazaj v listnico.
— Zdi se mi pa vendarle, da princu ne bo posebno všeč vaše nezaupanje, ki je tem bolj čudno, ker je bil vedno eden najboljših vaših odjemalcev.
— Kaj fantazirate, vikont? Vsi bi se mi smejali. Če bi ne verjel. Že prinčevo ime je zlata vredno. Kar izberite si in nikar mi v bodoče ne odrecite svojega pokroviteljstvr
Stev 244.
»5LOVFN5KI  NAROD« dn* 27. oktobra 1925.
Stran S.
Oglejte si zalogo
manu faktur nega blaga za zimo v veliki izberi in po nizkih cenah pri
3988
„Oblaiilnici", Ljubljana,
Mikloitieva casta.
Dnevne vesti.
V Liubuant. dne 26 oktobra 1925.
— V vednost in ravnanje. Danes smo dobili obvestilo, da je ministrstvo pošte in brzojava na korist Zagrebu in Dunaju odvzelo Ljubljani vsako možnost telefonskih razgovorov dopoldne z Avstrijo in Beogradom. Ker zbog tega nismo dobili telefonske zveze ne z Beogradom ne z Avstrijo, so izostale tudi najnovejše vesti tako iz inozemstva, kakor tudi iz Beograda. Vložili wno na ministra pošte in brzojava dr. Šuperino brzojavni protest.
— Proslava Čehoslovaškega narodnega praznika v naši operi. V sredo, dne 28. t m. proslavi Narodno gledališče v Ljubljani pod protektoratom konzulata čehoslovaške republike v Ljubljani čehoslovaški narodni praznik. S to proslavo hočemo Slovenci ponovno izjaviti svojo solidarnost in ozke vezi ki nas spajajo z velikim bratskim narodom. Proslava je dvodelna in sicer je I. del koncertni, v katerem se izvajajo tri orkestralne točke pod vodstvom dirigenta Balatke in sicer: Smetanovi »Li-buša« rn »Vltava«. J. Suh: Prolog in polka iz suite: Raduz in Mahule-na. f*oleg teh simfoničnih del zapoje gospa Jenikova še arijo iz Smetanove opere »Dve vdovi«, gospodična Potučkova pa znamenito »Balado« češkega komponista Vitoslava Novaka. V drugem delu se pa poje Hatzejeva opera »Povratek« Vabimo, vsa javna zastopstva in zastopstva kulturnih organizacij kakor tudi ljubljansko občinstvo, da se te proslave bratskega naroda udeleži v najčastnejšem številu. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
— Iz diplomatske službe. V zuiaijem ministrstvu se je v soboto predstavil novoimenovani poslovni odpravnik albanskega poslaništva g. S t a v r a.
— Nameščenja na srednjih šolah« Na realni gimnaziji v Kočevju sta nameščena absoL filozofa: dr. Anton Bajec in Alojzij S i v e c
— Iz učiteljske službe. Stalnost v državni službi so dosegli: učitelj Zdravko Ornerza v Kostanjevici ter učiteljici Ivanka Pucljeva v Veliki Dolini in Anka Podboj eva v Tržiču. Stalno so dalje nameščeni kot strokovni učitelji odnosno učiteljice: Helena Primožičeva na I. in Josipina V i d m a r j e v a na II. deški meščanski šoli v Ljubljani. Na temelju člena 101 šolskega zakona so za nedoločen čas prideljeni: učiteljica Marija Ramovževa na I. in Elza L u s c h i n o v a na II. meščansko dekliško šolo ter učitelja Ivan Tavčar In Josip Jekel na I. deško meščansko šolo v Ljubljani
— Iz našega državljanstva je izstopila Ana Marš, kuharica v Gradcu, pristojna v St. Vid pri Grobelnemu
— Dnevnice za službena potovanja. Po sklepu finančnega ministrstva se računajo odslej dnevnice za Blužbena potovanja uradnikov po starem zakonu. Višji uradnik, ki ima 7000 Din letne plače, dobiva med službenim  potovanjem 100 Din dnevnic.
— Konferenca delegatov vseh lovskih
društev. V zmtslu sklepa lovskega kongresa v Zagrebu so se sestali 18. t. m. v Beogradu pod predsedništvom gen. Miloša Vasica predstavniki Zveze lovskih udruženj iz vse države. Na tem sestanku so bila soglasno odobrena pravila glavne uprave Zveze lovskih udruženj v Beogradu. Izvoljena je bila tudi glavna uprava in sicer za predsednika finančni minister dr. Milan S t o j a d i -novic, za podpredsednika pravni referent zagrebške oblasti dr. Milan Z o r i č i ć, za tajnika tajnik zunanjega ministrstva Stanko E r h a r t i č\ za blagajnika vpokoicni polkovnik Radivoi B o j o v i č. Glavno upravo tvori po1eg omenjenih funkcionarjev še širši odbor, v katerem so zastopani po trije delegati vsake zveze ter izvrševalni odbor, v katerem je od vsake zveze po en zastopnik. Glavna uprava bo vrhovni organ vseh lovskih organizacij.
_ Izredni občni zbor ljubljanske sekcije JNU. Včeraj dopoldne se je vršil v damski sobi kavarne »Emona« izredni občni zbor ljubljanske sekcije JNU. Predsednik g. Stanko Virant je podal kratko stvarno poročilo o letos a Jem kongresu JNU v Skaplju. Po kratki debati o vrzelih, ki jih opažajo novinarji v poslovanju centralne uprave, je bil sprejet pravilnik sekcije. Tiakar so se vTšile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili soglasno: za predsednika g. Stanko Virant, za odbornike gg. V. C e n č i č, Rudolf G o 1 o u h, J. Zupančič, J. Dolenc rn Ciril G o 1 o n hu Mariborski klub dele&ira po svoji uvidevnosti zasopnika, ki Je obenem član odbora ljubljanske sekcije. Za revizorje so bili izvoljeni gg.: S. Kosovel, Ante B e g to zastopnik mariborskega kluba G m a J n a r, v razsodiče gg.: Raato PustoslemSek, Fran Terseglav ta Saša želemi. k a r, v sindikalni odbor gg. Fran B r o z o-v i C, Antom E k a r in Rudolf G o 1 o u h. Izvoljen je bil tudi prireditveni odbor, ki ima v prvi vrsti nalogo pripraviti tradicij on etno novinarsko akademijo dne L decembra. Po naročilu občnega zbora bo skušal novi odbor stopiti v stike z novinarskim ptanom sorodnimi krogi v svrho ustanovitve kluba, kjer bi se zbirali novinarji in njim sorodni duševni delavci.
— Revizija članstva In legitimacij JNU. Centralna uprava JNU Je imela 28. t. m. >tJo sejo, na kateri Je bilo sklenjeno sahte. " ati od notranjega ministrstva seznam vseh
novinarjev, ki imajo potrjene legitimacije. Obenem je bil sklican plenum centralne uprave in odbora za revizijo članstva odnosno novinarskih legitimacij. Sklenjeno je bilo izdati takoj nove članske Izkaznice, In sicer strogo po predpisih statuta.
— Otvoritev nemških šol v Banata. Prosvetni minister dr. Velja Vu k i č t v i č je na intervencijo nemških poslanec-5v ?z Voj/.dine dr. Schuhmacherja in dr. Neun-n e r j a dovolil otvoritev nemških Šol r AH« burna r ju in SentL
— Izseljenci v Južno Ameriko. Te dni je prispel iz Trsta v splitsko pristanišče parnik družbe Cosulich »Sofija« s 464 potniki. V Splitu je vkrcal še 63 potnikov in odplul proti Buenos Airesu.
— Osemdesetletnica upokojenega finančnega ravnatelja Karla Lubca. V petek 19. t. m. je praznoval dvorni svetnik in ravnatelj v pokoju g. Karel Lubec v Ptuju redek Jubilej — 801etnico svojega rojstva. Jubilant. M je kljub svoji visoki starosti še čil in zdrav, je bil rojen leta 1845. v Bišu na Štajerskem in je maturtral na mariborski gimnaziji. Prvotno se Je posvetil filozofiji. Po končanih filozofijskih študijah Je vstopil v Gradcu v službo pri fin. ravnateljstvu. L. 1877. je bil imenovan za davčnega nadzornika na Dunju, leta 1879. pa je bil premeščen v Radgono, od tn pa leta 1886. v Brežice, kjer je bil prvi slovenski finančni nadzornik. V Maribor Je prišel leta 1889. Se isto leto je bil imenovan za finančnega tajnika v Gradcu, v Jeseni leta 1898 pa je postal finančni ravnatelj v Ljubljani. Bilo je prvič, da je to mesto zasedel Slovenec. Leta 1899. Je bil g. Lubec imenovan za dvornega svetnika, v pokoj pa je stopil leta 1907. V pokoju je živel v Gradcu, kjer so ga leta 1919. konfinirali ter mu odvzeli stanovanje. Ravnatelj Lubec je nato negostoljubnemu Gradcu pokazal hrbet in se preselil v Ptuj, kjer živi njegova hčerka, soproga Župana g. dr. Sen-čarja. Dasi je živel večinama med Nemci, jubilant ni nikdar zatajil svojega orodnega prepričanja. Kot naroden Slovenec se je zlasti udejstvoval v Gradcu. Tu je bil predsednik »Besede« in kasneje »čitalnice«, ki ga je leta 1912. imenovala za svojega častnega člana. Vneto je podpiral tudi delovanje in stremljenje CMD. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo ob njegovi SOietnl-crf: Se na mnoga leta!
— Smrtna kosa. Rodbini Mih. Tomšič na Vrhniki je dne 24. t m. umrl nadebudni sinko Marko v nežni mladosti 7 let. Bil je radost in nada svojih roditeljev. Pogreb bo 26. t m. ob 15. popoldne na pokopališče na Vrhniki. Težko prizadeti rodbini naše sožalje.
— Radi nezašltih hlač se ie obesil. V
Osijeku se ie obesil pismonoša Pero Živa-ncvič. Vzrok samomora so bile nezašite hlače. Za kaj vse gredo 1'udje v smrt!
— Konec zloglasnega roparja. V Udbini v Liki so orožniki ustrelili zgoglasnega roparja Jovo Cankoviča. ki je bil strah In trepet vse Like. Čankovič je leta 1923 pobegnil iz zapora v Lepoglavi, kjer je imel od-sedeti petletno kazen radi raznih ropov.
!z Ljubljane
— Slavnostna recepcija v SsL konzulatu dne 28. oktobra 1925. Generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani dr. Otokar Beneš priredi ob priliki obletnice osvobojenja češkoslovaškega naroda dne 28. oktobra t. L ob 11. uri dopoldne v dvorani Mladike, Šubičeva ulica, recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in vse jugo-slovenske prijatelje češkoslovaško - ju-goslovenske vzajemnosti kakor tudi vse korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se na dan češkoslovaškega državnega praznika 28. oktobra t. 1. ne bo uradovalo.
— Promocija. V četrtek 29. oktobra ob 12. opoldne bo v zbornični dvorani tukajšnje univerze promoviran abs. pravnik g. Davorin G r o s iz Stražišča pri Kranju za doktorja prava.
— Opozorilo društvom. Ljubljanska sekcija JNU opozarja vsa društva, da se vrši na dan ujedinjenja dne 1. decembra tradicijonelna novinarska akademija, kar naj društva, kakor vsko leto, tudi letos blagohotno upoštevajo, da ne bo morebitnih nesporazumov glede reklame.
— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi vse posetnilce gle. dallšklh predstav, da prihajajo točno k predstavam, ki začno redno v operi ob pol 20. in v drami ob 20. zvečer. Vsi samudnfki brez izjeme morajo čakati do prvega odmo ra. da s svojim prepoznim prihajanjem ne motijo poteka predstave. Uprava skrbi sa točni začetek m prosi početnike, da zasedejo vsaj par minut prej svoja mesta. Bi. Ueterji imajo strog nalog, da po začetku ne puste nobenega več v avditorij.
— Akademski klub Orjune. Plenarni
članski sestanek akademskega kluba Orjune se vrši v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v tajništvu oblastnega odbora. Frančiškanska ulica 6. Udeležba strogo obvezna, člani, ki bi se tega sestanka ne udeležili, bodo crtani Iz Imenika in se bodo smatrali, da so izstopili Iz kluba. Vabljeni so tudi ostali afca-demiki-nacijonalisti, ki želijo pristopiti k Or-ItmL Dnevni red: 1. poročilo komesarja. 2. predsto'eča letna skuoščina. 3. Slučajnosti. Zdravol Komesar 1845-«
MET ALLUM
baterije za svetilke
— Naraščal Ljubi anskega Sokola priredi v četrtek 29. t m- ob 8. zvečer svoio telovadna akademidjo z izbranimi točk.imL Ker je čisti donos namenjen za naraščijski zletni sklad v Prago, vas vse brate in sestre in prijatelje Sokolstva vabimo na \o prireditev. Pokažite, da znate ceniti požrtvovalno delo našega naraščaja. Predp.* niaja vstopnic v društveni čitalnici vsik Jan od 4 do 7. zvečer. Sedeži 1U Din, stojišča 5 D.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Ta teden skupne vaje mešanega zbora in sicer v torek in četrtek ob četrt na 7. — Odbor.
Psiček 3 mesece star volčje pasme se je zatekel v okolišu sv. Petra. Naj se ga prijavi proti nagradi SSelo 38/11 levo. ls-43-n
~ Or. Ju. Na. Št Jakob Krakovo bi Trnovo poživlja svoje članstvo na veleva-žen sestanek, kateri se vrši v torek 27, t m. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta št. 4. Na dnevnem redu je: 1. Proslava in veselica velikega obsega vseh Orjuna. 2. Razporedba pri »Čajanki dne 7. Listopada in veselica sv. Martina. 3. Počast Orjuna umrlih bratov in junakov. 4. Raznoterosti. Članstvo zavedaj se svojih dolžnosti naproti svoji organizaciji. Odbor . 1842-n
— Kolo jugoslovensklh sester v LJubljani bo imelo jutri v torek 27. oktobra ob 16. uri izredno odboTovo sejo. Udeležba od-bornic dolžnosti 1844-n
— Občinstvo vljudno opozarjamo na komorni koncert, ki se vrši ob priliki ustanovitve učiteljskega zbora dne 31. oktobra t. 1. v veliki dvorani Uniona. Na njem sodelujejo naši najboljši umein.ki. Koncert bo po svojem programu kot izvajajočih gotovo eden najboljših v sezoni. 1841-n
— Drušrvo učiteljev glasbe poživlja vse gg. učitelje in učiteljice, ki so se prijavili za pevski tečaj, da odgovore na vpo-slano jim okrožnico najkasneje do četrtka dne 29. t. m., ker se na poznejše prijave ne more ozirati. Vse udeležence se naproša, da se javijo v soboto dne 31. L m. v Uni-onu, kjer prejmejo vsa nadaljna pojasnila.
Iz Celja
fiimnazliski raonatelj
H. Jersinouic
— Celje, 26. septembra   Danes ob 8 zjutraj je po težki, trpljenja polni bolezni umrl v tukajšnji javni bolnici ravnatelj državne gimnazije g. Anton Jeršinovlc.
s
Pokojnik je bil rojen 5. dec v Črnomlju 1876. kot stn ondotnega nadučitelja in pozneje Sol. nadzornika Jersinoviča. Gimnazijske študije je končal v Novem mestu, na kar je odšel na Dunaj, kjer se je posvetil klasični filologiji. Po filozofskih študijah Je bil kot suplent nameščen na gimnaziji v Kranju, kjer je ostal samo eno leto Itn nato pa je prišel na državno gimnazijo v Ljubljano. Od leta 1902. do 1906. Je bil profesor v Kranju .od leta 1906. do leta 1919. pa je služboval na državni realni gimnaziji v LJubljani. Po prevratu je bil imenovan za gimnazijskega ravnatelja ter je 1. oktobra 1919. prevzel vodstvo državne realne gimnazije v Celju. Pokojnik je užival v Celju med vsemi sloji največje sim. pati Je in je tudi požrtvovalno deloval pri raznih kulturnih In drugih društvih v Celja. Bil je podpredsednik »Glasbene Matice« in predsednik »Jugoslovenske Matice«. Bil je Jeklen značaj, neomajen v svojih naprednih nazorih. Bila ga je sama dobrota, a kadar je bilo potreba uveljaviti kako stvar, ki se mu je zdela pravična in dobra, je znal nastopati z nenavadno energijo in odločnostjo. Bil je mož Izrednih srčnih vrlin, zato Je imel širok krog prijateljev, katerim je bil vdan kot rodni brat. Radi njegovih plemenitih s voj stev ga je imelo vse rado in spoštovalo. Bil je navdušen pevec, posebno pri srcu pa mu je bila narodna pesem, ki jo Je gojil z vso ljubeznijo. Da Je bil skalnato trdnega jugoslovenskega mišljenja, se razume ob sebi. BU je krepke, na videx zdrave postave. Lani je Jel bolehati na želodcu. Iskal je ieka v Rogaški Slatini, v Gradcu, povsod šaman. Pred meseci se Je v Gradcu podvrgel težki operaciji, a bilo j« že prepozno, v brezupnem stanju so ga prepeljali t Celje, kjer Je sedaj smrt napravila konec njegovemu netzrecnemu trpljenju. Pokojnik, ki je bfl svak opernega pevca g. Zupana, je Igral povsod, kjer je služboval, na prosvetnem polju vMno vlogo, slasti pa se je udejstvoval kot pevec m ljubitelj glasbo. V politiki aktivno ni posegal, bM pa je neomahljiv naprednjak, ki je vsikdar In brezpogojno Izvrševal svoje strankarske dolžnosti. Bodi odličnemu sol. niku in zvestemu eflinltlJfflT1*11 obranjen časten spomin!
—c Skupen sestanek kra:evnlh organi-zadl SDS zm mesto Celje bi Celje - Okolico se bo vršil v četrtek dne 29. oktobra ob 20. uri zvečer v prostorih gostilne Permozer v Gaberju. Ta sestanek le obvezen za Članstvo — posebno pa za obe demokratski delegaciji v mestnem občinskem sveta in občin-sketn svetj okoliške občine. Dnevni r^d je sledeč. 1. Vodne zadeve. 2. Elektrifikacija. 3- Kanalizacija. 4. Slučajnosti
LEONHARDI-JBVA ČRNILA
rvS uPiuA. a*wvi za Ziob ito proizvaja *»o stasimi
PRSlSKUifiNlMI IZVIRNIMI recepti
TOVARNA „PENKALA"
•OMUNO MOITM i onimi O O ZASRHt
Sport
HAZENA ZAGREB - LJUBLJANA 12 : 4 (4 : 1).
Ljubljana je včeraj častno podlegla. Pcdlcgla tehnično in kombinacijsko jo nad-kriljujočemu teamu Zagreba. Zmaga Zagreba je bila zaslužna, vendar pa rezultat ni povsem realen, zakaj LTubljana v polju ni bila mnogo slabša, manjkal ji je samo odločen strel na eoal. Z rezultatom pa smo lahko zadovoljni, kajti Če upoštevamo težak lanskoletni poraz v Zagrebu, je zaznamovati velik napredek naše nažene, ki bo — upamo — kmalu dosegla niveau Zagreba in Beograda. V bodoče je potrebno, da posvečamo temu lepemu športu, ki si je osvojil velike simpatije šport ljubeče publike, več pažnje. Družini sta nastopili v sledečih postavah:
Ljubljana : Cimperman (At.) - Vider (II.) - Oman (H.), Petan (II. - Erbežnik (AL) (II. polčas Bernik, II.), Petrič H. (At.).. Zupančič (At.).
Zagreb: Oršetič (Concordla) - Bara-ny Zlata - Janovič, Sojat - Tomljenovič Ra-dević, Baranv Vaba. (Vse Ašk.)
Zagreb je poslal v boj cel tea-m AšTca z izjemo vratarice Gršetičeve. Zagrebčani so se zanesli na team Aška in ta postava je bila tudi popolnoma posrečena. Družina Aška je krasno vigran ieam s premišljeno, efektno in rafinirano kombinacijsko igro. Igralke so tudi tehnično izpopolnjene. Odvzemanje žoge je bilo vzorno, dodajanje precizno; izreden start na žogo ter izvrstno pokrivanje nasprotnika so vrline Zagreb-čank. Poleg tega so igrale Zagrebčanke precej fair; Ljubljana malo preostro. Najboljši del Zagreba je bil napadalni trio. Proigravanje In hitro oddajanje žoge, spojeno z dobro taktiko pred goalom, poleg tega pa razantni streli so igro morali odločiti v korist Zagreba. Najboljša se nam je zdela Ra-dovićeva, dočim brza »Koka« nI malo za-osta:ala za njo. Baranv ie bila izvrstna v L haiftimu, v drugem nekoiiko slabša. Obe krilki, kakor obrambni duo popolnoma na rrsestu. Gršetlćeva v goalu ni imela mnogo posla, ker je Ljubljana streljala večinoma previsoko.
Družina LJubljane se le borila nenavadno požrtvovalno in amblcijozno. Kar ji je tehnično nedostajalo, je skušala nadomestiti z elanom. V polju sta si bila teama precej enakomočna, le pred goalom — tu je končala umetnost naših. V napadu nas je zadovoljila edino Petričeva II., bila pa je budno čuvana. Zupančičeva je sicer odlična Igralka v lovenju In odda'anju žog, odvaditi Pa se mora prepogostih zaokretrov, ki so Ljubljano spravili ob tri zaslužne goale. Zelo nesigurna ie bila Erbežnikova. ki jo je v drugem polčasu dobro zamenjala Berni-kova. Vsa čast gre vratarici CimpermanovI, ki je držala nebroj težkih bomb. Proti plasiranim strelom ie bila naravno brez moči. Branilka Vidrova je bila na mestu, Omanova in mala Petanova sta sicer dali vse iz sebe, nista pa bili dorasli rafimranemu triu Zagreba. Sodnik g. Munder nas ni povsem zadovoljil. Oškodoval je Ljubljano za en regularen goal. poleg tega je enkrat popolnoma neutemeljeno diktiral kazenski strel proti Ljubljani, iz katerega je nato rezu:tiral goal.
Tekma je pričela točno ob 15. Ljubljana je imela vsled igre proti bleščečemu solncu težko stališče, vendar je Petričeva že v c' ugi minuti dosegla vodstvo za Ljubljano. Minuto na to je Baranv izenačila z ostrim strelom. V naslednjih minutah je Clnrper-manova ubranila kopico težkih bomb, morala pa je še trikrat kapitulirati v prvem haiftimu. Močno jo je iritiralo bleščeče solncc Dva goala je zabila Barany, tretjeza Koka. V začetku drugega polčasa so prevladovale Zagrebčanke in po Radovičevi ter Koki zvišale na 5 in 6 : 1. Petričeva je znižala nato na 6 : 2, Koka nato z dvema zaporednima goaloma na 8 : 2. Z ostrim strelom je Bernikova postavila rra 8 : 3. Radovičeva s 6 m na 9 : 3. ista na 10 : 3, Zupančičeva pa s krasnim goalom na 10 : 4. Zagrebčanke so nazadnje postavile na 12 : 4.
«KJNO IDEAL»
predvaja samo še danes, v ponedeljek in jutri  v  torek,  veliki  monumentalni iilm
„Bagdadski lopov"
x Douglasom Fairbanks. Razkošna   scenerija,   presega   daleko film •Nibelungi*.
VČERAJŠNJE NOGOMETNE TEKME. — Ilirija - Slovan 11 : 0, Prlmorie-Her-mes 4 : 0. O obeh tekmah še poročamo. DISTANĆNI TEK NA 10 km. Zmagal SlapnIĆar (ASKP.) v rekordnem času.
Včeraj se je vršil distančnl tek na 10 km na progi Ljubljana - Št. Vid in nazaj, ki ga je razpisal 2SK. Hermes. Start in cilj sta bila na Iliriji. Startalo ie pet tekačev: De Reggi, Senčar (H.), Berdajs (Hermes), Ma-tijas (Jadran) in Slapničar (ASKPj. Tekači so tekli nekaj časa v skupini, na zaokretu pri km 5 sta pa vodila De Reggi in Slapničar, ki sta se nato vedno menjavala v vodstvu. 1500 metrov pred ciljem se je Slapničar utrgal In prispel skoraj 100 metrov pred De Reggijem na cilj v rekordnem času 34 : 51 ki je boljši od obstoječega Jugoslovenskega rekorda- Drugi De Reggi, tretji Šenčur (2 minuti), četrti Berdajs.
Na višku
moderne konfekcije je naša zimska zaloga oblek in ulstrov po najnižjih cenah
Jos. Rojina, Ljubljana
DOMAČE IN INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Zagreb: Prijateljska Gradianski-HaŠk
4 : 3 (3 : 3).
Prvenstvene: Coucordia - Sparta 4 : 2.
Tipografija - Viktorja 5 : 1, Derby - Ilirija
5 : 3- Stanje prvenstva je sledeče: Hašk-Concordla, Železničarji, Gradjanski, Croa-tia, Sparta.
— Dunal: Prvenstvene: Florldor-fer A. C. - Amateure 4 : 3! Admlra - Vlerma 1 : 01 W. A. C. - Hakoah 1 : 1. RapH - Sim-rrering 3 : 3, VVacker - Rudolishiigel 3 : 1, Sportklub - Hertha 4 : 2.
— Praga: Prijateljska: Slavija -D P. C. 3:3. - Pokalna: Sparta - C. A. F. C. 7 : 0.
— Basel: Nemčija - Švica 4 : 0 (2 : 0).
— Belfast: Anglija - Trska 0 : a
Popolnoma novo! Prvič v Jagoiiavljll
Kolosalna borka
Z-Z-ZIG0T0 V ZADREGAH
Smeh brez kraja in konca! — Z-Z-Zigoto je edini komik, ki se ma nikdar nikamor ne mudi, za razliko od drugih komikov, ki iščejo efekte v hitrosti. Ni človeka, ki pri tej kolosalni burki ostane resnega obraza I
Izvrstna maaaia za trebušne mišica! Vsa ob: 4., pol 6.9 pol 8., 9. Prednaznanilo:
Krona vseh do sedal izdelanih filmov grandijoznl
filmski velenmotvor
nQU0 VABIŠ"
v glavnih vlogah Emil Jumisgs In Alfona Prjliad
Elitni fclno Matica
vodeći kino v LJubljani — Telefon 124.
NaS ljubi
MARKO
7 let star Je danes dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne po kratki bolezni umrl.
Pogreb se vrSi dne 26. oktobra ob 3. uri popoldne na pokopališče na Vrhniki.
Sv. maše zadušnice se .bodo darovale v farni cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki
Bodblaa MIh. Tomšič la gorodalU.
Stran 4,
•SLO V C N S K I  NA ROD« dne 27 oktobra I92i>
*tev 744
Gospodarstvo
Še nekaj o davčnih razmerah v Sloveniji
Izvajanja ing. AL Šukljeta na protestnem zborovanju«
V debati se je kot prvi govornik oglasil k besedi g. ing. M. Š u kl je. Izvajal je: Ne bi se oglasil k besedi da ga «ni gospod finančni delegat pismeno pozval, da javno prekliče izjavo, storjeno na občnem zboru Industrijske zveze dne 14. oktobra t. L, da Is namreč ljubljanska finančna delegacija kriva, če se odmerja dohodnina po zastareli dohodninski lestvici. Govornik dokazuje iz stenografskih protokolov dunajskega parlamenta, ki je ustvaril veljavni zakon odohodnini, da je namen in duh zakona ▼sedrugačen, nego se zakon danes izvaja. Davčna lestvica se je glasila v zlatih kronah in Je nedopustno, da se aplicira na devalvirane denarne enote. Eden glavnih namenov samega zakona je bil, da se baš z zmerno obdačbo dohodkov dovede prebivalstvo v prijazno razmerje do davčne uprave In da se dvigne davčna morala. Ni dvoma, da je sedanja praksa Imela diamen-tralno nasproten učinek. In nihče ne more pričakovati, da si davkoplačevalec sam od kraja zadrgne zanjko, ki se rmi nateguje okoli vratu. Navzlic zdravemu odporu davkoplačevalcev pa ne Izostanejo žalostne posledice nepravilne davčne prakse, ki uničuje na§e blagostanje in zatira davčne vire državnega gospodarstva. V ljubljanski finančni delegaciji delujejo naši ožji rojaki, ki zakon od početka poznajo. Pričakovati smo smeli, da izvedejo zakonske določbe pravilno, v skladu z duhom in namenom zakona- V tem smo se varali! Upravno sodišče aH Državni svet naj v konkretnem slučaju ugotovi, da je sedanja praksa protizakonita. Ce so se bivše krone žigosale in v razmerju 4 : 1 zamenjale z dinarjem, in če nam je pri izmenjavi država ostala dolž-
na 30% našega denarja, s tem Še ni dana zakonita podlaga, da se dohodnina odmerja po lestvici, ki jo moramo označiti za fantastično anomalijo Dohodnina pozna progresijo za velike dohodke, nasproti pa je de-gresivRs za manjše dohodke in je bil najmanjši dohodek Po zakonu obdačen samj z 0.6%. Ta najniži obdačeni dohodek je znašal 1600 zlatih kron, kar je prilično enako Din 18.000 našega denarja. Govornik priznava, da ie danes težko storiti remeduro, ker srno že predaleč zašli. Ni treba zakonodajnega akta, pač pa bi za remeduro morda morala priti naredba ministrstva financ Naša finančna delegacia ie zamudila pravilno ureditev dohodnine, ki se je mogla brez težave Izvršiti v prvih revolucijonarnih letih Po preobratu. V letih 1919 in 1920, ko ni bilo finančnega zakona in so se pobirali davki brez ustavne zakonite podlage, takrat je Imel poverjenik ministra financ vso možnost upostaviti pravilne Izvedbe zakona. Dočim je svoje pooblastilo v danih primerih porabil za Izpremembe zakonitih določil, ki so se mu zdele potrebne, ki pa so bile naperjene zgolj proti nam, ni uvidel potrebo obvarovati Slovenijo pred pretečo škodo. Tako smo zabredli v sedanje težave. Prva revolucijonarna leta so zahtevala pogumne in dalekovidne može, kakoršt ih žal nismo imeli. Napram zahtevi gospoda delegata, da naj prekliče obdolžitev finančne delegacije, izjavlja govornik, da prepušča odločitev kompetentnim mestom: zakonu samemu ter davkoplačevalcem. Dokazal je, da daje zakon nJemu prav Naj govori naša javnost, naj odloči zborovanje, da-Ii niso naše pritožbe upravičene. Ne boji se pravoreka naše javnosti.
—g Težkoče domače Industrije Zadnje čase se množe slučaji redukcije in likvidacije obrata v naših domačih podjetjih. Posledica /e, da pride delavstvo ob zaslužek In da ne more nafti dela drugje. Te dni je začela likvidirati »Prva bačka tovornica metala« v
St Bečeju. Obenem ie odpustno vse delavce In ostavilo obrat tudi znano podjetje »Jigo-slovensko Hontsch d. d. v Slavonskem Brodu«, ki je razstavilo svoje lesene hišice na letošnjem ljubljanskem velese!mu. Tako pada postojanka za postojanko In našemu gospodarstvu se obetajo žalostni časi. Delavstvu preti največja beda In pomanejkanje, dižavi pa popolna odvisnost od Inozemskega kapitala. Kljub temu pa na državnem krmilu ni nikogar, ki bi z energično roko ustavil ta proces sistematičnega propadanja našega gospodarskega organizma.
—g VIH, Trgovski semenj v Brusijo se otvori drugo leto meseca aprila.
—g Konferenca o krizi v lesni industriji. Pod Predsedstvom generalnega ravnatelja šum Stamenkovića se je vršila danes v ministrstvu za šume In rudnike konferenca o krizi v naši lesni Industriji. Poleg strokovnjakov so bile zastopane na konferenci tudi razne trgovske, industrijske ein obrtniške zbornice.
—g Posojilo Vatikana. Vatikan Je najel pri ameriških bankah posojilo v znesku 1.500.000 dolarjev. Denar se porabi za novo palačo, v kateri bo Imela svoje uradne prostore kongregacije de propaganda fide.
—g Dobave. Dlrekci a državnih železnic v Ljirtrani sprejema do 3. novembra t 1. pc-ntsdN* za dobavo mecesna v deblih, za dr.ravo 60O0 komadov okroglih listov Iz malmopiatna, za dobavo medene žice, za dobavo medenih cevi, za dobavo 10.000 kg katrana. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkci'e. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. novembra t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2500 komadov ogrevnih cevi za kotle; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave surovih in obdelanih medenih odUtkov ter glede dobave 150 ton koksa za livarske svrhe. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani interesenton na vpogled.
ŽREBANJE SREČK za sokolski Tabor — v decembru t« L
To in ono
Justifjkaclja v Zagrebu
Vojak Sladović ustreljen« — Procedura se je Izvršila mirno brez incidentov.
— Zagreb, 26 oktobra. (Izv.) Danes ob «. sjutraj Je bil radi zločina umora tn ropa ns smrt e ustreljen jem ob&ojeni vojak E1-vard Sladović justificlran. V petek dopor-dn« so mu prečita!! pred divizijskim sodiščem sodbo vrhovnega vojaškega tn kasa-cijskega sodišča v Beogradu, s katero »-ar-sodbo se Je potrdila smrtna obsodba prvega sodišča. Odklonjeno je bilo pomiloščenle m zato mu je dlvizljsko sodišče sporoč:Io, da bo v ponedeljek ustreljen. Sobotni !n včerajšnji dan Je obsojenec popolnoma m*r-no preživel, bfl je povsem včan v svojo nsodo. Ko so mu prečitaU v petek sodbo, je mirno podpisal protokol ter pristarM kratko: »Deset let prej ali deset let p« zneje, vse eno Je.* Na vprašanje, če Je ras-umel sodbo, je odgovoril: »Sem.« Zanim* vo je. da Rumnej nI hote podpisati zadov ne sodbe, ker Je bi prepričan, da če Jo n** podpiše, ga ne morejo ustreliti.
V svoji celici j« v soboto in včeraj Sladović sprejemal pesete. Sladović je zastaven kmečki dečko, lepo Je obrit. Novinarji so ga zaprosili za dovoljenje, da *a smejo fotografirati. Dovolil Je, toda pod po~o. jem, da mu izreče več fotografij. kJ j!h hoče razdeliti svojim prijateljem v opomin. Ker nima niti očeta niti matere niti sestre niti brata in drugih sorodnkov. ni Sladović nikomur pisal. Novinarjem je pripovedoval, da vse svoje življenje ni bil nikdar kaznovan In da ni nikdar imel kakega konflikta s policijo, orožništvom ali sodiščem Kako j« prišlo, da je ubil seljaka Harndta v Husanju in oropal njegovo ženo, sam n* more pravilno opisati. ^Prišlo je tako, kakor je Bog hotel. Vse sem prepustil sedaj božji volji. Ker sem napravil zlcčin, sedaj čakam na milost božjo in na odrešitev tz
tega težkega stanja,€ tako modruje Slado vtč.
Sladović j«, včeraj zaprosil, da mu pri. neso svinjsko pečenko, zeljnato salato, steklenico črnega vina In močnste Jedi.
Danes ob 5. tjutraj Je Edvard Sladović zapustil samotno celico, ki se nahaja v gar-nizijskem eapora v Novlvesi. V zaprtem sanitetskom vozu pod močno eskorto so Sladovi Ca odpeljali na vojaško strelišče v Maksimiru. Vstop ns strelišče Je bil orne-jen le na 200 oseb, Sladović je krepkih korakov stopil k odprtemu grobu ter še enkrat mirno poslušal smrtno obsodbo, ki nr.i Jo Je prečital vojaški sodnik. Nato m nw hoteli zavezati oči. Prosil Jih Je, naj mu jih ne zavežejo, končno Je popustil ter so mu oči zavezali. Pred izvršitvijo sodbe Je 6e enkrat mirno in skesano dejal, da je storil težak zlcčin, zato mora pretrpeti težko kazen. Prosil je vb« navzoče, da mu npro. i»te. Na rezko povelj© komandanta vojaške patrulje Je oddelek mož oddal pet strelov. Id so Sladoviča zadeli naravnost v srce. Bil je takoj mrtev Začasno puste Sladoviča na vojaškem veZLališču v grobu in ga danes prot< večeru preneso nato na pokopališče v MIrogoju Po predpisih, ki so ve. ljavni za občino Zagreb, je namreč prepovedano osebe, ki so obsojene na smrt z ustreljenjem. streljati na pokopališču.
Vsa procedura na vojaškem vežbaližču se je izvršila s primerno resnostjo, mir. nortjo in brez vsakega incidenta- Nekaterim gledalcem so se osolzlle oči, ko so gledali obsojenca, kako mirno gre v smrt.
• Moderniziranje Turčije. Stremljenju po modei niziranju Turčije padsk> kot žrtev skozi stolet a veljavni odnošajt Turški minister za zdravstvo je te dni odredil, da se morajo odstraniti ves preora:e pri oknih, napravljene, da se turške žene ne vidijo s ceste. Minister pravi, da te pregraje ovirajo pristop svežega zraka m Škodujejo otrokom.
Zaloga
[ene
3815
kožuhovine
L. ROT, Ljubljana, Gradišče št. 7
Mali onlasi, *i slati'o v posredovalna In socialne namene občinstva, vsak* beseda 50 par. KaJmanlsl znesek Din 8.
0GLRSI
Zenltve, doolsovanro ton oglasi strogo tpqov skeq<« znacafa, vsaka beseda Din 1-—.
■ajmanjsl znesek Din 10
E
■
S
i
■
S
mm
Med
cijeden (vrcan) 15 Din kg
prodajo
Drogerija Peršic, Zemun
3998
-"-\
MA1B0USI BRNSKI BLOGOUI'
ip0Gl]sUnl  predmeti  brez konkurence
blage za gospode ln dame, 173°L zajamčeno   Iz   čisto volno
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackeho tfitfa 12« ^Vzorc^frat^
Svtobus -promet
na pokopališče pri Sv. Križu.
Tvrdka Adamči* ln ŠniteršiO javlja cenj. občinstvu, da se bo letošnje leto vršil avtobus promet k pO« kopališča pri Sv. Brisu od dveh strani, in sicer: od Fig o v ca redno vsak dan od 28. oktobra do 3. novembra ob delavnikih od devetih dopoludne in v nedeljo od osmih do poznega večera; od Sv. Petra pa bo vozil avto v soboto in ponedeljek od desetih dopoldne do štirih popoldne, v nedeljo od osmih do poznega večera. Enkratne votnia stene  pet Din.
4012
■5 1
t E2-
c
•c
E
•a o
n. mm. i Et. nn
pleskarja la ličar {a
Ljubljana, Karel Kotntkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    iai l
Mlad kuhar
išče službo v večjem ho« telu v mestu. — Dopisi pod *Kuhar/3992» ns upr. «Slov. Naroda*.
Ključavničarski pomočnik
zdrav in močan — išče službo. Nastopi lahko ta* koj. — Dopisi pod «KJju» čavn. pomočnik/3979* ns upravo «SIov. Narode*.
Koresoondentinja
popolnoma perfektna ar«
bonrvašcine. hitra stroje* piska, a prakso — se ta* koj sprejme, — Ponudbe t natančno navedbo pra«
kse in zahtevo plače na Kolinsko tovarno v Ljub* IjanL 4014
r
tAlojz cTurk
ekonom
Sila Sirajher poročena LJubljana, 26. oktobra 1925
Plačilna
natakarica
z dolgoletno prskao, po* štens in pridna — išče službo v restavraciji ali kavarni. — Dopisi pod «N atak ari ca 4025» na upravo «Slov. Nar.».
Knjigovodja
prvovrsten, samski. hrvJc ščine in nemščine zmos žet v govoru in pisavi (strojepisju), ki se o*- z* že, da bo samostojno vo« dil pisarn < Če mogoče iz stroke spirituoz — se išče zs takojšnji nsstop. — Ponudbe z navedbo plače pod »Knjigovodja 3965» ns upravo «Sloven* skega Naroda*.
Frizerki in manikirki (perfektni) plačam mesečno 2000 Din in   odstotke od prodaje. —    A. Kummerkramer. Sombor. 3991	1 p* |	| Jleiremičnine |	Hrana Buffet wv -*re «Dvorecs priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no.                             165/L
	Pouk v nemščini daje  gospa. — Ponudbe pod «.Nemščina/4022» ns upravo   «Slov. Naroda». |    JCuaim E	Majhno hišico v mestu ali Rožni dolini kupim. — Ponudbe r na« vedbo cene pod «Hišica 3578» ns upravo cSIovcn« skega Naroda*.	
Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slovanskega in nemTIzctja jezika   in   atro* pisja — zeli prakticirati v pisarni v mestu ali na deželi. — Ponudbe    pod «Prakti* kantinja/3966» na uprave •Slov. Naroda«.			Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotr* atf  HUGON HIBSER Ljubljsna, Valvszorje^ trg. 167/L
		Posestvo obstoječe iz novo zidane hiše, lepega vrta. njive, travnikov in gozda bliru hrvatski meje — se radi selitve ugodno proda. — Ponudbe  pod «Posestvo 3995» na upravo sSlovcn* skega Naroda^.	
	Smrekove in jelove hlode od 3 do 7 m dolžine — kupi  vsako  množino — Konzervna tovarna Glo« bua d. d. na Vrhniki pri Ljubljani. 4019		
			POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični sli zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Rcsljevs  cesta  30. T. nadstropje, desno. 40TiS
			
1     ?rač:m |			
Stensko uro m nekaj pohištva ter sli« ke — naprodaj. — Po* nudbe pod «Ura/4021» ns upravo sSlov. Naroda*.		■BejBejBjBjaejpjBeBjBajpjpeK	
	|   Posojila |	1     R«no |	
			
		gaejBaajBajBasBaaejBjBeaej	|    £okalt 1
	Kdo bi posodil uradniku Din 5000 proti mesečnemu povračilu di* narjev 1000 z obrestmi —  Dopisi  pod «Dobro» srčnost/3981»  na upravo «Slov. Naroda ».	Suhe gobe M. GER5AK. Ljubljana. Kongresni trg 10. 3996	
Otroški voziček dobro ohranjen in otro* šks posteljica — ugodno naprodaj. — Ponudbe ns upravo  »Slov. Naroda« pod « Voziček/4023*.			Pekarno v   Ljubljani   vzamem v najem ali kupim s hišo vred.   —   Naslov pove uprava «SL Nar.» 3905
		Salon-orkestar prvorazredni sa jazzban* dom za dne 15. novem* bra — traži «HoteI Ro» \al», Osijek. 4017	
Pisalni stroj «Remington», dobro ohra* njen — se takoj proda. Dopisi  pod «Stroj/3994» na upravo «SL Nar.».	|  Stanovanja j		Gostilno s  stanovanjem  na pro^ metnera   kraju   iščem v najem.   Dopisi pod «Go« stilna/4024»   na upravo •Slov. Naroda».
		Tekač dobi službo takoj. — Na* slov pove uprava «SIov. Naroda«. 4013	
	Odda se kabinet ze. dva gospoda, — Naslov pove uprava «SIov. Naroda*. 4016		
Valflni aparat najmodernijev sistema sra 500 jaja ns 4 pretinca po 125   jaja,   te umjetna kvočka za uzgoj zimske žrvadi,   prodaje   se po* voljno  radi  nabave ve* čeg. — Upirati: Bjelovar p. p. 41. 4018		Gfomane v blagu Din 850—, afrik ntodroci   Din  250.— in vir   tapetniške izdelke, solidno in  najceneje — dobavlja   Rudolf Sever, L "«ubljat . Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesaria Slamiča).                 194 L	
			Pekarija sc išče v najem ali so ku=> pi v mestu ali v večjem industrijskem   kraju. — Ponudbe   pod »Pekarija 3993» na upravo «SIoven» skega Naroda*.
	Stanovanje ene sobe s kuhinjo iščeta zakonca   brer  otrok. — Ponudbe   pod sSnažnost 39S0» na upravo «Sloven» skega Naroda«.		
Daruimo za sokolski Tabor!
Javna zahvala.
Čutim se dolžno izreči zavarovalni družbi 9SAVA* javno zahvalo za njeno kulantno postopanje ob priliki požara moje vile v Ukancth tik hotela Zla* torog. — V kljub tema, da sem bila zavarovana pri družbi komaj mesec dni, mi je odmerila odškodnino v mojo popolno zadovoljnost tn je Izplačala vso zavarovalno vsoto. — Vsled tega zavarovalnico vsakomur najtopleje priporočam.
Stara Fužina. 20. oktobra 1925.
J^arija Jfo$&, da lastnica penzijona .Zagreb* ob Boh. jezera
rjm.jm* II* D- IFTPnFTFUnFIFTRnp-iFlFinF
ObfaUai.
ĆA3TMA ROČKA
cemt&n* "* 7*oxmv/a/»4f*# imk»tmeno9anm guska čajna mešanica
samooarju eadim-i da/fšemu mlačmju rupestane ofmtka.
Prema rešenju gospodina ministra fmancija. Kom. Br. 842 od 15. oktobra ove godine, kojim je po n Stena u celosti prva ofertalna licitacija održana na dan 5. septembra ove godine, za davanje pod zakup prava veliko-prodaje soli po prodajnim reonima u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, za vreme od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, — na dan 10. novembra 1925. godine u U. časova pre podne, a o kancelariji Uprave Državnih Monopola v Beogradu i kod Oblasnih Monopolskih In spektorata u Splitu i Sarajevu, održaće se druga ofertalna licitacija za davanje pod zakup prava velikoprodaje soli po prodajnim reonima u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, za vreme od 1. januara 1926. do 31. decembra 1927. godine, prema uslovima Samostalne Monopolske Uprave, M. Pr. Br. 31 916 od 8. jala 1925. godine, izmenjenim i dopunjenim odlukom Upravnog odbora samostalne monopolske uprave, M. Br. 19.186 (akt M. Br. 19.185) od 21. oktobra ove godine.
U Beogradu će se održati licitacija za zakup velikoprodaje u Bosni i Hercegovini i Dalmaciji, u Splitu za velikoprodaju u Dalmaciji a n Sarajevu za velikoprodaju u Bosni i Hercegovini
Kaucija se polaže po taC. 1., 2„ 3. i 4. čl 88. zakona o državnom računovodstvu (u Beogradu — depozitnoj blagajni Monopolske uprave, u Splitu — monopolskom
stovariStu n Splitu, u Sarajevu — monopolskom stova-rištu u Sarajevu) najdalje 9. novembra ove godine do 17. časova.
Za svaki reon mora se podnefi zasebna ponuda i položiti zasebna kaucija. Uz ponudu ima se priložiti: a) uverenje nadležne opštinske oblasti: da je podanik kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, da uživa sva gradian-ska prava, da nije osudjivan za zločine, za dela koja bezčaste ili za krijumčarske krivice; b) uverenje o plaćenoj porezi za isteklo tromesečje ove godine i c) uverenje o protokolisanju firme. PnnMde bez ovih uverenia, netaksirane (taksom od 100.— Din), neodred'ene, naknadne i koje uslovljavaju izmenu propisanih uslova neće se uzimati u postupak.
Položenu kauciju za prvu licitaciju licitanti mogu podići kod monopolskih kasa gde su je i položili
Onde gde licitant položi kauciju tamo predaje i svoju ponudu.
Oštampani uslovi se dobiti u kancelariji Uprave državnih monopola — Odelenje Prodaja — u Beogradu i kod Oblasnih monopolskih Inspektorata u Splitu i Sarajevu.
O ovome se izveštavaju zainteresovani radi znanja. M. Pr. Br. 49.172 od 22. oktobra 1925. godine. Iz kancelarije uprave Državnih monopnla u Beogradu.
itajuje; Josip. Zupeaci& p* Ze »Narodno tiskane*: Prsa Jescrsck. — Ze taeeretei del lista; Otoe Chrietol. — Vsi v Ljubljani