V NAŠI DRŽAVI. Nova vlada. Dne 1. julija je bila sestavljcna in zaprisežena nova vlada pod predsedstvom dr. Srskiča. Nova vlada zgleda takole: prcdsednik vlade: dr. Milan Srskič; zunanji minister: dr. Jeftič; notranji minister: Žika Lazič; pravosodni minister: dr. Ilija Šumenkovič; minister za prosveto: dr. Kojič; minister za trgovino in industrijo: Ivan Mohorič; minister za kmetijstvo: Juraj Demetrovič; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj; minister za promet: inž. Lazar Radivojevič; minister za javna dela: dr. Srkulj; minister za gozdove in rud-.ike: V. Pogačnik; minister za fizičrio vzgojo: dr. Kraljcvič; finančni minister: dr. Gjorgjevič; minister za vojno in mornarico: armijski general Dragoi-.ii' Z. Stojanovič. Ministri brcz >ortfelja: dr. Albert Kramer, Boža Macsimovič in dr. Handija Karamehmelovič. V DRUGIH DRŽAVAH. Nemčija in vojnoodškodninska konerenca v Lausanni. Nemčija vztraja ;ia vojnoodškodninskih posvetovanjih / Lausanni, katerih se udeležuje šest Jržav, da se Črtajo vojne dajatve in se ^premeni verzaillska mirovna pogod)a. Za črtanje vojnih dolgov bi bila -Nemčija pripravljena kot v zameno, Ja sodeluje z denarjem pri obnovi sve'ovnega gospodarstva, a to le tedaj, iko se jej prizna popolna enakopraviost glede oboroževanja in da se tozalevne točke v verzaillski pogodbi razveljavijo. Višek nemških zalitev v Lau.anni pa je ta, da se ne upirajo Nemci samo vojni odškodnini, ampak se potegujejo tudi za zmanjšanje zasebnih J.olgov,.katere imajo v inozemstvu. Ta slednja nemška zaliteva je v živo zadela Angleže, ki so posodili Nemčiji težke svote. Kaj zabtevajo zavezniki od Nemčije? Za slučaj, da črta Amerika vojne terjatve, zahtevajo zavezniki od Nemcev kot prispevek v skupno evropsko blagajno 2 milijardi. Ako bi pa Američani zahtevali povrnitev vojnih dolgov, pa bi morala Nemčija plačati v skupno blagajno 7 milijard. Nemško odposlanstvo je odklonilo vsako svoto z zahtevo, da se vojni dolgovi črtajo brezpogojno. Sporazum v Lausanni na vidiku? Kakor je razvidno iz zgorajnih notic glede lausannske vojnoodškodninske konference, se je zdelo, da se bodo ta tolikanj važna posvetovanja razšla — brez uspelia. Dne 1. julija sc je posrecilo angleškernu ministrskemu predsedniku Macdonaldu, da so se zopet zbližali Nemci ter Francozi. Po tem zbližanju se bo Francija odpovedala za vselej vojni odškodnini. 4 milijarde zlatih mark, ki bi jih še naj plačala Nemčija tekom 20 let, ne bi šle več na račun vojne odškodnine, ampak bi dobilo to plačilo naslov »Evropska- obnova«. Nemci plačajo 4 milijarde po večletnih presledkih v evropski fond. Ta svota bi se naj izdala v obveznicah (obligacijah), ki bi imele za podlago dohodke nemških industrijskih podjetij, državnih železnic itd. Denar bi se naložil. v mednarodni vojnoodškodninski banki v Baslu. Obrestovanje bi pričelo po petih. letih. Skupna svota bo služila za poplačilo vseh zahtev, tudi Amerike. Omenjeni sporazum pa se ne spravlja v stik z versaillsko mirovno pogodbo. Lausansko vojnoodškodninsko vprašanje se prav nič :ie tiče razorožitve, ki spada na ženevsko konferenco. Nova neniška vlac*_ gre hitlerjevcem prav posebno na roko. Med von Papenovo berlinsko vlado in vladami posameznih nemških dežel še vlada vedno spor radi dovoljenja uniform in oboroženega nastopa Hitlerjevih bojnih čet. Po novi Hindenburgovi zasilni narcdbi smejo posamezne dežele prepovedati nošnjo krojev in javna zborovanja le od primera do primera in šo to le za kratek čas. Poleg tega si osrednja vlada pridržuje pravico, proučiti vsak posamezen primer in ugotoviti, GLAVOBOL je večinoma nervozna bolezen, če hoCemo, da se ne ponovi, moramo predvsem ojačat in pomiriti živce. V to svrho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo — Fellerjev Elsafluid. Poskusna stekleaica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Eisatrg 341, Savska banovina. ali je bilo postopanje deželne vlade upravičeno. Deželne vlade so dolžne na eni strani skrbeti za javni red, na drugi pa ne smejo svobodno izvesti ukrepov, ki jih srnatrajo za potrebne za vzdržanje javnega reda. Z novo naredbo je osrednja vlada globoko posegla v avtonomijo dežel. — Nemški notrajni minister je napravil hitlerjevcem še to uslugo, da je moral prepovedati pruski notrajni minister za pet dni katoliško glasilo »KolnischeVolkszeitung« in socijalno-demokraški list »Vonvarts«. Oba časnika sta razkrivala, odkod dobiva Hitler denarno podporo za svojo stranko. Volilni boj v Nemčiji je buren in krvav, ker so na dnevnem redu krvavi spopadi med komunisti in narodnimi socialisti. Odgoditev razorožitvene konference v Ženevi. Dnc 15. ali 20. julija pričakujejo odgoditcv razorožitvenih posvetovanj v Ženevi. Za slučaj odgoditve bi se sestala konferenca zopet meseca noverabra. Velenemci vstopijo v avstrijsko vlado. Po vrnitvi avstrijskega kanclcrja dr. Dolfusa iz Lausanne bodo izpopolnili avslrijsko vlado velenemci, ki bodo dobili p.ometno in trgovinsko ministrstvo. Navltiezni odstcp m&džarske vlade. Dne 30. junija je podala Karolyjeva vlada po enoletnem delovanju ostavko s pojasnilom, da jc izpolnila ob nastopu dane obveznosti. Guverner Horthy ostavko ni sprejel in prosil Karolyja, naj še načeljuje zanaprej vladi, kar je Karoly tudi rad storil in bo vodila njegova vlada še najbrž dalje državne posle. Madžarska ne mere več plačevati obresti od svojih dclgcv in radi tega pričakujejo proglasitve moratorija ali odložitve pla.evanja inozemskih in zasebnih dolgov. — Radi skrajno slabega finančno-gospodarskega položaja bo skoro gotovo došlo do vladne krize in je pričakovati nove volitve že letošnjo jesen. Bolgarija je o pravila f_vozni žitni mcnopol, ker jc doživela prevelik primanjkljaj. Od 1. julija je na Bolgarskcm izvoz žlta zopet svoboden. Za kritje primanjkljaja pri monopolskem izvozu je izdan poseben zakon, ki določa, da bo pobirala država od vsakega kilograma belega kruha pristojbino 1.60 leva in od črnega kruha pa 1 lev. —- Zasedanje parlamcnta je zaključeno do 28. oktobra. Finančno stanje Romunije je tako obupno, da pridajo v kratkem tja finančni strokovnjaki, katcrc bode poslala Zveza narodov, da proučijo gospodarski in finančni položaj in predložijo Zvezi narodov načrte, kako bi se zopet ozdravilo zavoženo gospodarsko stanje Romunije. Siam dobil ustavo. Zadnjič smo poročali o reiroluciji v azijski državi Siam, fci je bila nekrvavo zaključena s tem, da je pristal kralj na to, da da državi ustavo. Siamski kralj je podpisal novo ustavo, po kateri bo vladna oblast poslej v rokah vladarja, senata, odbora ljudske stranke in sodišč. Vsako vladno dejanje kralja mora podpisati član odbora Ijudske stranke, da dobi zakonito moč. Nova ustava potrjuje kralja Prajadhipoka kot vladarja, dolo.ila o prestolonasledstvu pa ostanejo neizpremenjena. Volitveno geslo ameriških demokratov za predstoječe prcdsedniške volitve je popolna odprava alkoholne prepovedi. Predsedniški kandidat ameriških demokratov je Franklin Roosevelt. — Protikandidat Smith je propadel na kongresu stranke.