Štev. 7. Y Ljubljani, julija 1905. Letnik VIII. iGrlasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. ---- Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Naznanila osrednjega društva. — J. Lampe: Praktična navodila za julij. — Hinko Zirkelbach: Znanstveni in idealni pomen čebelarstva. — Hinko Zirkelbach: Vzgoja plemenskih matic. (Konec.) — Iv. Jurančič: Ali je število čebelnih panjev na enem stališču, oziroma v enem kraju neomejeno? — Kurbus: Čebelni pik zdravilno sredstvo proti revmatizmu. (Dalje.) — Fr. Rojina: Vrednost in pomen čebelarstva za ljudskega učitelja. — Alojzij Filipič: Izkušnja iz leta 1904. — Dopisi. — Raznoterosti. — Listnica uredništva. — Mala naznanila. Naznanila osrednjega društva. Čebelarski shodi na Kranjskem. 16. julija v Cerkljah pri Kranju v gostivni gospe Vavknove. 23. julija v Selcah nad Škofjoloko v gostivni na Fertici. 30. julija v Trbojah pri Smledniku v gostivni gosp. Kreka. 8. avgusta v Kamniku pri čebelnjaku trgovca gosp. Koschierja. Začetek vedno ob pol štirih popoldne. A. Bukovic, tajnik. Čebelarski shodi na Štajerskem: 2. julija: Sv. Urban pri Ptuju; popoldne ob '/24. uri pri Čolnarjevem čebelnjaku. 9. julija: Mala nedelja; ob yg8. uri predpoldnem v šoli. 16. julija: Ptuj - okolica; ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Arnuga v Novivesi. -H>KJ 102 R9 103 čebelarstvo v znanstvenem in idealnem pomenu, ker to nudi čebelarju še veliko več duševnega nego gmotnega užitka. Seveda se tu ne vpošteva način čebelarstva večine naših kranjskih čebelarjev, ki jim je čebelarstvo izključno le za gmotno korist, in nimajo mnogo več dragega čebelarskega znanja, nego roj vsaditi v panj, v jeseni žvepljati in prodati, temveč čebelarstvo, ki zahteva poleg praktičnega in teoretičnega znanja tudi veliko zanimanja, opazovanja in ljubezni do čebel. Kakor za vsak živi ud vesoljnega živalskega sveta, tako se tudi za čebelo zanima veda. Čebela je vsled svojega posebnega življenja in delovanja tako posebnostno živo bitje, da se je naravoslovje ž njo že od starih časov do današnjega dne bolj bavilo, kakor s katerimkoli drugim. Koliko čebelarskih knjig in časopisov je že izšlo in še izhaja, koliko društev se je ustanovilo in koliko čebelarskih razstav priredilo. Na vsaki hranivni knjižici jo najdemo natisnjeno za simbol: Delaj, zbiraj, množi", človeku v opomin in izgled. Nobena druga domača žival se ne more ponašati s tako obsežnim slovstvom. To pa vsled tega, ker ima čebela za vsako vrsto naravoznanstva velezanimive posebnosti, da ravno tako obrača nanjo pozornost fizik, kakor kemik, rnodro-slovec, dušeslovec, biolog in anatom. Poleg tega je čebela stvar, katere sestav že po naravnem zakonu tvori podlago za naravoslovna, socialna in celo nravno-verska razmišljevanja. Čebelarstvo ima lastno zgodovino, ki sega do hiroglif na egiptovskih obeliskih. Čebelo omenja že Mojzes, ko govori Izraelcem o obljubljeni deželi, po kateri se cedi mleko in med. Pesniki vseh časov so slavili in opevali čebelo. V novejšem času je postala čebela, kakor veliko drugih naravnih stvari, predmet zabave, ali kakor pravimo ,.šport", in v ta namen je komaj kaka druga naravna stvar bolj prikladna, kakor ravno čebela. Čebelarstvo je poezija kmetijstva. Veliko ljudi čebelari brez ozira na pričakujoči dobiček, da, čebelarili bi bili celo, če tudi bi imeli za to zabavo le iztroške. Veselje in dopadajenje imajo na opazovanju čudovitega in skrivnostipolnega reda in zakonov čebelinega življenja. Čebele imajo za vrata v globokejše spoznanje čuda božjega sveta. S pravo ljubeznijo in udanostjo preiskujejo čebele, da bi spoznali vzrok, ki jih tako tesno združuje. Z radodarno ljubeznijo goje svoje ljubljenke in skrbe zanje, kot za lastne otroke. Čebelarstvo jim je za studenec razvedrila, nedolžnega veselja v občevanju z naravo, za zabavo, pri kateri se enakomerno vpoštevajo vse duševne zmožnosti in spretnosti, kot dobrodošla prilika, vso voljo in razum zato vporabiti, da svojim ljubljenkam pripomorejo do najboljših življenskih pogojev. Četudi bi ne bilo od čebelarstva, smatranega le v zabavo, nikakega gmotnega dobička, je pa temvečji notranji dobiček, kojega uživa razburjena človeška duša v sedanji tako razburjeni dobi. Marsikateri čebelar, ki čebelari samo za zabavo, rad hvaležno priznava, da je preživel najlepše ure svojega življenja oddaljen od svetnega hrupa v tihem, mirnem kotičku svojega čebelnjaka, in da je tam zopet našel, kar so mu žugali uničiti viharji življenja, namreč vero v dobrotljivega nebeškega Stvarnika in s tem mir in zadovoljnost duši. -*»S 104 • Nekoliko pojma o tej idealni razlagi čebelarstva naj bi torej imel vsak praktični, po gmotnem dobičku hrepeneči čebelar, ker šele potem bo čebelarstvo studenec pravega veselja, kjer je najožje združeno lepo z dobrim, koristno s prijetnim, gmotno z duševnim. -*- Vzgoja plemenskih matie. (Spisal Hinko Zirkelbach.) . "Konec. Tako torej opisuje svoj ameriški način vzgojo plemenskih matic sam pl. Stachelhausen. Ameriški način vzgoje plemenskih matic se odlikuje od doslej v Nemčiji vpeljanega posebno v tem, da se matične celice ravno tako pridobivajo, kakor ob roju v pravilnem ljudstvu, da noben panj vsled tega ne zaostaja glede medu, in slednjič, da se lahko zapored vzgaja veliko matic iz poljubnega panja ali plemena. Kakor dandanes ljudje vsako stvar izkušajo izboljšati, izpopolniti in olajšati, tako so tudi Stachelhausenov način vpeljali veliko priprostejše. Župnik Strauli v Scherzingenu je pokazal, da ni potreba medišča iz panja prav nič prestavljati, da se napravi v njem začasno brezmaticno ljudstvo, marveč medišče ostane lahko kljub temu vedno na panju. V medišče se obesi zalega in se od vališča pregradi za sedem dni s pripiralno mrežo. Sedmi dan se nadomesti pripiralna mreža s platnom od kake solske vreče, da so čebele v medišču popolnoma zaprte in ločene od vališča, ne da bi jim bil zaprt zrak. Namestu platna se rabi lahko tudi navadna mreža, kakršna se rabi pri okencih. Čez 6 ur po zaporu nastane šum, ki znači brezmatičnost. Drugo se naredi nadalje vse po Stachelhausenovem načinu. Najbolj priprost Stachelhausenov način je uvedel župnik Fritz v Altheimu. Vzgaja se lahko plemenske matice kar v vališeu, in medišča še potreba ni. Zadnji del vališča oddeli od sprednjega, v katerem se nahaja matica, z okencem s pripiralno mrežo, čez sedem dni nadomesti to okence z navadnim mrežastim, drugo jutro, ko so nastavljene matične celice, pa zopet s prvim. Nadalje pa vse tako, kakor navaja Stachelhausen. Ta način vzgoje plemenskih matic je najpriprostejši. Po tem načinu se lahko tudi vsako leto panju premeni matica z drugo iz najboljšega plemena. Saj ni potreba drugega, nego da se del vališča pripre ter pusti v zadnjem delu vzgojiti matico. Ko je matična celica, oziroma mlada matica v njej ■ godna, se stara matica odstrani, in ž njo pripiralna mreža. Kmalu se mlada matica opraši ter nadaljuje z zaleganjem, ne da bi ljudstvo kaj zakasnelo. Izkušal sem kolikor mogoče natančno in razumljivo opisati matično vzgojo. Poskusite tedaj, dragi čebelarji, izvesti to praktično, kakor poizkusim letos sam, in če ne bodete imeli pri tem drugega dobička, bodete imeli zabavo in kratek čas. Kar človek ve in zna, je nekaj vredno. Čez sedem let gotovo vse prav pride, pravi pregovor. -k>S! 105 H» 109 nevarnost, da dobi kdaj par sicer obligatnih pikov, vsled katerih mu sicer lepi nosek morebiti malo na stran zleze, a to kmalu mine, kajti po nekolikih pikih se kri tega zdravilnega strupa tako navadi, da naposled prav čisto nič več ne reagira, da postane človek „imun". Naj bo pa tudi vsakdo prepričan, da je čebelni pik človeku v resnici v prid, zakaj nisem še naletel na pravega čebelarja, ki bi tožil o revmatizmu, podagri ali putiki ali kakor se že vse bolezni te baže imenujejo, zato tudi resno svetujem vsakemu, kdor hoče doseči visoko starost, naj se poprime čebelarstva. Probatum est! Ljubezen do čebel pa menda tudi ni nikomur prirojena, pride kar sama, samo da se človek prične ž njimi baviti; da si ogrebel prvi roj, slišal le enkrat matico peti in okusil prvi med, ki si ga sam pričebelaril, ti bo že narejeno, da ne boš nikdar več opustil te ljubke živalce. Največkrat človek sam sebi premalo zaupa in meni, da nikakor ne more pričeti čebelariti, ker mu manjka še toliko teorije in še veliko več prakse; a zanimanje se bo samoobsebi množilo, in s pomočjo dobrih čebelarskih knjig in na podlagi lastnega opazovanja se bo razvil v takega čebelarja, da bodo imtli sosedni čebelarji rešpekt pred njim. Vendar čebelar ne sme nikoli misliti, četudi že dolgo čebelari in prebira še toliko dobrih čebelarskih knjig, da naposled vse zna. O ne, četudi veliko ve ter zna svoje- čebele pravilno oskrbovati, jih umno množiti in s čebelarskimi pridelki prav ravnati, vendar je v čebelnem življenju še veliko nerešenih skrivnosti in problemov, da si bodo čebelarji najbrže še mnogo mnogo let belili glave, preden jih bodo rešili. In taka raziskavanja, ki se ž njimi pečajo najbolj sloveči čebelarji raznih narodov, zanimajo vsakega naprednega čebelarja, zlasti pa še čebelarja-učitelja, ki je zmožen razsoditi marsikatero razmotrivanje več ali manj učenih apistov. Ce pa pri nas primeroma tako izredno malo učiteljev čebelari, ni ravno uzrok strah pred pikom ali pomanjkanje zanimanja, pač pa tista revščina, o kateri mnogo mislijo, da se učitelju najbolj poda. Dasiravno ne veliko, a nekaj početuega kapitala mora začetnik vendarle investirati v čebelarstvo. Vsaj 20 K za prva dva plemenjaka, nekaj za pitanec, za najpotrebnejše čebelarsko orodje ter za nove panje za priredbo, še tega, kakor je malo, učitelj ne zmore. Le kako, pri teh beraških borili! Nisem bil sicer s slepoto udarjen, ko sem volil svoj stan, ampak le želja, postati kdaj učitelj, me je izvodila v učiteljišče. Ta svoj ideal, ki se mi je že vcepil, ko sem ves zamaknjen gledal v svojega prvega ljudskega učitelja, sem dosegel, vendar pod neugodnimi razmerami obledi celo najčistejši ideal, in končno človek tudi ne živi samo od idealov. Vendar, dragi tovariš, kljub mizeriji, ki vlada naš stan, poskusi vendar priti do čebel. Verjemi mi na besedo, da ti bodo v uteho in razvedrilo, in največje veselje boš imel ž njimi, vrbutega ti bodo pa tudi več ali manj molzna kravica, ker prave štirinogate gotovo ne premoreš. Tak po strani zaslužen krajcar je pravi dar božji, posebno če si oženjen, ko velja goldinar samo 1 K, kot je trdil moj rajnki oie, ki je bil moder mož. Kadar se ti bodo pa čebele namnožile, in bo dobra letina, se boš pa bolj oddahnil, kot če dobiš celo starostno doklado, kar 40 gld. a. v. skupaj, ker tako bagatelo kmalu pričebelariš, čepraV bi imele čebele tako megleno obzorje, kot ga imamo baš mi, kranjsko učiteljstvo. 110 km 111 Izkušnja iz leta 1904. Kakor berem v »Čebelarju", je tudi najbolj preprostemu čebelarju dovoljeno poslati kak spis. Pa skoraj se ne drznem prijeti za pero. Vendar prosim, da tudi ta mali spis od mene vzamete za ljubo. Bral sem v „Čebelarju", da napravljajo čebele vosek vedno v najboljši paši in pri precejšnji gorkoti v panju. Torej hočem povedati čebelarjem, da čebelarim z osmimi plemenjaki, v amerikanskih Pavlinovih panjih. Porojili so do zadnjega maja vsi. Dobil sem šest prvcev, ki so tehtali nekaj čez 2 kg. Za temi sem dobil enega, in ta je tehtal skoraj blizu 3 kg, drugi osmi pa samo 1 kg. Vsadil sem vsakega v svoj panj. Neki slabič mi je delal nadlogo. Kakor vsak začetnik, bi tudi jaz rad imel čimpreje več rojev. Vsadim ga v nov Pavlinov panj na pet satnikov, kar na zastave. Na misel mi pride: kaj, ko bi mu napravil, da bi imel toploto v panju, ker v maju so bile še hladne noči. Vzamem debelo blazino, z otavo dobro nabasano, in jo vtaknem trdno zadej k oknu. Tako ga pustim osem dni, ne da bi ga kaj pogledal. Vreme je bilo precej ugodno, in tudi paša je držala nekaj dni. Ko osem dni mine, pregledam vse mlade roje. In kako se začudim, ko vidim, da je prej omenjeni slabič vseh pet satnikov popolno izdelal. Onih šest prvcev, ki so bili dvakrat večji, še ni noben tako spolnil pet satnikov, razven onega, ki je skoraj popolno 3 kg vagal. Potem dodam omenjemu pridnemu panju zopet dva satnika z začetki in ga pustim zopet osem dni pri miru. Ko ga odprem in ogledam, je bilo vse lepo pravilno izdelano in vse satje zaleženo. Potem sera ga počasi razširjal s celimi medstenami. Bil je med vsemi najboljši, kljub temu, da je imel med vsemi prvci najstarejo matico, dveletno. Tako sem se prepričal, da bode za prihodnje gorkota najboljši pripomoček mladim rojem, če je le sicer ugodno vreme in precej dobra paša. Torej to izkušnjo naj uporabjajo vsi začetniki, mogoče se jim tudi dobro obnese, kakor se je meni. Alojzij Filipič. Iz Borovnice, 1. julija. — Letošnja pomlad je bila za tukajšnje čebelarje, mislim pa, da tudi za čebelarje drugod, tako neugodna, da si take več ne želimo. Šele v mescu juniju smo dobili semtertja kak roj, a več nego polovico panjev pa niti rojilo ni. Sedaj se je obrnilo na bolje. Pred štirinajstimi dnevi jela je mediti hoja (jelka), kjer imajo čebele izborilo pašo, tako da na rojenje niti misliti ne utegnejo, dasi so sila obljudene. No, tuintam pa vendar še izleti kak roj in če je tudi zakasnel, si bo že še opomogel, če bo še nekaj časa taka paša, kakršno imamo sedaj. Imam izrojenca, ki je tako težak, da ga je dovolj vzdigniti, in bom srčno Vesel, če jih bode v jeseni kaj dosti s tako pezo. Kdor bi bil letos svoje čebele prepeljal na pašo blizu kakega večjega črnega gozda, zadel bi — terno. Dopisi. (Joklar. 112 k<*- Staravas, 20 maja. — Gospod urednik! Na moj dopis v 3. št. t. 1., kako so prezimili plemenjaki, ki so vsled ponmožitve, pozno v jeseni zalego nastavili bi vam že prej poročal, pa sem mislil, da vam bodem obenem tudi kaj veselega o rojili povedal. Pa je bil zopet račun brez krčmarja. Čebele so izvrstno preziraile. Ker so bile močne, in je bila zima suha, so večkrat letele in se očistile, vsled tega so bile zdrave, in so se zgodaj začele množiti. Ali ob dva dobra plemenjaka, enega Gerstungovca in enega kranjiča sem pa vsled pomnožitve vendar bil. Le tega ne vem, sta li matice pomorila, ko sem čebele dodajal, ali sta jih pozneje prelegla. Konec tega je bil, da so se začeli troti tudi v čebelnih celicah valiti in so ves med porabili, ki ga je bilo v enem panju 18 kg. Pa za ta dva plemenjaka mi ravno ni bilo toliko žal, ker so bili drugi tako lepi in močni. Bil sem jih zelo vesel in v aprilu sem že računil koliko rojev bodem meseca maja spravil, in koliko unukov bodem letos imel. Pa ne bodi jo treba, prišla je tetka burja, mraz in tisti stanovitni dež, ki je cvetje opral, mesto da bi ga čebele obrale. Včeraj sem zapazil, da pri nekaterih močnih panjih čebele trote preganjajo. No, Janez, zdaj vsajaš roje, sem si dejal sinoči, ko sem s kislim obrazom nesel zadnji škaf medu v čebelnjak. In kako sem delil! To Vam je težavno delo v tem času. Čebele sedijo zadej na končnicah, in ko se panj odpre, padajo nekatere na tla, druge silijo v čebelarja in ga pikajo, češ, zakaj nam toliko časa nič ne prineseš? V takem položaju je čebelar skoraj iz uma, za toliko skrb in požrtvovalnost, ki jo ima za čebele, pa v zahvalo v obraz še pike dobi. — Z Bogom! j s a j e v i c. Iz Šoštanja. — Toplo soluce, mirni dnevi in s cvetjem preobložene livade jele so letošnjo pomlad tako blagodejno vplivati na nas čebelarje-starokopitneže in čebelarje-„premakljivce", da je bilo posebno med čebelarji zadnje vrste opažati neko živahno gibanje, kateremu so se pridružili tudi ,,stari", razun nekaterih trdovratnežev. Da ne bi ostalo to vrvenje in gibanje brez blagodejnih posledic, ovadil ga je neki novotar gospodu Jurančiču, ki je tam nekje doma, kjer Slovenci že od pamtiveka vino pridelujejo in pa čebele pasejo. Ta reformator čebelarstva na Spodnjem Štajerskem pa se takoj poda na daljno pot. V nedeljo, dne 25. pret. m., se je prikazal v Šoštanju, in kljub črnih, pretečih oblakov se je zbralo čebelarjev obeh pasem mnogo več, kakor jih je bilo pričakovati. Deževno, zelo neugodno vreme je razvitek tega shoda v njegovih uspehih zelo oviralo, vendar pa je bil končno vsak navzoči vsled zanimivega podavanja in raziskazovanja popolnoma zadovoljen. Vsled tega in da bi ta shod pokazal trajen sad, odzvali so se pozivu, da naj se ustanovi podružnica „Slov. čeb. društva za Sp. Štajer", skoro vsi, tako da je podružnica štela že prvi dan 25 udov, število, ki se bode kmalu še pomnožilo. S tem je bila zadnja točka shoda izvršena, na kar smo zborovavci prešli na drugi del, to je na prosto zabavo. Naslajajoč se na zvokih izborne „Narodne godbe v Šoštanju" pozno v noč, razšli smo se, želeč si medsebojno mnngo uspehov na čebelarskem polju. Odbor podružnice pa izreče tem potom iskreno zahvalo gosp. Jurančiču, za njegovo nesebično, trudapolno delovanje! -*- Raznoterosti. Najtežji panj. K čebelarju pride kupec, ki si hoče izbrati par panjev. Čebelar mu podaja svoje najlepše in najtežje, pa kupcu je vsak prelahek. Čebelar se grize v ustni in osramočen sklene se maščevati. „Moji panji so res prelahki za vas, toda tam gori na planini je panj, ki ima najmanj dober cent teže." — „Kaj res? In koliko je hoda do Planinčevih?" — „Eno uro, rajše malo več, odgovori čebelar ter odide, poredno se smejoč, v hišo. Izbirčni kupec nekoliko pomišlja, potem pa vendar le krene na planino. Planinčevi so pravkar pojužinali in odmolili, ko vstopi kupec. „Imate res pri vas panj, ki ima cent teže? Planinec, ki se je pisal Panj, se takoj namuzne, ker je izprevidel, da si je nekdo dovolil se s kupcem pošaliti. „Da, da, prav ste prišli, jaz sem Jakob Panj, najtežji s tem priimkom ne le na Planini, ampak tudi daleč na okrog, ker tehtam cent in 35 funtov. Jakec, moj sin, je tudi Panjič, star šele 16 let, in ima krojaško težo 99 funtov." — Oče Jakob še niso bili pri kraju, povedali bi bili tudi težo družili svojih rdečeličnih Panjičev in Panjičic, a do tega ni prišlo, ker je izbirčni kupec preje popihal, jezeč se na čebelarja, ki ga je izvodil za nos. I. Lampe. Tatu je panal. Nekemu čebelarju je bil nedavno ukraden panj čebel. Da bi tatu oplašil, si je izmislil sledečo originalno zvijačo. V nedeljo zjutraj nagovori slučajno mimo potujočega rokodelskega pomočnika ter mu obljubi srebrn tolar, če bo stal s praznim, zamašeniin panjem nepremično tako dolgo ob cesti, da se bodo ljudje razšli iz cerkve. Rokodelčič. nič slabega sluteč, je takoj pri volji. Ko pridejo ljudje iz cerkve, strme v tujca, ki drži v rokah panj, pa se ne gane, kot bi bil okamenel. Pred uljnjakom vidijo tudi znanega čebelarja z običajno pipo v ustih, ki pa se dela, kakor bi se za tujca s panjem nič ne brigal. „Kaj pa ta tam stoji, kakor Lotova žena, in koliko časa bo še stal," povprašuje ta in oni. — „To je tat, ki mi je hotel odnesti panj čebel, pa sem ga panal, in stati bo moral tako dolgo, dokler ga ne rešim." Neki usmiljeni ženici pa se tat le zasmili ter jame čebelarja nagovarjati: „Ej kume, pa bi ga le izpustil, saj je že dosti prestal!" — „1, če ti tako misliš, naj pa bo," reče čebelar, gre k domišljenemu tatu, moli nad njim neko molitvico, ga prekriža in mu stisne nekaj svetlega v dlan. Kot bi bila strela udarila vanj, izpusti tujec panj na tla ter beži čez polje, kar najhitreje so ga nosile noge. Po vasi pa se je raznesla govorica, da je čebelar panal tatu; od tistega časa mu ni bil noben panj več ukraden. I. Lampe. 114 IS®-*— Sam se je izdal. Pred nekaj leti, mesca julija, ko so čebele že odrivale trote, in je bilo v panjih prav malo ali nič medu, obišče neki nepridiprav po noči moj uljnjak, razširi odprtino z rezalom, izvleče iz nje lepega drujca ter ga odnese bogve kam, da ni bilo vkljub vsemu poizvedovanju in izpraševanju niti duha niti sluha več o njem. Panj, poln lačnih čebel je pa malopridnežu gotovo malo koristil, ker je pustil čebele odslej pri miru. Pač pa je našel še pozneje v čebelnjaku in v bližini marsikaj, kar se mu je vredno zdelo vzeti s seboj. Tako je izginila tudi moja čebelarska pipica, ko sem jo nekoč pozabil pred uljnjakom na klopi. Kaj drugega naj bi že bilo, ali pipice, ki ni niti močila, niti pekla, kar se more od sto komaj od ene reči, prav te pipice ne bi hotel zamenjati niti za srednji rojček. Zopet odizvedujem in povprašujem, pa zopet zamanj. Izmislim si zvijačo. Na klopici pustim tablico s sledečim napisom: „Kdor prinese mojo pipo nazaj, našel bo drugi dan na istem mestu kronico". Drugi dan že najdem svojo pipico na navadnem mestu. Zelo sem je bil vesel, le ustnik sem zamenil, potem pa sem jo takoj nabasal. V svoji zadovoljnosti že sežem v žep po kronico, da bi jo položil na klop za plačilo poštenemu tatu, toda v hipu si premislim, češ tat je tat, naj si bo še tako pošten, in kronica bi ga privabila zopet. Po tej veseli najdbi minul je zopet dan, in minula je noč. Ko pa sem šel drugo jutro na vse zgodaj k uljnjaku, srečam znanega kravarja iz soseske, ki me danes nenavadno prijazno pozdravlja. Tega kravarja, pravega potomca tistega razbojnika, katerega so judje le zato izpustili, da so mogli Kristusa križati, imel sem že davno na sumu. Ko sem mu z isto prijaznostjo odzdravil, ustavim se pred njim ter obmolknem. V vidni zadregi, pa vendar svest si svoje poštenosti, jecljaje vpraša: ,,A slišja g'spud, al'so najdi' n'hna fajfca?" Ko mu pritrdim in hočem iti dalje, pa še dostavi: ,,A slišja, kronce pa ni bvo tam". Mene je lomil smeh, videč, kako bedasto se je tat izdal, toda v tem resnem trenutku nagubančim čelo in naredim kolikormogoče resen obraz: „Lej, lej, nikdar si ne bi bil mislil, da so ljudje tako predrzni. Pipo ukrasti, pa še kronico zato zahtevati, to je pa le preveč. Premikastil bi ga bil, da bi mu za vedno prešlo veselje, stikati okrog mojega čebelnjaka; če bi jaz tako dobro poznal tatu, kakor ga ti poznaš." Kravar, videč debelo palico vihteti v zraku, pa se umika in umika in naposled zbeži. Tako sera se rešil predrznega tatu, njemu obljubljeno kronico pa sem oddal še isti dan v drug dobrodelen namen. I. Lampe. Vedno nedelja. Naj je sreda ali petek, ali tudi svetek, kadar pridem do svojega uljnjaka, je praznik, nedelja za me. Tu mi je najljubši kraj, tu pozabim vse druge skrbi in težave, tu mi bije srce bolj mirno, tu mi je Bog bližje, zrak se mi zdi čisteji, solnce mi sije jasneje, čebelic šumenje in vrvenje mi je najmilejše zvonjenje k pobožnosti; duh moj se tu dvigne laglje k dobremu Stvarniku, bučanje čebelic mi je zvok orgel k veseli pesmi, tisoči, ki odhajajo in prihajajo, se mi zdijo pobožne procesije, ki romajo h Gospoda najvišjemu tempelnu, v katerem predstavljajo čvetličice altarne sveče, njih vonj pa posvečeno kadilo. M. V. m 115 Listniea uredništva. Gosp. Brezimen: Brez skrbi porabite tak med za pitanje, ali samega, posebno da čebele hitreje delajo satje, ali pa nekoliko z vodo zmešanega, ki jim olajšuje pitanje. — Gosp. A. B. v L.: Saj ne samo pri vas, ampak kar splošno se pritožujejo čebelarji radi premalo rojev, obenem pa se hvalijo, kako nenavadno medene so čebele. Tako je rado, pravijo stari čebelarji. Pri urednikovih se pa ne morejo letos prav nič pritožiti. Imeli so prvi roj že 8. marca z dvema neoprašenima maticama, eni je ime Danica, drugi pa Mirča. Pa da se bodete še bolj čudili, vedite, da je bil ta posebni roj celo ponoči. Po tem roju pa dolgo ni bilo nobenega šele v juniju je bila glavna rojevna, to pa zato, ker je bil majnik tako silno neugoden za, čebele, junij pa tak, da je vse satje prav do konca zalito. Ce bi bila še ajda tako medena kot je bil travniški žajbelj in lipa, potem ne bo samo pri urednikovih veselje, temveč v marsikateri čebelarski družini. Kdo bi pa ne bil vesel takega blagoslova! 2v£a,la naznanila. Pod tern naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Kupim sledeče čebelarske knjige in časnike: — Gelarstvo od Petra Dainkota; Krajnfki zbbelarzhik od Jurija Jonketa; z:\dnje41etnike Slovenske čebele; prve 3 številke in zadnje 3 letnike Slovenskega čebelarja in sadjerejca. A. Bukovic, tajnik. Umetno satje iz čistega voska prodaja po I K 50 h kij Jakob Lubec na Forminu, p. Moškanjci, Štajersko. Mera 25X20. 30 — 40 navadnih panjer čebel proda Jernej Pogorele v Strugah, pošta Videm - Dobrepolje. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani prodaja v starejše letnike „Slovenskega Čebelarja4'. Cene so: Nevezan letnik (1—6) po 2 K; v krasne izvirne platnice vezan po 3 K 30 h; same platnice so po 80 h. — Pošilja se poštnine prostb. — Lanski letnik je pošel. ■XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI —Če"belnja3^ =====— 3'/a m dolg, 2 m širok in 2 m visok, nekaj nemških pokončnih in podolžnih panjev, kranjske panje in panje s satniki nemške normalne mere ima na prodaj Franc Unger v Spodnji Šiški pri Ljubljani. ( __— Cena po dogovoru. — =- IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI ----- Čebele kupuje - M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. Prodaja pa isti umetno satovje iz pravega čistega voska po najnižji ceni. Semena rdeče detelje (inkarnat), esparsefe, facelije, = ranjak ali uročnik (Tannen= oder Wundklee) = zelo medunosne cvetlice prodaja J. KORDIJ4 v Ljubljani. Velikanska pesa (kvedlinburška) kraški in ameriški grah, ruski lan, vse vrste detelje, posebno za čebelno pašo, „Facelija" in „Esparsetta"; vse vrsto travnih semen za napravo ali izboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kaljive pri —— Peter Lassniku, Marijin trg v Ljubljani.- Nemške panje (geršfungovce) izdeluje po natančni meri, z mediščem in s satniki vred po 8 K 60 h Anton Diukai, mizar v Kranju. Zaradi preosnove svojega čebelarstva prodam ^ 160 malo rabljenih Gerstungovih panjev s predno dvojno steno, vratmi in pokrovom, vse iz 3 cm debelega smrekovega lesa, zunaj barvani, znotraj napojeni s karbolinejem, z mediščem, mrežastim okencem, balonom, 2 slamnatima blazinama, brez satnikov po K 9-—, brez medišča in blazin pa po K 7-—. Panji so cinkani in sploh skrajno trpežno napravljeni. Prilika je tedaj ugodna za onega, kdor se hoče s panji preskrbeti. Anton Žnideršič, II. Bistrica. Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slo-venskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadueitelju v Šmartnem pri Kranju. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo<. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.