bhaji dvakrat na ntMC to itctr prvi Četrtek p« I. In 13. v meseca. Cena mu |e t K 60 * na leto. (aa NemCIjo 1 K ■ v, u iratdk« to drltje (u)e.drlave 2 K JO vv— Spisi Is dopisi s« po«Wo: Ured-ntitvs .Domoljub**, t|ubl|aoa. Seme-nDkft.uHc* »t J,B»rt&itoa, «ldaimdje In jnuni) pat UpfavnBtfH .Do»ot|uba\ SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Ia*«ra Čekovni pomet pottno-hranlksKoef* & VUtl jKMeeeemtHMt Štev. 19. Y Ljubljani, dn^ 6. oktobra 1904 Leto XVII. Kranjski deželni zbor. Dne 27. septembra se je pričelo zasedanje tranjskega deželnega zbora. Vse kaže, da tudi to zasedanje ne bo odilo tistega sadu, ki ga ljudstvo opravi-eno pričakuje od svojih zastopnikov. To pa sled grde zveze med slovenskimi liberalnimi i nemškimi poslanci, ki onemogočujejo vsako udstvu koristno delovanje poslancev kato-iško narodne stranke. V prvi seji 6bil važen nujni predloddr. Šusteršiča i tovarišev, ki se glasi: Deželni zbor naj sklene: Da se vsaj eloma opomore po raznih elementarnih ezgodah, osobito požarih, toči itd. povzro-eni bedi znatnega dela prebivalstva dežele, ečinoma kmečkega stanu, se 1. Deželnemu odboru dovoli za 1. 1904 svanredni kredit 150.000 kron v razdelitev led bedno prebivalstvo. 2. C. kr. osrednja vlada se pozivlje, da °voli prizadetemu prebivalstvu izdatno dr-wno podporo. Toda vkljub temu, da je dr Šusteršič Predlog izvrstno utemeljeval, je liberalna soma nujnost vendar le odklonila. Taka od-lomtev podpor bednemu prebivalstvu je |kaj nečuvenega. Sedem let divja obstruk-Ja v državnem zboru. Obstruirali so zdaj Z(*aj oni, a kadar je prišlo na dnevni red basanje ljudske bede, tedaj so vselej na-»rotniki odstopili in pustili nujno rešiti do-® vprašanja. Tako se je ravnalo tudi letos * drugih deželnih zborih, nikjer niso težav 1 takemu predlogu. A kranjski liberalci so tudi tukaj nare dili izjemo. Dr. Tavčar, ki je vedno pridigal, da je obstrukcija kriva, da ne daje dežela podpor, je sam govoril proti nujnosti in zopet so se našli slovenski in nemški liberalci v bratski zvezi. Kdo je torej „požrl" podporo bednemu ljudstvu? To dejstvo nam kaže, da je prva in najnujnejša potreba poskrbeti, da volivna reforma pripomore kranjski deželi do zastopstva, ki bo imelo več smisla in srca za ljudstvo. Druga važna stvar v prvi seji je izjava kat. narodnih poslancev, da se ne dajo voliti v odseke Vzrok temu je postopanje večine v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ko je večina za-prečila delovanje vseh odsekov, še celo ustavnega odseka, ki se je imel pečati z od ogromne večine dežele nujno zahtevano preosnovo sedanjega, ljudstvu tako krivičnega in naravnost sovražnega volivnega reda Ker se položaj ni nič spremenil zato katoliško-na-rodna stranka prepušča vse mandate v odsekih, s tem pa tudi vso odgovornost zbor-ničini večini. Dokler se torej pravično ne razširi volivna pravica, neborednega deželnega zbora. Kat. narodni poslanci so zato zopet iznova vložili predlog za spremenite v volivnega reda v smislu znanih zahtev naše stranke. Druga seja (30 sept. 1904.) Seja je bila jako burna. Pokazalo seje še bolj kot v prvi seji, da so slovenski li- | beralni poslanci sužnji nemških baronov. To je že pravo izdajstvo. Kat. narodni poslanci pa so se možato potegnili Za pravloe Slovenoev! Dr. Susteršii ae oglasi k besedi v formalni zadevi: Navadoa dostojnost bi aahte-vala, da bi del. vlada v obrh jezikih pisala dež. zboru, torej tudi v jesiku, ki je jezik ogromne večine prebivalstva v deželi, ne pa samo v jeziku male manjšine. Deielni glavar naj da dež. predsedniku vedeti, da mora v bodoče pisati dež zboru v obeh jeaikih! (Gromovito odobravanje med kat. nar. po-slansi in na galeriji. Dr. Tavčar ae drži za glavo. Dež. glavar zvoni.) Baron Hein izjavlja, da je bilo pisano le det. odboru. (Klici med kat. nar. po-slanoi: *To je vse eno! Mi ne bomo poslušali samo nemščine!) Baron Hein: Kar ae predloži det. zboru, se predloii tudi v slovenščini, druga stvar pa ie občevanje dež. vlade z dež. odborom.(Dr. Šusteršič: „Oho!") bplešao cgorčen;e med kat poslanci. Dr. SusterfiiS: Kdo pa plača? To je škandal! Bomo ie dognali, eksoelenea, bomo že pokaiali, kakšno je stališče zakona na Kranjskem. Burno odobravanje dr. Susteršiču. Klici: Same nemščine ae bomo poslušali več! Plrakanje ra galeriji. Zapisnikar je prečital sklep finančnega in upravnega odseka, naj zbornica izvoli po pet novih članov v oba odseka, ker se člani kat-narodne stranke niso udeležili zadnjih treh odsekovih sej. (Pripomnimo, da smo že v prvi seji pojasnili vzroke, zakaj kat. - narodni poslanci niso vsprejeli izvolitve v odseke. Nemško liberalna večina je lani obstruirala v vseh edsekih, torej ni ostalo našim poslancem nič druzega, nego pustiti liberalce same v teh odsekih in omejiti svoje delovanje na javne seje deželnega zbora. To postopanje naših deželnih poslancev se more izpremeniti šele, če liberalci pokažejo, da res hočejo privoliti v preosnovo volilnega reda. Liberalci v odsekih so tuhtali, kaj naj bi storili, ko naših ni bilo i\ikogar poleg. Izmislili so si to le: Nekaj poročil, med njimi tudi zelo važnih, so razdelili med nje, češ da jih bodo potem v javnosti lahko napadli, da ne marajo sodelovati niti pri tako imenitnih stvareh kakor je n. pr. izsuševanje barja, uravnava Mirne itd. A ta poizkus je tako jalov, da zasluži le pomilovalen posmeh. Ko bi naši ne bili oddali izjave, da ne vsprejmejo no bene odsekove izvolitve, bi jim liberalci nobenega važnejšega poročila ne bili izročili. V tem oziru jih le predobro poznamo in lansko leto, kakor vemo iz lanskih poročil, so res samo nekaj nepomenljivih poročil izročili našim poslancem. „Oiel, ki Je to pital". Ko zapisnikar prebita to aloveniko in prične fiitsti nemško, se oglasi k besedi de ielni poslanec Hribar, ki pravi: ,Ra?no kar se mi je povedalo, da je dr. Susteriič, ko je zapisnikar čital dopis finančnega cd aeka, katerega sem jaz naslovil na deželnega glavarja, dejal: „Osel, ki je to p i • s a 11 " Zahtevam, da deželni glavar pokliče dr. Susteriiča k redn radi tega neparlamen-Urnega izraza." (Smeh) Deželni glavar: »Nisem slišil!* Dr. susteriič: „Da, da, ftprej mem, če Hribar hoče imeti to čast!" (Ve selost.) Na pomoč bednim! Dr. Susteriič utemeljuje že zad njič omenjeni predlog u pomoč po uimah prizadetemu prebivalstvu, ki je aedaj samo-stalni predlog. Stvar finančnega cdseka bode, spraviti ▼ soglasje podporo z deželnimi sredstvi in najti virov. Druga točka predloge je poziv na vlad*. Svojemu sadnjemu uteme ljevanju podaja še nekaj podrobnosti, in sicer od 1. do 20. septembra letos. Navaja škodo v rasnih občinah, ki znaša skupno 837.401 kron. Poleg te škode je pa ie mnogo dragih posameznih slučajev. Ce se upošteva ie lanska škoda čez en milijon kron, moramo reči, da je škoda res ogromna. Govoriik predlaga, da se njegov predlog cdkaie finančnemu odseku, kar se soglasno sprejme. Za volivno pravioo I Na vreto pride aamostalni predlog dr. Suaterfiičev sa volivno r e -formo. Dr. Šusteriič pravi: Lani je sbor-n'ca priznala nujnost takemu predlogu. Če nafia stranka vlaga letos aamostalni predlog, ateri to, ker je važnost predloga ie itak vsakomu znana. Po vsebini se letošnji predlog railiku e samo po enem odstavku. Lani se je glas 1 splošno, naj ae premeni volivni red v smiau rasiirjenja volivne pravice na vse aloje prebivalstva, letos pa ima dostavek: Pomnoiitev kmečkih manda tov in razširjenje volivne pravite na vse sloje prebivalstva. . , ., „ Lani tudi ni izključeval nai prelleg pomnožitve kmečkih mandatov, a ker so nam liberalci očitali, da nismo predlagali Se posebej pomnožitve kmeikih mandatov, smo letos želji teh gospodov vst'egli. Gotovo je, da tako relormo lahko prepreči vsaka etranka, ako heče; zato jo je mogoče ii vesti le na podlagi pogajanj. Vsakdo pa mora priznati, da je reforma ntšega volivrega reda noiz ogibna in da so ji ni m geča trajno ustav ljati. Prej ali sltj ae bo morala skleniti, in bolje je, da se to takoj napravi, nego da bi ■e a čakanjem le pooatril položaj v deželi. Naj naredi abornica konec bojnemu stanju v deželi! G)vcrnik navaja krivioe, ki se goda po sedanjem veli vnem redu kmečkemu statiU. Veleposestro v naši deželi nima za narod takih zaslug, kakor n. pr. poljsko plemstvo, če se na8 veleposestnik bavi s kmetijo, je kmet, čo sa pa ne bavi z njo, ima pa vse druge interc se. Kmetje steber našo dežele, s kmetom pade in stoji nafia dežela! Za vzdrževanje sloven skega značaja dežele je tudi potrebno, d a se pomnoži politični pomen kmečkega stanu. Če kdo trdi, da ni kmečki stan tako arel, kakor ao »irel « met t ni volivci, dela krivico kmetu. To trditev sa vračajo Številke. V kmečkih obč nab je bila največja udeležba pri volitvi in je oadi najti torej največ politične savesti. Volivni red kranjske dežele nikjer ne povdarja inteligence kot prava do volitve, nego le cenzus — kmet pa ima ravno tisti cenzus 8 kron, kakor vsak mestni volivec, in kmeta 8 kron še veliko bolj teži, kakor meščana. Če se bo izvolil, kakor je predlagano, ustavni odsek, se bo naša stranka udeležila volitev v ta odsek, ker se naša stranka noče izogibati nobene prilike do sporazumljenja. Dr. Schafier poda izjavo, da bode njegova stranka glasovala za to, da se predlog di ustavnemu odseku, a da sicer ostane na svojem stališču. Zbornica soglasno sklene, da se predlog izroči ustavnemu odseku. Odsek se izvoli koncem seje. C. kr. koreipondeninl urad. Dr. Š u s t e r 6 i č in tovariši so nato vložili naalednji nujni predlog: Dež. zbor naj sklene: G. kr. vlada se opozarja na deželi kranj ski, ozir. njenem ugledu škodljivo nedestatke pri c kr. koreapondenčnem uradu. G. kr. vlada se pozivlje, da tem nedoatatkom takoj odločno edpemore in popravi krivico, k* tero je navedeni c. kr. urad prizadel deželi kranjaki. V formalnem oiiru se predlaga takoj inja nujna razprava v zmislu § 21 opra vilnika. Ako pa bi zbor ne priznal nujnosti, naj ae a tem predlogom postopa po 8 18. opra-vilnika. Dr. Šusteršič izjavlja, da ae tu ne gre za obstrukcijski predlog; kadar nastane obstrnkeijs, bo tako jasna vsakemu, da je ne bo treba nobenemu razlagati. Tu se gre za stvar, ki je bil. že lani nnjna, a ae je letos pokazala zopet kot jako nujna. Delovanje vladnega korespondenčnega urada je tak> da jo fikodlj'vo aa ugled dežele, dtž. zbor se mora postaviti za čatt dežele kranjske! Govornik se je že na Dunaju operovano pritoževal nad poročili, katera koresponden Sni urad dobiva od dtž vlade kranjske, ki so čeBto v naaprotju z resnico in tendenei-ozna posebno tendeneiozna takrat, kadar se hoče slovensko prebivalstvo prel svete m cčrniti. Omen> poročanja koreapondenčacgi urada o lanski kazinski demoostrao ji, kat samo demonstracija proti kore spondenčnemu uradu. Priznava, da so razmere pri nas na Kranj skim ncidrave, da je tenou tudi vlada kriva, prizna kriiico korespondenčnega urada pri znava, da ima mladina nagnjenje k demon stracijam in da se ž njo pri nas ostrejše pcstopa, kakor drugod. — Poprijeti se je treba trarine s tako resnostjo, da bede cela zbornica enakih misli (1) in da bodo t) ns tu-aj videli Sumljiv) je, di je dr auiteršič trdil, da bi morali mi to (preiti! (Klici: Pa se n ate uoali!) Hočete nas le v past vjeti. Dr. Š u s t e r i i 6 : »Ali je stvar opravičena ali ne, za to se gre. Pred osmimi leti bi se bili tudi Vi xa stvar zavzeli!« Tavčar Susterfliiu: „Vaši tovariši so po vedili, da so Vam te demostracije d # kmalu dvignila njegova skleda in zgin»a J najgornjem oknu. Kmalu se je zopet P ^ zala, in se vedno bolj bližala Bohinc"-delo se je, da je dobro obložena. Bon«1 ' je hitro odvezal, in zbežal z njo proti kosami. Korporalu, ki se je skril v senco cevi, da ga ne bi opazil rekrut, se je zdelo, kakor bi bil zavohal duh pečenke, in pocedile so se mu sline. Tiho in vesel je zginil tudi on kmalu v svojo sobo in si veselja mel roke. Ni se brigal za to, kako bi pregnal Bohincu veselje, ki je sedel na postelji in se mastil s telečjo pečenko. Samo ena misel mu je rojila po glavi: „Le počaki, do sedaj sem požiral jaz sline, od sedaj naprej jih boš pa ti, zato ti jaz stojim dober." Prihodnji večer je moral Bohinc ravno takrat, ko je imel navadno svoj vsakdanji sprehod k sestri, radi svoje menda umazane obleke ostati doma, tako mu je zapovedal korporal. Ves srečen in željen pečenke je hitel Sukanec v hišo bančnega ravnatelja. Privezal je svojo skledo na vrvico, dobro trikrat potegnil, in skleda je zginila. Težko jo je pričakoval. Zdelo se mu je, da ^e minila najmanj ura, predno se je zopet pokazala. Hitro jo je odvezal, skril pod pluzno in hitel v svojo sobo. Skrbno je zaprl vrata za seboj, seveda jih je zaklenil, zaprl je okna in prižgal luč. Odprl je skledico. Z debelimi očmi in ne z duhovitim izrazom na obrazu je gledal vanjo. Gledal je in gledal, a vendar ni videl druzega kakor pesek za ribanje in na vrhu umi-v a 1 k o. Razočaranje in presenečenje se je spremenilo kmalu v jezo. Sukanec je ren- tačil in klel — seveda potiho — najprvo nad .zabitim" rekrutom, ki ima več sreče kakor pameti, potem pa nad neznano kuharico, češ da nima nobene olike in spoštovanja do podčastnikov. Upihnil je luč, zvalil se na posteljo in — požiral sline, medtem ko je Bohinc v sosednji sobi obiral zadnje bedro gosi Ponoči je spal Sukanec jako slabo; mučile so ga strašne sanje, pri katerih je igrala pomivalka glavno ulogo. Sukanec je imel dosti. Nič več ni iz-praševal Bohinca, kje dobiva peboljšek, in tudi sam ni šel nikdar več iskat takega „po-boljška". Razgled po domovini. Liberalni poslanci v deželnem zboru so odulonili nujni predlog g. dr. Su> steršičev z« pomoč bednemu prebivalstiu češ, da ne vedo kje %z«ti pokritja. Ta neumni izgorcr smo že z;doatno osvetlili. Predlcg bi bil odkazan finančnemu odseku, in cndi bi naši poslanci že iskali virov, kje in kako dobiti pokritja. Kje pa se je dobilo pokritje sa slov. univerzo, ki ko hočete pa dobit! za učiteljske plače in kako ste mogli kar sami si iapoaojevsti iz del. zakladov in sami določiti obrestno mero ? Če nujnost takih predlcgov liberalci Odklanjajo iz sovraštva do Ijndstvs, nimsjo naši poslanci v odsekih nič več iskat*, ker ie naprej vedo, da nemško liberalna večina ne ugodi Ijui-skim težnjam. Za pajeoe liberalcem v cd sekih naši poalanci ne bodo, ampak obrav navali bodo vae, kar bodo storili proti ljud atiu v iboroioi pred najširšo jainostjo, da bo vsak vedel, kaj ae godi! Ker so naši poslanci z oairom na liberalno postopanje iz javili, da se ne udeleie sej odsekov, so, kakor smo že vleraj omenili, liberalci nekaj važnih poročil odkazali naSim poslancem, da bi jih napadali, češ, da nočejo delati, a lani, ko so bili naii poalanci v odsekih, pa jim niso hoteli liberalei dati nobenega važ nega poročila. Liberalci itak vae odklanjajo, kar je res za ljudstvo, naj ae torej sami razkrinkajo pred javnostjo I Z ljudmi, ki pravijo, da pomoč bednim ni nu.na, nimajo naii poslanci nič opravit«. Oružba svetega Mohorja. Dne 3. ck tobra bomo aačeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mcgočc. Odpravili bodemo zaboje s knj gami po tej-le vrsti: akfije: 1. Tržaika. 2. KrSka. 3. GoriSka. 4 Razni kraji. 5 Amerika in Afrika. 6. Ljubljanska. 7. Lsvantinska. — Cenjene goapode poverjenike, kate rim se knjige poiiljajo, nujno prosimo, naj t a k o j , ko dobivajo »aviao«, pošljejo po nje na pošto ali železniiko postijo, da ne bode aitaih reklamacij, ki poviroiujejo aamo tamudo in nepotrebne stroške. Postne slro-ike morajo čait. poverjenikom povrniti po s me mi udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, proaimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne ssstavljajo prep« trebnega prostora. Odbor. Sadna razstava v Radovljici. Dnč 17. t. m. se je v navzočnosti gg. deželnega predsednika, dež. glavarja in mnogih drugih dostojanstvenikov slovesno otvorila sadna razstava v Radovljici na Gorenjskem. Razstava je prirejena v posebnem v ta namen zgrajenem poslopju in je z zastavami in zelenjem zunaj in znotraj prav krasno in ukusno ozaljšana. Sredi velikanskega prostora je piramida z doprsnim kipom Nj. Vel. cesarja, okoli katerega je razvrščeno najlepše sadje in jako zanimivi pojavi iz sadjarstva. Sadja je iz cele Kranjske na razstavi nad 100 vrst. Obiskovalci se kar ne morejo načuditi prelepi razstavi in tako krasnemu sadju, ki je tu razstavljeno. Razni obiskovalci si zapisujejo imena sadja, da si preskrbijo potem različne izborne sadne vrste za svoj sadovnjak. V splošnem je ta razstava tako lepa, da podobne sadne razstave že dolgo let ni bilo na Kranjskem. Jako odlikujejo se s sadjem Notranjci, posebno Vrhnika, Logatec in Idrija. Tudi izbornih sadnih pijač domačega pridelka je videti prekrasno zbirko. — Naj torej nikdo ne zamudi prilike, da si ogleda to razstavo, katera je ne le v prijetno zabavo marveč tudi v poduk in korist sadjerejcem. Razstava bo odprta še do srede oktobra. Osobito so naprošeni g. duhovniki po deželi, da nagovarjajo ljudstvo ob vsaki priliki za obisk te prekoristne razstave. Slavnost blagoslovljenja nove zastave k. s. izobraževalnega in k. s. delavskega društva dnč 25. septembra v Preski pri Medvodah se je sijajno izvršila. Po cerkvenem delu slavnosti in po govorih dr. Lampeta in Gostinčarja se je v velikanskem slavnostnem sprevodu (nad 2000 udeležencev) ogromna množica ljudstva poklonila v Goričanah ljubljenemu knezoškofu v njegovem gradu. Prekrasna evacija je pokazala, da slovensko ljudstvo stoji neomajane, trdno kot hrast za svojim škofom. Romanje na Trsat. Romanje, ki ga je priredil tukajšni tretji red dnč 10. m. na Trsat, se je izvršilo prav sijajno v splošno zadovoljnost. Vozila sta dva vlaka iz Ljubljane do Reke in nazaj do St. Petra, od tam samo eden. Romanja se je udeležilo 1030 ljudi iz Ljubljane in okolice. Tem se jih je na Trsatu pridružilo še 300, ki so se na svojih vozovih pripeljali iz Starega trga pri Ložu. Vrhu stopnic, katerih je nekaj nad 400, nas je slovesno sprejel vlč. gvardijan, p. Romuald Jereb, z asistenco ter nas peljal v Marijino svetišče. Tu je imel preč. g. gen. vikarij, J. F1 i s, najprej pozdravni govor. Na podlagi zgodovinskih resnic je razložil romarjem pomen in svetost Marijinega svetišča ter jih vnemal za zaupanje in ljubezen do Marije; po govoru so bile pete litanije. Drugi dan ob 7. uri je bila slovesna služba božja. Govoril je čast p. Šale z i j o znakih pravega Marijinega služabnika, slovesno sv. mašo je imel preč. gosp. gen. vikarij. Po končanem sv. opravilu so si romarji ogledali Trsat, Reko, mnego jih je pa šlo s parnikom v Opatijo. Vožnja po morju je vsem posebno ugajala. Popoldne ob 2. uri je bil zopet kratek govor in pete litanije z blagoslovom. Ob */«5. ozir. '/^5. smo se pa odpeljali z Reke ter se ob 9. uri vsi zadovoljni in srečni vrnili v Ljubljano. Po- vsodi, na Trsa tu in med potoma so nas razveseljevali naši izvrstni pevci pod vodstvom g. I. Č e r n i č a. Izvrstno petje je dalo romanju res poseben sijaj. Slednjič si štejemo v prijetno dolžnost izreči javno zahvalo gospodu nadzorniku Guttmanu, da nam je oskrbel tako lepe, pripravne vozove in jako uljudne sprevodnike. Prepričani smo, da romanje na Trsat ostane vsem udeležencem v trajnem, blagem spominu. Dal Bog, da bi tudi vsem bilo v telesni in dušni blagor! Na Trsatu je bilo tudi nad 300 Slovencev, ki so se 37 ur peljali samo po železnici. Nasledki suše. Letos bo v Avstriji nastalo veliko pomanjkanje krme. Zato je „Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug" na Dunaju sklenila, da izvoli poseben odbor, kateri se združi z odborom, ki ga voli .Centrala za brambo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih pogodb". Ta dva odbora sestavita skupni »Odbor za odvrnitev bede". „Z>eza" je izvolila zdaj devet odbornikov, med katerimi je g Ivan Rožman, uradni vodja ^Zadružne zveze" v Ljubljani. „Centrala" je izvolila tudi devet članov, med njimi g. državnega poslanca Fr. Povšeta. Umirovljen je na svojo lastne prošnjo preč. gosp. profesor v ljubljanskem semenišču Jožef Smreka r. Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma, je ravnokar izšla; to je prekrasna zbirka do 80 najlepših pobožnih pesmi, prirejenih za ljudstvo. Ta pesmarica hoče pomagati, da vsepovsod začne odmevati po slovenskih tleh lepa nabožna pesem, ki je po nekaterih krajih že utihnila in se umikala drugim, ne le posvetnim, ampak pogosto tudi nevrednim pesmim. — Pesmi so postavljene večinoma za dvoglasno petje, nekatere le za enoglasno; nekoliko jih je tudi za tri glasove, toda lahko se pojejo tudi eno ali dvoglasno. — Ljudski pesmarici so vkljub bogati vsebini, ličnemu tisku in krasni vezavi, cene izredno nizke. — Mehko vezana knjižica stane 60 v, v lično platno vezana z rdečo obrezo 1 K., v šagrinastem platnu z zlato obrezo K. 140. Po pošti 10 vinarjev več. — Dobiva se v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani. Kat. slov. društvo za delavke v Ljubljani praznuje dne 23. oktobra svojo desetletnico in b 1 a g o si o v 1 j e-nje svoje nove društvene zastave. Bratska društva naj bi se pri svojih priredbah ozirala na ta dan in mnogobrojno prihitela na slavnost! niti rešpeklina, da bi ž njim opazoval, kaj se godi po našem »mestu", vendar nekaj bom že skupaj spravil, da ne bo samotar veveričinega gnezda zastonj iskal po »Domo-ljubu", kje je „Podgorc" podpisan. - Kaj praviš, samotar, nemara bo letos kmalu prikimala starka zima s svojim belim plaščem: že kvaterni ponedeljek so plesale bele muhe pod Jelenovim rogom, tudi v okolici se je kadilo Stari ljudje ne pomnijo, da bi bil sneg pobelil tako kmalu. Čemšeniška planina, sv. Neža na Kumu, naš čuvaj Jelenovi rog, sv. Planina in Friškovec dobili so belo kapo. Tudi tvojemu fablanščeku ni sneg prizanesel; Boga zahvali, da nisi zmrznil takrat v samoti, ker sicer bi bilo konec tvoje slave. Na sv. Matevža dan odrinile so naše brumne duše — med katerimi seveda ni Gorenjske novice. ° Iz Čemšenika. Sicer so mi že pošle zanimive novice, ker nimam niti telefona Maršal Ojama. manjkalo znanega božjepotnika, korenjaka, šentprimoškega starega mežnarja, — na božjo pot k Materi božji na sv. Goro nad Litijo. Čemšeničan gre namreč rad na božjo pot: spomladi na binkoštni torek obišče sveto-planinsko Mater božjo ter priporoči Njej svoje poljske pridelke, jeseni, na svetega Matevža dan, pa nese, poln hvaležnosti, pšenice v dar svetogorski Mariji v zahvalo, da je obvarovala polje pred nesrečo. — Kaj bi ti pravil, kedaj je sv. Matevž; saj veš: pri nas takrat, ko so orehi zreli, katerih gotovo ne manjka v tvojem veveričinem gnezdu. Pod Jelenovim rogom se letos zelo bahajo z orehi, izvenredno veliko jih bodo naluščili. »Letos bo pa že potica«, tako se tolažijo naši želodci. Samo to ne gre meni v glavo - Podgorcu, da nimajo moji sosedje nič usmiljenja z orehovimi drevesi-prav občutno, z več metrov dolgimi palicami' jih otepavajo, če tudi jim prinašajo imenitni sad za sladkosnedna usta. To je hvaležnost sveta! Prav imaš, dragi puščavnik, da si si izvolil samoto. - podgorc » Moravče. Vegova slavnost. Komu izmed bralcev cenjenega lista ni znano da je preteklo letos 23. marca stoinpetd let, kar se je rodil v Zagorici pri Moravč mož Jurij Vega, čigar slava doni po ^ Evropi. Dasi sin kmetiških starišev, rojen borni koči, se je povzdignil do časti baroni katerega spomin bo trajal, dokler obstane vednost in omika. Kdo še ni čul o Vego vih zaslugah za vojaštvo? Spisal je mno,( knjig in te tako izvrstno, da še dandanes niso izgubile svoje veljave. Vega je pa m\ tudi spretno sukati vojne meče. Ko je ge. neral Lavdon 1. 1789. oblegal Beligrad jj imel nič kaj vspehov. Turški paša se je že veselil zmage ter se norčeval iz Lavdona, kakor poje tista zgodovinska: „Al' prišel zajcev si lovit Al' prišel mene si častit" ? Tedaj je veljalo: zmagati ali pa se udaH Takrat pa je pokazal Vega, da zna vec, ko hruške peč'; preosnoval je po svojih rajnih topove in trdnjava se je udala. Isto je po\zročil Vega tudi 1. 1793. ob Renu pri trdnjavi Fort St. Louis. — Kij ne, Vega je bil mož, vreden da se zanj zanimamo. Da bi se pa za Vega vneli posebno njegovi ožji rojaki, je prired.l moravški odbor Vegovega spomenika, dne 25. kimovca, v rojstni vasi Zagorici pri sv. Križu malo a dostojno narodno slavnost. Kakor vsaka slavnost med nami na čast Vegu, tako se je tudi ta, vkljub slabemu vremenu dobro obnesla. Prišlo je mnogo ljudstva ta dan slavit Vega v prijazno Zagorico, katere kras je novo popravljena rojstna hiša barona Vege, v katero je vzidana krasna spominska plošča z napisom: Rojstni dom Jurija baron Vega, rojen 23. marca 1. 1754. umrl 26. septembra 1802. Kar se tiče vasi, je opomniti, da je mala gorska vas, oddaljena precej od sveta, v katero še ni došel moderni duh današnjega sveta. Ko je ura udarila 10. so zapeli milo doneče zvonovi cerkvice sv. Križa; ljudstvo je hitelo v cerkev, kjer je bila služba božja, ki jo je opravil č. kanonik monsig Tomo Zupan s primernim govorom, ki ga je končal z besedami: Kar nam mož nebesa dala, da rešijo nas teme grobov, vse kmečka mati je zibala, vsi izšli iz kmetskih so domov. Po končani službi božji pa je hitelo ljudstvo na mesto slavnosti v od cerkvice kacih 10 minut oddaljeno Zagorico, kjer je plapolalo mnogo zastav raz mlajev. Tam sta sledila krasna govora moravškega kapelana g. M. Škerjanca in g. Rožiča od sv. Trojice. Godba iz Domžal pa je udarila čvrsto cesarsko himno in .Naprej zastava slave', nakar so moravški pevci zapeli veličastno: „Zastava že razvita" in »Molitev". H koncu je zaigrala zopet godba in ljudstvo se je razšlo, nekaj na ljudsko veselico v Dolško, drugi pa domov; vsi pa v trdi nadi, da se gotovo še kdaj nudi prilika, ko bodemo z0pet dostojno poslavili našega rojaka in učenjaka barona Vega. " Št Lambert, dne 27. septembra 1904. Čitalsem, še ni dolgo, v »Domoljubu", kako je »Samotar raz Jablanika" prijel .kos gentlamberčana". Ne zamerim mu! Vse mu odpustim! Kakor sta se »Podgorc" in »Samotar" spravila pri štrukljih (za gotovo ne vem) upam, da se tudi midva s .Samotarjem14 pobotava, morebiti ne pri štrukljih pa kje drugje, če ravno mi .naprej meče" nedelavnost in lenobo mojo, pa še nekaj, — da čakam na pečene p...... Bom pa „pokosale ali »pokrtačil* včasih malo naše Šcntlamberčane, ako bode treba. — Skoro v vseh stvareh napredujejo, — samo v neki reči pa ne — „Samotaru še tega ni opazil, dasiravno so njegove „čačke" izvrstne. — Kaj neki? — Družbe sv. Cirila in Metoda — ne podpirajo. — Kako neki pa bi jo? — Šentlamberčani, kupujte samo pri slovenskih trgovcih, tam kjer dobite kavino zmes, milo in vžigalice te družbe! — Ne samo tukaj doma, ampak tudi drugje, kamor pridete. Pokažite, da ste Slovenci, da ste vneti za slovensko stvar! Ako storite to, potem smo zopet korak naprej! — .Samotar" in »Podgorc" kaj porečeta k temu? — Pozdrav! Kos Šentlamberčana. 0 Nesreča v predoru. V Boh. Bistrici sta vrtala minerja Longo Pietro iz Kalabrije in Baldunino Santo iz Abrucije. Kar se raz-poči v bližini mina ter vrže prvega s strašno silo na stran, odtrga mu dva prsta na desnici, zlomi nogo, iztrga levo oko ter ga močno poškoduje na vsem životu. Drugemu je prašek šinil v obraz ter mu poškodoval očesi. Oba so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. " Dva prsta je odrezala na Koroški Beli Andreju Kajcarju slamoreznica. c Ogenj. V Boh. Bistrici je pogorel po noči kozolec Janeza Mencingerja, po domače Kmeta do tal. Vsled silovitega vetra letele so iskre daleč med lesenimi hišami v spodnji vasi. Ko ne bi bilo v pravem času pomoči, bi bilo pol Bistrice pogorelo. V bližnji baraki stanujoči Črnogorci so rešili svoje stanovanje s pridnim ometavanjem prsti. 6 Delo vodovoda v Boh. Bistrici dobro napreduje. Koncem novembra, ako Bog da, bo delo dovršeno z vsemi napravami po hišah in bidranti po ulicah. Vodovod ni potreben le v zdravstvenem oziru, ampak tudi zaradi varnosti proti požarom. * V Ratečah na Gorenjskem leži v gostilni „pri Jalenu" samo umazani „Narod" na mizi. Gostilničarka kaže fige gostu, ki se s tem ne strinja. Naj bi tej liberalni babnici tudi naši somišljeniki pokazali lige, kedar gredo mimo njene kramarije in gostilne! * Aretirali so v Kranju mesarja Žigo Killerja, ki je nekemu trgovskemu sotrud-niku pretil, da ga bode ustrelil. Killer je bil že dvanajstkrat kaznovan. * Romarski vlak na Trsat, ki ga je hotelo prirediti .Izobraževalno društvo v Št. Jurju pri Kranju" dne 5. oktobra, ne pcjde in je preložen na nedoločen čas * Jeseniška podružnica sv. Cirila In Metoda je imela 25. m. m svoj občni zbor. Načelnikom je bil izvoljen nadpoštar g. A. Schrey, ki pa načelništva ni sprejel; pod-načelnikom je izvoljen g. P. Rozman. * Samomor v Tržiču V Tržiču se je obesil črevljar Janez D o b r e, po domače S o 1 n c e, doma iz Kovorja. Z eno nogo je visel v zraku, z drugo je stal Pred samomorom je sam ustavil uro, ter zložil vse delo lepo skupaj na klop Csrkve se je vedno ogibal. * Zlato poroko sta dne 19. t. m. na. Vrhpolju fare moravške obhajala Anton in Marjeta Fajdiga. Družina je zelo revna, zato so jima premožnejši iz doline napravili malo pojedino; po radodarnosti se je najbolj odlikovala gospa graščakinja Pirnat Čast ji! * Ustanova. Na Dunaju umrli c. kr. višji poštni kontrolor g. Fran Oblak je zapustil 1000 kron za ustanovo za reveže v Smledniku. * Električna razsvetljava v Šiofji Loki je vpeljana že večinoma po mestu, v par tednih bo delo dovršeno. V župni cerkvi se je število luči v toliko pomnožilo, da se povsod lahko bere; v nunski cerkvi se je električna razsvetljava na novo vpeljala. Tudi »Katoliško izobraževalno društvo" ima isto razsvetljavo. * Devetdesetletnico bo praznovala 9. oktobra v Škofji Loki gospa Terezija S e r š e n , davkarjeva vdova sorodnica pokojnega župnika Tomažiča. Navzlic visoki starosti je še popolnoma duševno in telesno krepka, si svoje gospodinjstvo še sama oskrbuje in hodi redno vsak dan krepkih korakov k sv. maši. Na mnoga leta, da bi mogla stoletnico obhajati! Dolenjske novice. Z ribniške zemlje. f Slovesno petdeseletnico razgla-šenja brezmadežnega Spočetja M. D. praznovale bodo velikolaška robarska ia sveto-gregorska župnija v nedeljo dne 9. oktobra na Veliki Slevici. Iz Lašč pojde ob \2 procesija. Na Slevici bo ob pol 3. slavnostni govor in pete litanije, nato pa se bo predstavljala igra: Lurška pas tiri ca. f „Lurška pastirlca" v Laščah privabila je v nedeljo 25. septembra na stotine ljudstva pred Šimonov vezan kozolec. Dekleta igralke z gladko igro in sigurnim nastopom so visoko nadkrilile naše pričakovanje. Kar čudili smo se pogumnosti članic Marijine družbe, katere poznamo kot tiho skromne dekleta. Toraj čast mojstru in učenkam! — Tudi oder je bil sicer priprosto, vendar pa lično in okusno prirejen. f Tacega pa še ne! Sneg 19. septem. to je pač nekaj posebnega. Kakor v pravi zimi, tako je melo. Nehote sem posegel po koledar, da bi videl, kaj to pomeni, in kaj zagledam? 19. semptembra je sv. Januarij. „No, če je pa danes januar, naj pa le pada", sem si mislil. Gori na Gori so pa tudi še drug dan praznovali sv. Januarija. f Cvetje in sneg imeli smo spomladi majnika meseca in zopet v septembru smo imeli sneg na cvetočih jablanah Dvoje red-kostij obenem. f Novo pokrivalo dobil je zvonik podružnice sv. Roka pri Laščah Prejšnje je bilo menda samo za lepo, solnčno vreme, zato je bilo za jesen in zimo treba drugega. Da bi pa cerkev ne zavidala zvonika, napravili so tudi nji lepo svitlo, rumeno suk-njico. Ker je g. župnik bolehen, sta vse oskrbela novoizvoljena ključarja. Naj pa kdo reče, da ni res, da nova metla dobro pometa. t Nad črnega jo bodo udarili drugo leto spomladi. Precejšnja družba se je so-s ta vila, katera bode z mesečnimi doneski omogočila, da se zasledi prava žila premoga in odpre premogokop. Kdor hoče še pristopiti k tej »črni družbi", oglasi naj se pri gospodu Jontezu v Laščah. f Dve državi na naši zemlji. Ena je cesarstvo, druga pa kraljestvo plesa. Imata sicer dovolj sovražnikov u državi, vendar imate še upanje do obstanka, dokler bo kaj prismojenih deklin po naših hribih in dolinah. Čudno, da se taki krčmarji nič ne zmenijo za županstvo, še bolj čudno pa, da se županstva ne zmenijo za take brezvestne krčmarje. Županje, kar v Kočevje take tiče! Prej ne bo miru. f Nogo je strlo Ignaciju Strupi pri mlinarju ia Žagarju ObersUrju pod Jurjevico. f Voz prvega razreda na dolenjski železnici je voz za teleta. Pretekli teden hoteli so vstopiti v Ribnici na vlak odličai gospodje. Ker je bilo vse zasedeno, dejali so jih v voz za teleta. Menda bo prezirale Slovencev, da vozita tu le dva osebna vozova pri osebnih vlakih. Ubogi sprevodnik, ki jih mora toliko slišati in ubogi potnik, ki si vedno v nevarnosti, da prideš med teleta in tod i s karto IL razreda. t Uradnik za kmeta! Neki trgovec s prtšiči naprosi1 je brzojavno c. kr. okr. glavarstvo v Kočevji, naj pošlje gotovi dan svojega živinozdravnika na postajo Dobre-polje, da pregleda pripeljane prešiče. Določeni čas ni bilo živinozdravnika. Šele drugi dan pride sporočilo, da ga ne bo, naj se trgovec obrne v Ljubljano. Prešiči so bili dva dni zadržani in trgovec je imel raditega dosti sitnostij in stroškov. Tako zna uradnik za kmeta. f Torbe bodo nosili naši psi še do 16. decembra t 1. Gospodinjam bo treba še nekaj zvezanih lončkov pobiti, da bodo imeli psi drateno pletnino za torbice. Belokranjske novice. f Učen prepir se je razvnel v nedeljo, 25. tfrpi, v Mitičaovi gostilni v Sjmiča B la je vesela družta: nekaj fantov pa me ž modrijan z gcre, ki celi teden junaško šivanko vihti, cb nedeljah se pa včasih pri poliču tudi kake modre iznebi. Mož je tudi kes lovci, pa as je bodoval iad fint;, ki lo»e polbr, trdeč, d« je poih d r,ač>n», zver, ki je ne sme loviti, kdor nima lova v zakupu. Fantje pi niso pclha obsodili za tek) budo zver, da bi spadala pod lovsko prarc >, ampak da ga ame vsak lovili. Boj je postajal vedno bolj vroč, tiko, da jim je bilo v gost lni že pretesno, pa ao se spravili ven na cesto ravno pred erežoiško pestijo. Tam so rabili dokaze s pestmi, ter jih možakarju prav po šUnib, m brez p:škodbe naložili tje, kjer se pamet v te pa, če je v glavi ni. Mol je klical v hud stiski orežnikp, pa ni bil uiiišdn Da si rt lovsko kožo, jo je nazadnje ubral v hlev m;d regate žival1, kjer je tudi mšel varno latetjo. M^žtkar, le pctjlažite se! Človek mera za svojo učenost včasih tudi kaj pnBtit1. Pa polh tudi ti za*'uži, dačlovek zanj kiko diži; saj je debra žival, posebno kadar pride na mizo pečena! i Moč letošnjega vina. Ljudje boiji Um po »witu onkraj G,fjbn„tiv, pridite no kaj v Bele krajino pokosit, kaj ino letcs na trgali! Take kaplje že ni bilo menda cd 1. 1865. Nekateri cčanci trdijo celo, dj ne cd I. 1834. Če meni ne verjamete, pa verjemite dvema mcžikoma iz St>miJa, ki sta tako-le ccsoih letošnje vino: Šiefan: „K»j pa ti je, Jakob, da ti te tri doi lasje tako pokonci fctjje? Saj si kakor jež!" J»kob: „Vei Sttfan, to je kriv letošnji mošt. če sem as lani napil, sem imel »mačka« tri ure; če ae ga pa leto« nabererr, me pa drži tii dni.* f Na Otoku pri Gradacu je nagloma poocti umna p^seotnikova žena. Zjutraj ao dobili mrtvo. f Komenda je taborišSe klerikalcev, piše .n*d *»e u eni" pitač »Narodov«, ko udrha po svoji 2mefiani liberalni pameti po g. oskrbniku. Če bi bilo tako, potem bi bili tudi gosp. Cvetko in drugi — klerikalci. Žito bodo pa ti zadnji baje šli pogledat k dipi-sunu, de mu i»je ša njegova žila v pravi meri ali ps se brde meri'a njegova psmet pa japccskem načinu na vatle — 2a laži. f Liberalec je moral betati pred sto o ženo ped postelj, nagnala ga je i burkljsmi. Prijatelj prida ir. mu reče, naj gre ven, libe-rake se potrk« po prsih in govori: Na da mi junaško moje sice. P« uganite, kdo je tako pcniien na Kra- jskem in na Belokranj skem ? f Popravek: Zadnji Domoljub je po-i\4*t, do s g. Hugoiu dale pušeljc metliške gospe. Pri tej zadnji I f Bedi man ka pe pomoti pntikline „odične". Puitljc še nima trnja od simpatij. 7 Na Suhoru so volili novfga župana. Nj?i žu^aa j«3 J. Tomec iz Bušinje vasi Upamo, da bo hcdil pa poti, po kateri hodijo tisti, ki ao ga volili 1 f Kavarno si je napravil v Metliki g. Kambič t Hitra smrt. V M tliki je uurl ponoči nenadoma sedlar g Fabijsnil f Šturm In Gangl sta hot la uničiti g. J. Peid.roa in prodati ma posestvo, a se jima je ponosrečilo. Grdo žpekulecijo cbao-j »jo V8:, Vložila ita baje rekura, ki paupsmo, ne bo obveljal i a se bost* ta dva brata naila zopet kje drugod, da sku eta nove načrte. f Revizije pri prvi dol. posojilnici v Metliki ie m b.lo druge, nego dveurna v 30 let h. Kje je padiitvna? B^mo videli I Iz drugih krajev Dolenjske. f Iz sv. Križa pri Kostanjevici. Naši Marijini družbi imajoči več nego 200 prid nih deklet je prizanašala bela smrt posebno dolgo časa. Družfia je bila ustanovljena leta 1902 in vendar nismo imeli do zadnjega časa nobenega mrliča v družbi. Toda pretečem mesec poiskala si je tudi pri nas smrt žrtev Pobrala je namreč iz naše srede pošteno in pridno Marijino hčerko, 19 let staro Nežo Pire iz Črnečevasi. V petek je še veselo prepevala, v soboto se je ulegla. V torek dopoldne je bila previdena s svetimi zakramenti, v sredo ob 9. uri je pa zaspala v Gospodu. Pogreb je bil lep. Okrog 60 Marijinih hčerk se je udeležilo pogreba z zastavo in z vencem. Pokazale so, da so umrlo v resnici ljubile kot svojo sestro. V slevo so ji zapele nekaj lepih pesmic, potočile pa so za n o tudi mnogo solz. Po pogrebu so se razšle domov in upam, da s trdnim sklepom, da se hočejo tudi v bodoče trdno držati Marije, ker uvidele so, da Marijin otrok srečno živi, da pa tudi srečno in lepo umrje. f V Št Janžu na Dolenjskem se vmska trgatev vrši v lepem vremenu; grozdje je zdravo, vino bo močno. Ze več let ni trta tako dobro obrodila kakor letos. Dobro je obrodila še tudi stara trta, imamo pa že dokaj novih nasadov ameriških cepljenk te se pa prav bogato s obložene. Torej vin- ski kupci pridite v gorico k nam, da boi dobre volje tam. f Pri Treh farah pri Meti ki imajo shod mladeniči Marijine družbe ic vse Balokn jine 9 olt bra t. I. Kakor so bili drugi m Brezjah, tako idimo mi vsi k Tremi, ram! Notranjske novice. — Iz Črnega vrha nad Idrijo Mlečnato bombo imajo črnovrški% ralci, katera stane 20000 K. Imajo jopa dobro shranjeno, da se ne razpoči pred občinsko volitvijo. Zakaj to bo grozen strah, kadar bode eksplodirala med ude propadle mlekarne. Marsikaterega volička ali kravo bo zadela smrt. Manj premožne posestnike bo tako ranila, da se jim bodo videle bele kosti. Ako se pa ta bomba, v katero so dihali svojo zeleno liberalno sapo črnovrški liberalci, razpoči pred občinsko volitvijo, bo marsikateremu posestniku tako zasmrdeli da bo šel proč od njih na sveži zrak. — Nov načelnik cestnega odbori logaškega je postal g. Kovšča, župan v Planini. Dosedanji načelnik g. Mulley je odstopil. — Na konservatorlj na Dunaj je te dni odpotoval č. g. Stanko Premrl dosedaj kaplan na Vrhniki. — Ravno tako na kon-servatorij je šel g. Rafael Zupanec, učitelj v Postojni. — Tržni dnevi v Postojni so zaspali, le bržolar še prodaja „Narod*. Kupuje ga pa samo postojnska gospoda, kmetov ni skoraj nobeden več tako neumen. — Senožeški orožniki so aretirali de lavca Jožefa Paholi, doma iz Podrage v Vipavi. Nekemu drugemu delavcu je prizadejal 14 ran. Paholi je znan kot nevaren pretepač. — Iz Senožeč nekdo vprašuje neko liberalno glavo po računih, katerih že vec let ni. Ali bi ne kazalo več liberalnih poglavarjev potipati pri računih ? Tu so najbolj občutljivi. — Pod klopjo se je vozil z Rakeka proti Postojni „ta lepi fant" iz Postojne. Kdo je neki „ta lepi fant«? Pravijo, da je Štefanov. No, lep? Po telesu ne, ker je izM kot citrona. Po duši je pa še manj. ker]« kedaj prerad hodil v Ljubljano, sedaj pa mor» hoditi v Trst. — Trojni plod je dala letos radi su§e ajda: zrelo zrnje, napol zrelo in cvet. Kdor je pobral prvo, ima nekaj malega, oni kateri se je zanašal na druga dva, bo mlatil W same pleve. — Letina na Notranjskem se splošno hvali. Toda ta hvala je razumeti tako-le. Vkljub dolgotrajni in hudi suši^ so se pridelki zelo podražili, česar ni nihče pri«*' koval. Vendar je suša pobrala vso koruzo, in ves fižol. Otave je veliko manj in še to težko sušimo. Krompirja je precej, a zdi se nam, da je slabeji, in bojimo se, da ne bo stal. Sploh, z letino smo zadovoljni, vendar suša nam je zelo škodovala. — Krompirjev cvet je v času sv. Mi-hela že kaj posebnega, letos pa cvctč na lJivki po nekaterih njivah kakor o kresu. — Sneg je padal dnč 19. septembra na Pivki tako močno, da je bilo viditi drugo jutro precejšno množino po gorah. — Različno skrb sta imela oče in sin pri .Juretovih" v Knežaku: Očeta, zastopnika banke .Slavije", je skrbelo, kje bo dobila „Vzajemna zavarovalnica" za odškodnino zgorele vrhniške tovarne denar, sinu Korlu, učitelju ljudske šole, pa ni šlo v glavo, da bi ljudstvo zaupalo tamošnji hranilnici svoj denar. No, ker je imenovana zavarovalnica, po izjavi dotičnega pogorelca v ^Slovencu", svojo dolžnost častno rešila in ker „Na-rodni Gospodar" vsaki mesec javno oglaša vspehe hranilnih vlog tudi knežke hranilnice, lahko skrb na kako bolj potrebno stran obrneta. — Pomenljivo. Navadni hujskači so okrog Šempetra raznesli novost, da bode po odhodu č. g. kurata Zupana prišla tamošnja posojilnica v nevarnost. Vsled tega se je bilo že začelo popraševati, če bo to res. Da ne bo pri tem nepotrebnih predsodkov, naj zvedo hujskači in prizadeti, da ne bo tudi za naprej ta posojilnica prav nič trpela na ugledu. K temu je porok med drugim tudi to, da bode č. g. Zupana v vseh potrebnih poslih name-stoval sedanji kurat č. g. A. Abram. Iz vipavske doline. — Letina na Vipavskem. Zelo smo se bali, ko nas je pritiskala suša, da nam bo vse zgorelo in da ne bomo pridelali prav ničesar. Pa hvala Bogu naš strah ni bil opravičen. Mlajše trte so res precej trpele vsled suše; na starih trtah pa je grozdje izvrstno dozorelo in bilo trgano v najlepšem vremenu. Zatorej, kupci, le k nam na Vipavsko, postregli vam bomo z najizbornejšo kapljico, kakoršne še niste kmalu kje dobili. Drugega živeža — zlasti krme — bo pa bolj malo, pa upajmo, da bo dobri Bog to malo blagoslovil, da ne bomo trpeli preveč pomanjkanja. Bog Kranjca ne zapusti, veli pregovor in gotovo nas Bog ne bo zapustil, samo če mi njega ne bomo. — Ustje na bobnu. Uški občani so zložili okoli 200 kron za štedilno ognjišče v župnišču Ker se je župan Bratina dolgo branil postaviti ognjišče, so naši možje povprašali deželni odbor, kam so izginile kro-nice, nabrane za ognjišče. Na vprašanje so dobili odgovor od deželnega odbora z dnč 9. decembra 1903 št 13.702, da je županstvo z dnč 16. novembra 1903 št. 602 tjekaj sporočilo, da se je denar porabil za ognjišče. Zdaj se je župan udal in delo ognjišča izročil zidarju Alojziju Živic iz Gorice, ki je tudi delo izvršil. V plačilo pa ni dobil niti vinarja. Prisiljen je bil ta torej vložiti tožbo. Po razsodbi št U. 214/4 c kr. okrajne sodnije v Vipavi je prišlo do izvršbe (eksekucije) E 257/4.. Stroškov je doslej K 285 87 in 5 % obresti od 17. junija 1904. Goriški dr. Tuma sedaj poizveduje, je li ima občina kaj lastnine. O tem na Ustju doslej še nihče ni vedel, niti občinski odbor. Zdaj pa se bliska in grmi na Ustji. Kdo se je torej zlagal, ali župan Bratina ali Živic? Ako ne Živic, tedaj se je županstvo uradno zlagalo, ker je neresnico poročalo, da je denar porabilo za ognjišče, pa ga ni. . . Ako pridejo te vrstice pod oči državnemu pravdniku, naj vendar skuša poizvedeti, kam je izginilo onih od občanov za ognjišče nabranih 200 kronic. Prava sramota je le za občino Ustje, ki vedno hoče še nekaj držati s£se Vso stvar so sicer hoteli potlačiti, pa je prenaglo počilo. Kdor dolgo išče, pa najde in stakne nazadnje vendar le. — Šestrazrednica Šturje-Ajdovščina. (Prvi prizor v predilnici) Oče Bratina iz Ustja: „Le zahvalite vi Šturci svojega župnika, ker vam je pozobal šestrazrednico. Kakšna dobrota bi to bila za naš kraj. Otroci bi se naučili nemščine in bi lahko precej vstopili v gimnazijo. Se iz Ustja bi bili lahko poslali semkaj nekaj otrok." (Šturski delavci molčč, ker ne ved6 odgovora) — (Drugi prizor v gostilni.) Jože: „Ti prijatelj, ki si vendar nekaj moža v občini, pojasni mi, kako je z našo šolsko zadevo, s katero nas dan na dan pita Bratina, da mu vem dati odgovor. Meni je naravnost neumljivo, da bi naš gospod župnik kot pameten človek brez vzroka mogel nasprotovati tako dobri stvari." Občinski svetnik: „Pusti Bratina, naj govori, on govori o stvari, ki mu ni čisto nič znana. Prepir bi rad napravil in razdor, pa nič drugega. Stvar je pa taka-le: Vso šolsko zadevo je sprožil brez župnika občinski odbor. V seji kraj. šolskega sveta smo vsi navzoči — tudi župnik - soglasno zripoznali korist združenja obeh šol. Na predlog g župnika pa smo tudi vsi brez izjeme zahtevali popolno enakopravnost obeh občin tako, da nobena občina ne sme biti zapostavljena za drugo. Ajdovci so pa zahtevali z£se za zmiraj prednost, češ, Ajdovščina je trg, Šturje pa samo vas, v Šturji ni sodnije, davkarije itd. Če bi se bili torej mi udali, bil bi šolski vodja zmiraj v Ajdovščini in mi Šturci bi bili morali vse lepo ubogati, kar bi nam veleli v Ajdovščini in prodani bi bili Ajdovcem za vselej. Zato smo pa vsi so- glasno in odločno rekli, da se ne udamo Šestrazrednice torej nismo pokopali mi, ampak Ajdovci. Naša občina je še enkrat tolika kot ajdovska; mi naj bi torej plačevali največ davka, Ajdovci pa naj bi ko-mandirali! To bi bilo ljubo kvečjemu kakemu „rudečemu" goriškemu učitelju, nam pa ni in ne bo." Jože: „Kaj taka je stvar!" Ti grdi Bratina, da je mogel vso stvar tako zlobno zaviti!" Občinski svetnik: »Bratina naj skrbi, da bo občino rešil bobna in pa da ne bo več uradno lagal in ušel državnemu pravdniku, nas Šturce pa naj lepo pri miru pusti, opravili bomo prav lahko vse — brez njega." - Vrla žena. 13. septembra so pokopali v Budanjah mater Fabijano. Po svojem možu je bila podedovala precejšnje premoženje. Dve tretjini vsega je dala cerkvi in ubogim. Za župno cerkev je kupila veliki altar, sv. križev pot in štiri zvonove, za kar je izdala nad 18 tisoč kron. Koliko dobrega je storila drugim, to ve najbolj Bog in pa oni, katerim je pomagala v sili. Večinoma je delila tako, da ni vedela desnica, kaj dela levica. Bila je vzorna mati in vdova. Umrla je popolnoma vdana v božjo voljo po kratki bolezni. Po lastni želji je imela preprost pogreb. Blago ženo bodo Budanjci ohranili gotovo v blagem spominu. Drobtine. Otok, ki iiginja. V severnem morju preti nevarnost malemu ctoku Higu, da ga povsem pogoltne morje. Ta otok je pripFdsl nekdaj Slesvig H)lst?inu, a sedaj je lastnina Ntmčije. Deželna vlada v Slesvig H jlsteinu se je obrnila na ministrstvo za poljedelstvo v Berolin s proSnjo, naj bi sa z »varovalo obrežje za rešitev tega otoka i o nje govih trebiva!c9v. Vsako leto cdtrže in od nese morje po dva hektirja zemlje tega otoka. Pred 200 leti je znašal) površje ctoka 1800 hektarjev, a zdaj jih je ostalo ša 500. Lota 1800 je živelo na tem otobu 480 prebivalcev, a sedaj jih je še 135 Javna zahvala. Podpisaui društvi si štejeta v častno dolžnost, tem potom se jarno za valiti vsem, ki so pripomogli, da se je naša slavnost povodom blagoslovljenja društvene zastave v Preski v nedeljo, dne 2>. sept. tako sijajno izvršila. Na prvem mestu se najiskreneje zahvaljujemo preblagemu vladiki prevzv. gospodu knezo-škofu ki so blagovolili našo slavnost osebno počastiti in blagosloviti našo društveno zastavo. Zahvaljujemo se tudi vsem gg. govornikom za njihove krasne govore, naši kumici gospe Ivar i Sušteršič in g. Uršuli Kog za izkazano nam naxkn,< nust in požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo vse hvalevredni slavni men-giški godbi ter vsem pevskim i borom za izvrstno zabavo ; »Krščansko socialni zvezi", kakor tudi vsem bratskim druStvom ter njihovim zastopnikom, sploh vsem udeležencem, kateri so pripomogli in sodelovali, da se je naša slavnost tako impozantno izvršila. Vsem izrekata najtoplejšo javno zahvalo » Odbor katol. slov. Izobraževalnega in odbor katol. delavskega društva v Preski. Za smeh m kratek čas. Katehet: Kako sta iskala sv. Jožef Marija Jezusa? — Ivanek: Jezusa — sta — iskala ... — Katehet: No kako ? — Ivanek molči. — Katehet: Iskala sta ga z veliko — Ivanek (vesel): Z veliko črko. Uganka z nagrado. Sestavil Raški. Morda imaš jo ti p mod, a irordi r.i.uaš je nikod, mcrda imaš jo pri živini, morda imaš jo pri ljudeh; nugcče, da ti steber je edini, ki nanj se cp raš v hud h dneh. Če dobro letino ti daje polje in vse po njej se tebi izvrši, igra srce ti dobre volje, še vedno večje ai želi. Pa malokomu res je mila, le malekdo res nje se veseli, ker v njej se mir srca ne zadobi. Na tiacie jih vsako leto ide čez morje iirno t dru^i del sveta, le malo ž njo domov jih pride, le redek vliva jo vesel doma Prihodnja številka ..DOMOLJUBA4 izide dnč 20. oktobra 1904. Vsaka rodbina i uj U f troj prid rabila lt Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prime« vsak« 4«yi karal pijaA Lepo isfrijansko brinje ter fige za žganje kuhati kakor tudi pristni kranjski brinovec razpošilja po najnižji ceni Anf. de Glerla, Dolenji Logatec Vzorci se na zahtevo franko dopošiljajo! 1475 D 4—3 IIIIIIIIIIIIHII Loterijske srečke. Dunaj, 24. septembra 63 6 66 5 4S Gradec, 24. septembra 44 14 11 43 79 Trst, 1. oktobra 38 77 86 71 11 Line, 1. oktobra 34 76 oo 69 27 Th K h Goveje meso 1. v. k? 1 48 PSenica . . 100 kg 23 60 Telečje meso > 1 KO Kž . . . » » 17 Prašičje » sveže > 1 60 Ječmen . . > > IS 60 KoStrunovo meso > 1 - Oves . . . > » 15 50 Maslo . . . . > 22' Ajda . . . > » :1 — Mast prašičja . . » 1 60 Proso, belo, > > Slanina sveža > 1 2b Koruza . . » > 17 > prekajena » 1 6( Krompir > » fi — Jajce, tri . . . - i 2 Drva, trda , m" . tO — Mleke, liter . . - 18 > mehka, » 7 _ Piščanec . . . 1 20 Seno, 100 kg 8 40 Gelob . , . . Slama. > • 7 _ Fižol, liter. . . - 3 i HSemčna moka St 1 35 50 Grah, > . . . - 24 Koruzna » 2l _ Leča, » , . • -\\2 Ajdova » Jt.' I ' 39 50 fiPllP IIrP I'»tnlna' srebrnina s triletnim pis-VG11G IUG menim jamstvom. * Izv. tov. cene. Maks Bohnel, S&SS&ŽJ »« ToiaraUka Največja m n.j,i.rcji. ttrdka. ( .um., raloga.sr liena 1. 1M0. K.jrnije »dlik.,r,,,je „<,r«nd --Prlx- iti velik« zi.la svetinj« !nr:i Iy04 Niktl remont.-ur« gld. 1'60, rrn« jek.ei,« remont.-ar« gld I |>0, s,»t l:.,sko[,f.p«tenl remont -ur* gld. J —, i.Tirn« .ielezn. K-s-kopf- ura (n« sst. Koskopf) gld. 3 50. Ool-din, remont,-ur« (drojni j.lnit') gld. j pristi.a »rebrn« remont-ora k-Id S —, pristna ■rebrn« remont -ar« (d»„jni pl««, gld. 3 .',0. Tnlla-remont.-um 1 ilatitn vdelanim e kr »»»tr.drt. „rlom. og-skim grbom »li lepimi lovskimi slikami g.,I 5 fristna srebrn, okl variilca gld. - 95. Mkaiat. li.u remont.-ur« gld. 7 60, llksrat «iau okl »e-, „, , t rii,c» S«- 10 -, Mkarst. iiati ,,„„„( g,,| 1 80, stenske ure 1 S oteži, 130 cm dolge, gld. 10 7.-. okrogle ko-hinjsse are gld. 1 35, niklnaste bad.lte gld. 1 - ^ »primerno 'ur?ave Roskopf-double-zlate Savonnet remontolr s sidro so najnovejše Roskopf - ure. Tc ure imajo izborno in zajamčeno precizno kolesje s sidro, so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitve in sc neraz-likujejo od pravih zlatih ur. Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo tri-etno pismeno jamstvo —Pošilja proti povzetju Josip fpierlnj, Dunaj I., Postgasse 2-59. 1463Da 5-2 Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega ===== blaga ===== se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 196 D 12—12 Velika zaloga ■■ suknenih ostankov ISB m f 574 D 10-9 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko CCmetlt Foman in poirtland glinaste peči in Štedilnike plošče za tlak šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah f. P. VIDIC * Comp. LJUBLJANA. ns 349 D 20—15 Samo 6 dni! Havre ~New~York Ivozljo zanesljivo najhltrejil brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša Strta čez Pariz in Havre v Ameriko. Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri „Figovcu". Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: nad 18 milijonov K. okroglo 550.000 K. * Mestna hranilnica ljubljanska * na Mestnem trgn zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 353 10 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoie-njem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiiča denar mladoletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4*11 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/» % do 5 %. Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke. 779 D 16—11 Z velespoštovanjem H.SUTTNER urar In zalagatslj druJtva c. Kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Tri pare čevljev gld. 2-10 ' le radi velike zaloge en par za gospode, en par za dame z gumbi ali vrvicami, en par za otroke z gumbi. Lepa oblika in prijetna noštja. Vsi trije pari za 2*10 gld. V zalogi v vseh velikostih. Pošilja se proti povzetju. Zamena dovoljena. Poleg tega se prodajajo vse vrste čevljev do najfinejše kakovosti po čudovito nizkih cenah. Izvoz čevljev Eberson, Dunaj VI., Kaiserstr. 116 - H. Razprodajalci se iščejo. Ceniki zastonj. 1456 D 5-2 8 dni na poskuinjo poiljem vaakoinar noj« pravo Zahtevajte pri nakupu 8ehicht~ovo štedilno milo Varstvena znamka. mmamsa z znamko jelen. Ono je zajamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi. ===== Pere izvrstno. -■■ • ■■■ Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT' in varstveno znamko JELEN Dobiva se povsodi I JURIJ SCHICHT. Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. • i. . i sta najbolj koristni Me^fCštedilni mili ; . 1 za hišno rabo. Doblute jih po spet. trgorluili! Učenca vsprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Sa-jovic v Sori pri Medvodah 1659 D 2 1 Josip Janko urar v Kamniku, 1657 D 1 Velika ulica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur. buJilnic, verižic, prstanov, uhanov, broše v, kakor tudi vsa-vsakovrstnih očal. po zelo nizki ceni. - Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom. Prod« se « M t « * * klavir pripraven za zavetnike. Vprašanja naj se dopo--iljajo pod šifro H. L., poste restante. Mokronog. Dolenjsko. 16611) 1-1 Dra mizarska vajenca 15 do 16 let stara, poštenih staršev, se takoj sprejmeta Hrana in stanovanje lt5S D prosto. 2—1 Staraloka pri Škofjiloki Peter Jujovic, mizarski mojster car Izšla le "ss latinska maša v čast sv. Kristini mučenki. Za mešan zbor s sprcmljevanjem orgel). Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Partitura: 2 K 40 vin, posamezni glasovi po 40 vin. Ravnotam se dobi še tudi od istega skladatelja latinska maša v čast svetemu Lovrencu mučencu. Za moški zbor. - Cena 1 K. 1501 D 2-2 š H« W 1'uillja le proti poltatma potenja Josip Spiering Dunaj I. ro,t«uae 4ter. i—10. Kdor si išče zaslužka, kdor želi stranskih dohodkov, kdor si želi samostojne eksistence, kdor noče zaslužiti denarja, nij pik' lik o j dopisnico na I .1 bem. lada.trlr.Herk-, Sieben-hirien I.' pri Dunaju, in zahtevi, raj se mu zastoijj dopoilje kiti-1 lc£ s podobimi .Svojo eksistenco zihviljam \ im " Ig. M. v A. .ObliIu;em . Ja nisem ie preje Izvedel rt Val cenjeni naslov.* F. L. v V,'. Iniklh pisem na stotine. I&to D J—1 2 učenca poltenih starišev sprejme takoj Jos. Hrome kovač Vevče p. 1). M v Polju. 1626 D 2—1 B. Sev ar. v Ljubljani, na a«. Ja* koba trju (prej* pri Sci..*fi;rjB> naznanja ulju.lao, da prodaja ih irate apreerljakeea blacv «oko la iraaje po aajalijlh r»aab. IsKiUm ae kipaj.jo »I dourl pridelki, kakor lliol, kroaiplr, jabolka, aahe robe feiaaU, «lad-ke korealalre, plaalaakl mah. lipovo cvetje ter raiae drajrr ra.tllae la korealar I. t. d. po aajvlisjlb mah. liKlii-l I Pri lišajih, vseh vrst, prisadih, odprtih nogah 'td. se je najuspc4i ' kazalo v svojih'^u^ delih že od i ^ staro slavno Ripp.'0' zdravilno rnazlio lekarni. Ldin , P,, ffiS lovatelj A. Rj'pp, '^'"J.1^ Arnoldstr. 7». iV.i u Številno zahvalnih pl«*1 Ve«Jt posestvo na C* renjskem pripravno • -za vsak obrt, v najem« z vsem orodjem pridnem, in vestnemukmetovalcii Prednost imajo Gorenii Več pove upravništvo Do. moljubav 1424 u 3,3 Mizarji, tesarji, stav beniki! Kdor želi za spomladi-pežnega lesa iz g0nijfr grajskih gozdov, vstreits mu z le»om vsake \r~x vsake poljubne mere j množine. Oglasiti sejepot naslovom: Ločlčnlk In £fij||n Botni Štajersko, Z gostilno na* let »Mšču Laverei se s prvim oktobro« do spomladi ««prene(ia.<( 1620 D 1-1 Koverte s firmo vizltulce trgovske račune priporoča Katoliška tiskana. 'sakemu bodi kot najbolj priporočena bogato zalo-> žena manufakturna (gvantna) trgovina ŠKOFU" v Ljubljani, Pogačarjev (sadni trg), v veliki mestni hiši nasproti motorjev kjer se najnovejše blago prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni. Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah gladko knzasto in rožasto. Perilu! porhant, flanela kambrlk, kotenina, blago za srajce" višnjev porha t itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinja ke Serpe, zadnje novosti. Sukno za jopice kakor tudi za moške obleke. Pletene srajce, prav gorke hlače kakor tu* nogavice za moške, ženske in otroke Kovt^ tezke^in široke, domačega dela, koče za konje ^ t d Kdor bode rabil zimsko blago veliko ali mpri^ie obrne vtgovino *kofu" V" bode prav dob J kupil | Spitalske ulice št 5 J je naslov tvrdke | 1 \ i l"f'H i * f'H"f| R. MIKLAUC j kjer se prodaja manu; fakturno (gvantnoi blfr 4 go za ženske in moške J na debelo in na drobno po znani nizki ceni 1662 D 6-1 J Vzorci na zahtevan je j brezplačno! f f j jHffH f'Hl FR. STUPICA, Ljubljana Marije Terezije cesta št 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoraznice, mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 d izdelka. 14-12 Dalje: Setalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velita zaloga vedno svežega špecerijskega blaga. „RED - STAR - LINE" Rdeča zvezda v Ameriko preko Antwerpna v New-York, Philadelphia. Oold. 70 - «a želeanloo tn barko, "mm Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto Postrežbo. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodtorskih ulicah Štev. 41, od Južnega kolodvora na desno. 36 J® 16-8 za zastopstvo .rdeče ZVEZDE« Ivan Nep.JResman. >OOQOOOOOOQQOOO< Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastili hiSi na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice 0 obrestuje hranilne vlo jc po 41! b 2 ' 0 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. -12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845'40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet t S * * S M f UŽ-A^/vR^Sa 10 n 1 B m S r / VS— ."KjSfvA i-h f« -3 .s / / B I "" ^r^fjjjT m (2 [S3itttonMk« ^ is-5 Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Dva sosed« . cev. Kavno tisti dan . . I »__1 .. A r.UnU | Kako vpliva Barthelnovo klajno apno? .n.pdfl Inka In lurll .In Ifiinlln ti. aoirin. ...»I.! ____ .. . .. iscev. navnu "lil In kalerl od obeh sosedov Jaka ln Jurij sta kupila na selitiu vsaki eno nn«»fn • 7 . , i povrže lurljeva svinj, tudi lepih pet pra cev Seda « ^ ! J^eL°va 8vlh!? |e P?vr8|» Pet lePih sosedov je bil bolj p.meten, Jaka ali |Urlj 1 pa °2leimo> kal«> »e ti prascl redili, kako so Jurij.je bil bolj pameten, takoj |e naročil Barthelnovo klajno •pno In le dal v začetku vsak dan polovico male žlice (take žlice, ki se.rabijo navadno za kavo) klajnega apna, potem pa tako žlico, polno vsakemu prasetu. Pri Juriju je ravno narobe: lakih prascev ie nikdar ni Imel. In kaj ga je to stalo: Samo 4 krone za 10 kil Barthel-noveg klajnega apna. Pri Juriju •• ie mesar samo nasmejal In tako) |e|blla; kupčija gotova. « 1 1 Kdor hoče, da bodo nlegove svinje hitro ir rt fl 11 u " r"lle 'n postale debele, ta mora primešati k f u U U l\ • svinjski brani Barthelnovo klajno apno. 5 kil tega koristnega apna velja (od Dnnaja) le 2 K, n d 51 kil iz zaloge v Ljubljani 12 K. 6-6 Dopisuje se slovenski. Poduk in popis zastonj. Zaloga t Ljubljani: »Gospodarska zveza" In Edmund Kavčič. JVlihar Barthel ift Dunaj, X/3, Sieeafdsburgg, 44/13. Ko |« preteklo 9 mesecev, je prliel k Jaka mesar. Koma ;d« [jt ugledal njegove svinje, fc tako] odbeial. svinjam Barthel-mislil, da ni res, Urez klajnega apna ostajajo v rasti, dobile dva poginila. Prva kranjska' Opomin. Z vodno silo In turbino NIMo naj moji ženi ne ...........____..... da nič brez denarja, ker nisem plačnik za njo. Dobrepolje pri Brezjah. Andrej Knafelj. delujoča tovarna stolov tvrdke FR. SVIOEU na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.^ \afvrtifa seUoga stolov, naslonjačev in ffaJnikov i j trjtfa. >a željo poSlje trrdka Hfjnorejše oblirne realke i aad SO »Ukani. ii katerih Je raztidaa oblika blsjja U cene, zastonj U franko Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12-4 1655 D 1 Proda se iz proste roke malo posestvo obstoječe ii SO mernlkot pose-tie njlr. z gospodarskim poslopjem In nekaj rrta. Več se po-izre pri posestniku Miha Ka-lan-u r Spod. Zadobrori hiSna št. 10 poita Zaloe ob J. iel. f'e bi kupec ielel: prida se tudi živina, tok, z Tsem kmečkim orodjem. lCt!!)!) S —1 Več krojaških ==. pomočnikov sprejme takoj p trajno delo Josip Munih, krojaški mojster, Podbrdo ob Bači, Goriško. 1571 D 4-2 243 D 15 Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne nai se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden srar Is trgcvoa z zlatnino In «ra bralno, kslssl ls «lv«lnimi atrojf delničar družbe prvih tovarn ur „UalM* v Žsasvl In Bilu In Svlnl zalagatslj e. k. dsleajtke želoMloe t Ljubljani, Prešernove ulice nasproti franCišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu Ceniki zastonj In požtnine prosti. rf porodilo. P Kdor želi lepo moderno in trpežno vezane knjige, obrne naj se do podpisanega, ki vsikdar postreže z dobrim delom in nizko ceno. Mnogo tisoč knjig je bilo že vezanih v moji knjigoveznici, a doslej še ni bilo čuti najmanjše pritožbe. Vsled tesa se i nadalje priporočam v obila naročila in obenem naznanjam, da kupujem tudi vsakovrstne stare reči trajno ali pa le do dogovorjenega obroka. V poslednjem slučaju prodajalec ob določenem času lahko malo dražje kupi svoje stvari nazaj, paul Bizjak, knjigovez v Kranju I 11S. poleg velikega vodnjaka. 1663 D 3-1 Zboljšana električna žepna svetilka! Ea pritisk a prstom Ia aaaretl te krasna električna luč Brez Tsake ■eTaraostll Krltloba nočna i', rt I ta. Sretl ob Tftn Ia lerlhU, šola- c« il delja 1 kompl. elektr. iepaa , .... _ — — sretllka S K, • poreče- Tal«« le»o.4rK, dopolallaa baterija 1 K. 1«5 D 6-4 Pft7f»r' slabih poaarejealh predmetor Jim- x "iUi . f(mo u trimesečno »retllo, predlo treba aadome-stllae baterije. Kdial popoiajeal sistem Rupoillja proti por-ietjn elektr nanafaktnra F. S('HWARTZ, DaaaJ H 4 •>erh.srhip,-naelstr. 43* mezaaia. Kdor svoje zdravje Jjubi, ne pye drugih izdelkov kot rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki) - Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi ampak oživlja moči in krepča želodec, zato Je koristna za delavca in za gospodarja. Največje odlikovanje: Zlata svetinja t Parizu 1904. Izdeluje rastlinska destilacija .Flonan" v Ljubljani. Poskusite' 868 D (8) Stanje ?log 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron Najboljša in najsijurneiža «« prilika za šfedeniel «# Pi*eje: Gradišče št 1, Denarni promet r leto 1903: čez 46 milijono? kron. v LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg st 2. 1. nadstropje 41 brez kakega odbitka, »ako, da sprejme 0 vložnik od vsaclh vlotenlh 100 K čistih 4 K 50 h na leto sprejema hranilna vloga vsak delavnik od S. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter JIH obrestuje po — _ _ HB1MILHE OJ1Ž1CE m .pjeaajo kot gotov denar, » d, bi *_obrestovanj. kaj grekinilo. - 7, .. truiiiičii liložnic« ■> —--^ r f-1-- V Ljubljaai, dnč 1. januarija 1904 Dr. Ivan ŠusterSlč, , fi »ID 14-9 predsednik. , , . J081P fclška, knezoškofljaki kanotlar, Anton Bal »o, pasestnik Karlinstolni kanonik v Ivan Kragar, svet trg, Odborniki: mik, podjetnik ia trgovec v Št Vidu nad Ljubljana - JA.<« t- v Ljubljani. - Karol KaMohag. velepiseS v LjubS T ~ t*\u!i*brt rbonuce v Ljubljani - Frančišek Laakovlo SL^v ■ Kol*r> pri D. M. v Palju. - r T.mMi>ni - n--------------- i*«*ovto, zasebrnk* blagajnik ,Lju