Poštnina pavšalirana.
St 21.
¥ Ljubljani, dne 20, maja 1920.
L8to II.
Glasilo „Sas?i&ftofvte itnnefilske stranke m Stovenfia".
Izhaja v s a k četrt« K. Naročnina:
«dotet»o.........K
polletno.........> I®-—
PomuMBtt Ste ritka . . , . » 1 •—
Kmet, pomagaj si sam, In svoje stališče v dršavi uravnavaj si sam 1
Inseratt:
3 mm hnseT&tnega stolpiča stane za:
male ogkae........K !• —
srnine raiglase......» 1 • 60
reklam«.........* 2* —
Uredništvo ta npravništvo lista je v L.jnbljaai na Miklošičevi cesti št. 16.
mtm

Kmet in komunizem.*
I. Kmet v vojski in po vojski.
Vladarji, bog-ataši in drugi privilegirani stanovi so pričeli krvavo vojsko. Nihče ni povedal resnice, zakaj. Upili so samo, da sta država in vera v nevarnosti in da je treba krvavega klanja in maščevanja nad svojimi sobrati.
Vojno grozoto je pa najbolj občutil kmet, ki ga ni nihče vprašal, ali hoče vojsko imeti in se bojevati proti svojim bratom, ali ne. Žrtvovati je moral svoje življenje za njemu popolnoma tuje namene ter za imperialistične in kapitalistične koristi svojih vladarjev in bogatašev. Nahujskali so ga, in izzvali v njem najhujše strasti tako, da je za tuje cilje doprinesel največje žrtve na krvi in imovini. Slaboten, neorganizovan, neveden je šel v najhujši boj, večinoma misleč, da se bori za svoj in svojih dragih obstanek in življenje.
A kruto so ga varali drugi. Medtem ko je on v strelskih jarkih prelival svojo kri, sedeli so drugi v zaledju; medtem ko je on moral oddajati
* Ker se sedaj mnogo sliši in piše o komunizmu, hočemo objaviti časovno razpravo nekega našega sotrudnika., ki jo prinesemo v sedmih odstavkih. Priporočamo našim somišljenikom, da jo vestno1 prečitajo in jo< dado! prečitati tudi kmetom, ki morda niso naročeni na naš list-, da bo kmetsko ljudstvo o vprašanju komunizma pravilno poučeno. — Uredništvo.
svoje pridelke-za določeno mu nizko; ceno, so ga razni vojni dobavitelji, prekupci, brezvestni trgovci, verižniki,kapitalisti in druge človeške pijavke odirali in si polnili svoje nikdar site mavhe z njegovim blagom. Tako* so ga izkoriščali med vojsko in tako ga izkoriščajo še danes, ker je neveden, neujedinjeiv, neorganizovan.
II. Kmet in delavec.
Še nikdar, kar svet obstoji, ni bilo ljudstvo tako razcepljeno v dva tabora kot je dandanes. V enem taboru sta kmet in delavec, ki sta morala državi dati vse in za kar nista dobila ničesar; v drugem taboru pa so spredaj navedeni izsesovalci ljudstva, ki so dobili odi države vse in jej niso dali za to ničesar.
Ker pa postajajo razmere čimdalje zaiplete-nejše in neznosnejše, ker je draginja vedno večja in ker se merodajni krogi prav nič ne prizadevajo, da bi se položaj izboljšal, je naravno, da so postali v obče nezadovoljni vsi tisti sloji, ki so bili in so še vedno kar najbolj izkoriščani, med njimi zlasti kmet in tako telesni kakor duševni delavec.
Kmet in delavec sta si danes popolnoma1 svesta, da od1 sedanjih takozvanih meščanskih strank nimata ničesar dobrega pričakovati. Pred-stavitelji teh strank, če niso že sami med omenjenimi ljudskimi izkoriščevalci, so z njimi vsajj v najožji zvezi in v najboljših stikih, tako da od njih kmet in delavec nikdar ne moreta pričakovati, da bi energično in brezobzirno odpravili se-
danje družabne krivice, pač pa se zna zgoditi, da se bodo vsakemu energičnemu: gibanju, ki bi merilo na odpravo teh krivic, še zoperstavili'. Zato vsak razsoden človek lahko sprevidi, da more pričakovati hitro odpomoč iz sedanje kri'ze edinole od takih strank, ki jih ne vežejo nika.-kršni obziri na sedanje ljudske izkoriščevalce ter na obstoječe odredbe in uredbe, temveč ki hočejo od/nošaje med človeško družbo urediti po zdravi pameti, katere zlasti našemu kmetskemu ljudstvu nikdar ni manjkalo.
Medtem ko* razne stare, preživele politične stranke in njih naduti predstavitelji tolažijo ljudstvo, obetajoč bodisi sedanjemu rodu, bodisi njegovim potomcem boljše čase v poznejši dobi ali celo boljše življenje po1 smrti, si želi gotovo vsakdo izmed nas, da bi doživel boljše čase še na tem svetu in to čim prej mogoče. Zato sta kmet in delavec s sedanjim režimom (vladanjem) skrajno .nezadovoljna in čudno ni, ako pridobivajo pri tlačenem ljudstvu tla novi nazori in nove ideje, ki po resnem preudarku nikakor nisoj v stanu prinesti nam zaželjene boljše bodočnosti. Taka ideja je tudi komunizem, ki se širi med vsemi nezadovoljnimi ljudskimi vrstami.
Naloge kmetskih žen in deklet.
Napredek v kmetijstvu ni odvisen samo od zemlje in podnebja ali od kapitala in tehničnih
Na „gostivanju"
(Molislav D. Orliški.)
Bilo je dne 25. januarja 19.., torej v pred-pustnem času. Zaposlen dol večera na svojem domu v neki vasici Prekmurja, napotim se po večerji v sosednjo vasico 1\. Noč je bila krasna, na tisoče zvezd se je lesketalo na jasnem nebu. Duševno utrujen od podnevnega dela, nudil mi je izprehod užitek. Bajna tišina sredi prostrane in neobljudene ravnine in čisti zrak jasne zimske noči sta blagodejno in okrepčevalno vplivala na telo in duh. — In to je bil namen nočnemu izprehodu. — Prišlo pa je drugače.
Zamišljen, a vendar nevede, kje so bile osredotočene moje misli, dosegel sem cilj, to je točkoi, kjer sem nameraval napraviti obrat in se vrniti. Vendar stopim prej v vaško gostilno. Zanimala me je godba, katere zvoke je ujelo uho, pri-šedši v vas. Gostilna je bila polna: naletel sem na „gostivarje", katerih je bilo kakih 40 dol 50 oseb. Bili so od uglednega kmeta M. iz R., čigar hčerka je bila danes poročena. Po starem običaju začeli so gostijo ali „gostivanje" v vaški go-stilnici, nadaljevaje jo šele z večerjo na nevestinem domu.
Vstopivši v gostilno se namestim v mali stranski sobici z razgledom v glavne prostore. Izredno me zanimajo' dejanja in nehanja sva-tovščine; kajti vidim jo prvikrat v tej pokrajini. Opazujem, motrim. — Ob ovalni mizi v kotu sede nevesta, ženin in starešina. Vsi so mirni,
skoraj nepremični. Molčeče zro pred se. Nevesta predstavlja močno žensko rdečih lic, svetle polti; njen izraz je odločen. Ženin je kmetski fant v tridesetih letih ; videti je docela flegmatičen, zamišljen strmi pred se in zdi se, kot da ne uva-žuje prisotnosti svoje — žene. V celoti izgleda nepopačeno, blagodušno.
Svatje, tovarišine in drugi udeležniki se ra-dujejo, povsod vlada neprisiljeno in veselo razpoloženje. Godba, — harmonika in klarinet — igra neumorno; pleše se, poje, uganjajo se slane in nesilane burke in dovtipi itd. itd.
Čas je potekel in pri nad vse mičnih prizorih, ki so se nudili meni, motrilcu, sem pozabil na odhod.
K moji mizi prisedeta dva nova gosta; vabljena sta na gostijo, hočeta pa tu posedeti in se pridružiti šele ob večerji ostalim ..gostivarjem". V enem obeh prišlecev spoznam ..Tevžeka", bivšega vojnega tovariša izza časa revolucije.
Bližala se je deveta: ura zvečer. Udeležniki „gostivanja" se pripravljajo na odhod na nevestin dosedanji dom. Godba je prenehala, utihnila sta hrušč in vrišč v gostilniških prostorih, ki 'so bili sicer prazni.
Pred menoj se pojavi naenkrat pozivač gostije : mož veseljak, v desni roki leseno, na me-telnem držaju nasajeno sekiro, katere hrbet je prevlečen z ježevo kožo, govoreč mi: „GoSpod morajo z nami iti, znajo 1" Jaz nato seveda presenečen : „Hvala vam za, vabilo, mislim pa, da ste se zmotili, ker jaz nisem niti Vam, niti že-
ninu, oziroma nevesti znan. Najbrže se tiče vaše vabilo, prisotnih gospodov, ki pa itak prideta." Pa pozivač, gotov svoje naloge, odvrne odločno: „ Oni so znani, pridejo naj!" In obljubil sem, da pridem, kajti zanimal me je nadaljnji potek svatbe in to celo v družbi tu znanega prijatelja, ne glede na to, da bi izzvala odklonitev jezo.
Priključivši se prej omenjenima gospodoma mojega omizja, sledili smo že odišlim. Ni bilo daleč; dobre četrt ure in bili smo na licu mesta. Srednjevelika, čedna kmetska hiša. Največji dve sobani so izpraznili običajnega pohištva in ju izpremeniii v jedilnici; vse do zadnjega kotička sta polni miz, stolov in klopi. Ko sem vstopil s svojo družbo, so bili vsi prostori že zasedeni: pričelo se je z večerjo. Tesnega stiskanja ostalih gcitov ob mizi je bilo treba, predno so nam odkazali prostore, katere je bilo mogoče zasesti.
Pričela se je pojedina, trajajoča menda do druge ure zjutraj. Jed je sledila jedi in to z malimi prestanki skoraj v brezštevilnost. Vmes smo pili, plesali, peli in se šalili. Mize preoblol-žene s pecivom, testeninami, pijačo in drugim. Vzduh prenatlačenih sob vroč in omamljiv. Nekako med enajsto in dvanajsto uro so nam prinesli zelje s prekajeno svinjino. Nevesta je dobila del hrbtišča z repom; pripravljena na to, pojgrabila je rep s krožnika in ga vrgla za dvorjanom ob občni pozornosti in smehu gostov.
Temu je sledila druga posebna zanimivost: nevesta zapusti svoj sedež, gre od gosta db gosta — ob klopeh in stolih!, kakor je pač v
Kmetijstvo ni rokodelstvo, ampak umetnost.
pripomočkov, kakor so stroji in umetna gnojila, temveč poglavitno od značaja gospodarja, njegove pridnosti, vztrajnosti, iznajdljivosti in strokovne izobrazbe.
Samo izkušen, izobražen in energičen gospodar more z uspehom pripeljati svojo kmetijo v procvit in le tako premagati konkurenco, povečati svoje imetje in izboljšati narodno gospodarstvo.
Ne samo gospodar, temveč tudi izkušena, izobražena in energična gospodinja je neobhodno potrebna za vzdrževanje kmetije v moči in pro-cvitu.
Življenske izkušnje so nam pokazale, da mora zavednemu in izobraženemu možu stati ob strani izobražena, svojega poklica se zavedajoča skrbna žena, ker drugače je zakon nesrečen, če se ne doseže harmonična celota dveh duš, ki se morate obojestransko dopolnjevati.
Izobražena žena je duša vse rodbine; žena rodbino dvigne ali pa upropasti.
Žena mora narediti prijetno vSo domačijo,, dvigniti domačo zadovoljnost, srečo in gospodarsko blagostanje. Poleg tega mora žena tolažiti svojega soproga, ako v življenski tekmi obupava, izmučen od dela li neuspehov svojega truda, ona ga mora miriti in vzpodbujati 'z ljubeznivo besedo k nadaljnjemu delu in vztrajnosti.
Razumna in izobražena žena je pridna gospodinja, katera varčno ravna s tem, kar njen soprog in njena rodbina skupno s svojim trudom in s svojo pridnostjo nakupičita. Razumna, izobražena, delavna in varčna žena more pripraviti svojemu možu raj na zemlji, ker ona je angel varih sreče in zadovoljnosti rodbine.
Zato je naloga kmetske žene kot matere-vzgo-jiteljice našega bodočega kmetskega zaroda nad vse vzvišena in častna in tudi najvažnejša in to ne zaradi rodbinske sreče, ampak zaradi sreče vsega našega naroda in vsega človeštva.
Ako bomo imeli pridne, izobražene in varčne jugoslovanske žene, potem bomo za naš narod lahko brez skrbi.
Kako lepa in vzvišena naloga je biti vzgojiteljica svojih otročicev, biti jim voditeljica na poti v življenje!
Vzgajati otroka v ljubezni do resnice in pravičnosti, vzgajati ga v ljubezni do kmetijskega stanu, vcepljati v srca otrok ljubezen do domovine in narodni ponos ter tako vzgajati narodu bodoči zarod, to so naloge prave jugoslovanske matere!
Mati prispeva največ k bodoči pravi sreči ali nesreči svojega otroka; ona polaga prve temelje k njegovemu značaju in k njegovim navadam.
„Srečni otroci, katere je vzgojila dobra mati" pravi češka pisateljica, Lužička, poudarjajoč s tem veliko in težko, nalogo žene-matere.
stiski mogoče — deleč vsakemu po en poljubček S tem svojim obhodom ne prizanese novoporo-čenka nobeni osebi: vse, malo in veliko, staro in mlado, vse pride na vrsto. Toda ti poljubčki so dragi; eden stane po 20 K in več. Plačajo se pa tudi po tisoč kron. Ta šega, ki je v Prekmurju od nekdaj v navadi, nudi nevesti lepo zbirko lahko prisluženega denarja, kateri ostane njena last. Treba pomisliti, da svatbe z več nego sto udeležniki niso redke.
V našem slučaju se je nabralo Okoli tisoč kron — vsota, ki jo je ugotovil starešina in za katero se je tudi v kratkih besedah zahvalil.
S tem dejanjem je končana zadnja zanimivost. Med drugo in tretjo uro v jutro sta se poslovila novoporočenca.
Kmalu nato so se razšli starejši udeležniki, a ostali smo mi, mlajši, rajajoč v stopnjevalni obliki naprej.
Nekako med četrto in peto uro zjutraj smo se porazgubili tudi mi. Spanec je zahteval svoje žrtve i med nami.
Drugi, oziroma tretji dan se je »gostivanje" seveda nadaljevalo, nisem se ga pa več udeležil.
Ce omenim še, da sva se s prijateljem Tevž-kom, potovanje z njegovim vozom v jutro domov, sredi ceste prav imenitno prevrnila, pri čemer sva sicer z bliskovito hitrostjo, a vendar brez nesreče zletela na zmrznjena tla, mislim, da je bil to zaključek za me izredno zanimivega »go-stivanja".
„Dajte nam boljše matere in imeli bomo boljše ljudstvo", je zaklical nekoč vzgojitelj mladine ženam.
In v resnici! Pametna, častna in ljubka mati polaga najboljši temelj v mlndo dušo, tako! z dobro besedo kakor z lastnim vzgledom, med tem ko vpliva nespametna, neizobražena in lena mati najslabše na svoje otroke, takot da zrastejo pohabljenci na telesu in duhu in postanejo nadloga vsej človeški družbi.
Naloga matere je zato zelo važna in blagoslovljena, ker njeni prvi nauki vplivajo na rahlo otroško dušo in se vkoreninijo za vse življenje.
Angleški modroslovec Smiles pravi: »Daj otroka Vzgajati neumni in nespametni ženi in dobiš neumnega in nespametnega človeka. 1"
Zato, drage kmetske žene, zavedajte se svoje naloge v človeški družbi, izobražujte se, bodite moralne, varujte svoje zdravje in vzgajajte nam pridne, zdrave in pametne otroke.
Ako bodo naše žene splošno take, bomo mi možje za to, da dobe tudi one prav iste politične pravice kakor jih imamo sami, in da nam tako postanejo enakopravne.	Agrarec
Ali ste Prekmurci proti razdelitvi
zemlje?
Jožef Klekl iz Crensovcev piše v ,,Novinah" z dne 2. maja t. 1.: „V nebo kričeča krivica bi bila, če bi se zgodilo, kaj se guči, da, bi za mali pliig senožati (travnika) trebelo od 700 do 1000 K arende plačati na leto i to celo šumo ešče naprej. Prosimo gospode pri agrarni reformi naj siromakom pridejo na pomoč."
Kaj hoče Klekl s tem doseči? Po nauku: »Ljubite se med seboj", hoče ogrditi poverjenika za agrarno reformo v Prekmurju, kmetijskega strokovnjaka Streklja, ker je naš pristaš. Ljudstvu hoče vedoma natveziti neresnico o tako gorostas-nih cenah. Obenem hoče s tem nagajati in mešati ter otežkočiti delo agrarne reforme, da se zemlje ne bi razdelilo. Pa o tem smo že v prejšnji številki podali dokaz.
Danes opozarjamo le na gornje Kleklorvo pisanje, ki nima drugega namena, kakor delovati proti agrarni reformi in ljudstvo begati, kajti na merodajnih mestih smo povprašali kako se v Prekmurju plačuje zakupnino ter izvedeli, da znaša n. pr. na posestvih grofov Batthianyjev, do-ločena najnižja povprečna zakupnina za travnike in njive manj kot 70 K za hektar (manj kot 35 K za plug), najvišja pa 113 K 30 v za hektar (manj kot 50 K za plug). Na posestvu grofa Szaparyja pa znaša povprečna zakupnina okoli 81 K od hektara (manj kot 40 K za plug) za njive in za travnike.
Ni naš namen, da bi zagovarjali mažarske grofe, da so dobrotniki, opozoriti hočemo le javnost kako nepošteno je pisanje »Novir/', ki jih piše Jožef Klekl.
V priobčenih številkah vidite velikanskoi razliko. Sedaj pa Kleklu še kaj verjemite.
Bog ve, če ni Klekl podkupljen od Mažarov, da take številke piše zato, da bi ti mogli arendo na 700 do 1000 K za malo jutro — zvišati?
Razjasnite to vsem prizadetim Prekmurcem!
Klerikalni vladi najbrže itak bijejo zadnje urice, vendar pa zato ne zanemarjajmo našega dela! Čim bolj klerikalci pritiskajo, tem bolj delavni bodimo, ker zmaga nam je zagotovljena! Naše moči ne zatre nobena sila več. Povejte vsem neodločnežem, da jih bodi sram, ako še niso vpisani v naši stranki in ako še niso naročniki našega lista. Sami si kopljejo grob. Ker bodo prej ali slej morali biti itak vsi kmetje v naši stranki, zato pa naj vsakomur velja pregovor: „Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri!"
Vedite, da, ako se vsi kmetje pravočasno ne zdramimo, tudi agrarne reforme ne dobimo take kot si jo želimo. Gospoda jo bo naredila tako kot bo njej v korist!
Poziv!
Povsod tam, kjer so klerikalci ali pristaši drugih strank nasilno nastopali proti našim zborovanjem z namenom, da bi jih preprečili, dalje, kjer so v zadnjem trenutku odrekli šolske prostore za zborovanje, nato pa v kratkem sklicali v šolo shod »Kmetske zveze", naj sestavijo naši somišljeniki poročila, v katerih naj popišejo n a-tančno sploh vse znane zlobne nastope proti SKS., posebno pa še vsa nasilja, ter naj podpro svoje podatke zadostno z navedbami prič. Poročila se naj pošljejo takoj našemu tajništvu! To naj velja za vse slučaje, ki so se pripetili od ustanovitve naše stranke. Te podatke bomo rabili za razne primere, ker hočejo klerikalci na vsak način naslikati naše pristaše za bandite. Pri njihovem početju jih seveda podpira tudi sedanja pristranska deželna vlada.
Dopisi.
Strankine vesti. Seja načelništva SKS.
bo v četrtek dne 20. t. m. ob treh popoldne v pisarni strankinega tajništva.
Shodi še niso dovoljeni.
Deželna vlada še vedno ni razglasila, da se smejo shodi vršiti. Za njo se shodi vršijo itak vsako nedeljo po vseh cerkvah, med tednom pa po društvih. Klerikalci zato shodov niti ne potrebujejo. Vedo pa dobro, da zaostaja delovanje drugih strank, ako shodi niso dovoljeni. Daj se shodov še ni dovolilo, je skrajna nesramnost pristranske klerikalne vlade.
Dokler shodi niso dovoljeni, se zavedajte vsi, ki vam je pri srcu kmetska svoboda, da morate neumorno delati od znanca do znanca, od hiše do hiše, od vasi do vasi, od občine do občine in ljudstvo posebno navajati in pridobivati, da si naroči »Kmetijski list"!
(Z Dobrove pri Ljubljani.) Pod naslovom „S kakim orožjem nastopa SLS. proti naši kmetijski stranki" je podal dopisnik iz Štajerske v številki 17. tega lista sliko o zlorabljanju vere po spovednicah. Tudi tu pri nas se je pripetil enak slučaj ob času letošnjega misijonal Neki kmet je šel k spovedi k misijonarju, ki je spo-vedoval v zadnji spovednici na desno. Misijonar ga je najprvo vprašal, kakšne časopise da bere. Ko mu je kmet povedal, da čita tudi ..Kmetijski list", ga je misijonar nahrulil polug'!asno, da mt> mora obljubiti, da1 bo opustil ta list, ker sicer mu ne da odveze. Kmet, ki je bil izkušen in se je zavedal svojega kmetskega značaja, je odgovoril, da tega ne stori, nakar se je linica spovednice zaprla. Se isto jutro pa je, opravil spoved v drugi spovednici, kjer se je spovednik bolj zavedal svojega stanu in dolžnosti, kakor prvi, ter mu dal odvezo. Kdo je potem kriv, če vera peša?
Kmet.
(Iz Hraš pri Lescah.) Ne oglašamo se velikokrat, ampak le takrat, kadar nas sila primora do tega. Te dni nas je obsulo. kr. davčno oblast-,vo zopet z lepimi vabili k plačilu osebne dohodnine. Koliko sta nam že obetala SLS. s svojim priveskom „Kmetsko zvezo" in posebno naša nepristranska Vlada, da se bo storilo vse, da se malim kmetom zniža osebni davek. Ali kaj briga to tebe, kmet? Ti molči, delaj in ubogaj in kar udano plačaj, kar ti mi priskrbimo! To je geslo sedanje naše vlade. Prejšnji liberalni in sedanji, baje kmetu naklonjeni vladi je bilo znano, da je v radovljiškem okraju lansko leto pobila toča, da se ni popolnoma nič pridelalo, da smo si morali drago nabaviti potrebno hrano in potrebno seme. Sam sem bil enkrat pri vladi zaradi tega, da bi se dobila kaka pomoč za; škodo, provzročeno po toči. Odgovor je bil kratek: „Ni denarja!" Kmetje, po mojem mnenju je ta izgovor prazen. Ce je sedanja vlada res kmetom naklonjena in je imela toliko denarja, da je dajala gledališčem na mesec 122.000 kron podpore, kakor je pisala pred kratkim .Jugoslavija", bi bila) tudi za naše potrebe lahko kaj dovolila. KdOr hoče imeti gledališče in luksus, ta naj jih tudi vzdržuje. Sedaj govore priganjači »Kmetske zveze", da bo podpore za prizadete po toči 60.000 K. Za ta denar dobite 8000 kg koruze. Kako naj se razdeli med prizadete po toči? Najbolje bo, če se pelje na goro Sv. Petra pri Begiirrjah in se prepusti vetru, da raznese po potolcenih njivah tisto podporo. Zadnje dni je nalpravil strašen vihar zopet toliko škode pri sadnem drevju in žitu, da v nekaterih krajih kose rž in sade namesto nje krompir. Gospodje naj se zavedajo,
Poročajte uredništvu našega lista o vssm, kar Je važnega in zanimivega!
\
VpiaČuUe delnice »Ekonoma"!
S
da sq zlezli do korit sami od sebe, in da jim tudi nihče ni dovolil, nas zastopati. Se sedaj, po dveh letih nove svobodne države Jugoslavije, se nam predpisuje osebni davek po cesarski naredbi z dne 28. %avgusta 1916., drž. zak. št. 280. Ali se ne zna drugače? Sramota! Ni dolgo, kar se je potrdil v Beogradu zakon na vojne dobičke. Pod tem zakonom se bodo prav lahko skrili vsi vojni dobičkarji. Ako bi bila sedanja vlada od-ledila, kar je zahtevala SKS., namreč vojnim dobičkarjem odvzela polovico v vojni pridobljenega premoženja, bi spravila lahko v najkrajšem času celo kopo milijonov skupaj. Toda s tem bi bila zamera pri Poiaku in drugih, ki jih krije s plaščem usmiljenja naša sedanja vlada. Čudno tedaj ni, če se pod tako vlado dogajajo štrajki in neredi. — Kmet.
(Iz Gotne vasi pri Novem mestu.) Silno važno politično novico je prinesel »Domoljub' prd. kratkim: »Voditelj .Samostojnih' v novoi-meški okolici Avsec obsojen". Čudno, da nisoi še dostavili: „Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce", kakor so naši nasprotniki govorili ze pred nekaj meseci. Sedaj bijejo po m.eni, čeprav sem bil meseca februarja leta 1919. [izvoljen od zaupnikov .SLS. v pokrajinski zbor. Ker sem imel pa potem priliko, da sem se udeležil nekaterih klerikalnih zaupnih shodov, na katerih sem spoznal, da je klerikalna ljubezen do kmeta samo pesek v oči nam kmetom, sem se odpovedal časti. Do takrat sem bil »fajn mož", ko sem pa kot kmet odločno vstopil v SKS. takoj ob ustanovitvi, sem seveda izgubil ljubezen in zaščito klerikalcev. Zdaj pa le z loparjem po meni, da se mi zbijejo in izpodmaknejo politična tla. Klerikalni eksekutor Bele bo dobil pri tem zaslužni križec, ker jim je z ovadbo pomagal. Naprej gremo v boj, dokler si ne ustvarimo zares svobodne Jugoslavije! — Anton Avsec, t. č. načelnik okrajnega odbora SKS. za Novo mesto.
(Iz St. Jerneja na Dolenjskem.) Dolgo smo molčali, tako da se je že skoraj zdelo, da nas je gospod Krhin s svojim člankom v »Domoljubu" ugnal. Lažnik ste, ker ste pisali, da se je zahtevalo tristo kron najemnine od pašnika, in sicer od vsakega sejma; lažnik ste, ker ste navedli v imenovanem dopisu Jožeta Hudoklina, češ da ste mu rekli, da dobi denar nazaj, če bo maka cenejša. Saj veste, to je bilo takrat, ko ste delili amerikansko aprovizacijsko moko. In če vam ni prav, da vas tu imenujemo lažnika, vprašajte njega samega in on vam bo v obraz dokazal, da ste lažnik. Kaj ne, g. Krhin, ni posebno prijetno, če človek zagazi v mlakužo, iz katere se ne more izkobacati, pa najsi je tudi župan in ima dolge noge. Se eno vašo vrlino naj omenim. Veste, ako vi imenujete naša kmetska dekleta v pristnih kmetskih slovenskih narodnih nošah „ma-škare", je to nečuven naroden škandal, ki vas pokaže v vsej pravi luči vaše izobrazbe in zar vednosti. — Več Šentjernejčanov.
(Globoko pri Brežicah.) »Ljudski glas" — glasiloi komunistov — me je napadel v svoji 18. številki nad vse lažnivo, češ da hujskam kmete proti delavstvu. Ne ljubi se mi, da bi se prepiral s takimi ljudmi, kakršni so okoli »Ljudskega glasa", in kot kmet tudi nimam časa za kaj takega. Vendar pa vprašam v pojasnilo javnosti dopisnika, zakaj se skriva in ne nastopi s polnim imenom. Takšni ljudje so pri meni hinavci. Ce mi dokažete le eno vaših obrekovanj, vam plačam 1000 kron nagrade. Dokler pa ne nastopite z dokazi, vas imenujem podlega lažnivca. La-žete za to, ker ste plačani z judeževimi groši. Zakaj spreminjati, kakor majniški hrošč, svojo obleko? Najprvo ste bili socialni demokratje, potem komunisti in sedaj ste pri »Kmetijski delavski zvezi." V spominu so še vsemu kmetskemu prebivalstvu dela vaših voditeljev izza časa, ko so bili skupno z JDS. tričetrt leta na vladi. Odvzeli so nam 20 odstotkov denarja, zamenjali so štiri krone za en dinar ter pustili verižnikom in milijonarjem proste roke. Sedaj pa recite, ali niso to dobra dela za ubogo ljudstvo? Ali niste hoteli prodati brez vednosti ljudstva naše države Lahom irr Nemcem, kateri so nas sto- in stoletja imeli za sužnje? Sram bodi vsakega poštenega človeka, ki se druži z izdajalci svoje domovine. — Franc Kene ml., posestnik na Globokem pri Brežicah.
(Iz Prekmurja) smo dobili to-le poročilo:
V nedelo, 11. aprila, je bi jo shod »Samostojne kmetijske stranke" v Prodanovcih. Ljudstvo je
z velikim navdušenjem prijejo gospode, šteri so gučali, kaj jih v istini pripoznava kak svoje prijatelje, kak tudi njigovo stranko, štera je jedrna, ki se je more kmet poprijeti in se na njo vpirati, če- šče svoje gnješnje prilike zboljsati. Od vsoh strani odobravanje, načela kmetske stranke te željno čakajo časa, da se združijo s svojimi samostojnimi brati Slovenci. Protestirajo proti vsem, šteri netijo z sovraštvom med narodom te blatijo čast »Samostojne", kak tiidi njigove voditelje. Pripoznavajo tiidi, da je ena grdna laž, kaj okoli pravijo in širijo tu domači prijatelji gospoda Kleklna te je le pripoznavajo kvar-ljivce in grobokope kmeta, obžalujejo-, da ravno tiste peršone, štere bi mogle delati za duševno dobroto naroda, ravno tisti sejajo sovraštvo med narodom. Kmeti dobro znajo, da le skupno delo jih more rešiti pred gospodarskim bankrotom. Kaj pa se vere gre, ednok za vsik-dar rečeno: kmet ma v srcu vero, a. roke pri deli. Prekmurski kmet je dosta veren, pa če se on more brigati za svoje pravice, da se reši siižen-stva te mu pač ni treba napre metati, da je brezverec, da je odpadnik vere. On ljubi svojo vero, a želi to po poti k boljfoj bodočnosti. In tu dragi gospodje v frakih, pri totem njugovom poštenom i delo, ga nega greha, šteroga bi vi mogli kmeti : napre metati. Zato vam na srce polagam: spoštujte tiidi vi vero i cirkvo tak, kak jo spoštuje kmeti, te ne niicajte cirkve v politične namene, i (Se je cirkva hiša božja, a ne pa palača politike.) Mi vas ne črtimo tak, kak vi nas, kaj mi spoštujemo vero, štera nas vtiči »Ljiibi svojoga bližnoga tak, kak sam sebe". Hitite larfe z lica, štere blatijo vašo čast in čast cirkve, in mi vas bomo prijeli z veseljom med se tak, kak smo prijeli naše odkritosrčne prijatelje samostojne kmete. — Kmet iz Prekmurja.
Pokrajinske vesti.
(Občinski volilni red potrjen?) Iz Beograda je došla doslej še nepotrjena vest, da je že potrjen občinski volilni red, ki ga je predložila sedanja deželna vlada. Volilno pravico- dobe moški in ženske z izpolnjenim-21. letom.
(Svobodo zborovanj zahtevamo!) Izredni časi so minuli ter je bilo razglašeno, da se vzpostavijo redne razmere. Vkljub temu je še vedno utesnjena zborovalna svoboda. Umevno nam je sicer, da je vsiljive predstavnike naših pokrajinskih vlad strah pred ljudstvom. Boje se, da bi ljudstvo na javnih shodih zvedelo njihove grehe. Toda zaman vtikate glave v pesek. Grobovi so odprti ter jim ne uidete. Pomnite! Ako nam ne daste prilike, da bi delovali pomirjevalno in poučno med ljudstvom in ako pustite nadalje obstojati nesramno ustrahovanje, se s tem le pripravljajo tla za boljševizem, ki bo izbruh obupnega položaja, v kojega nas tirajo razni Brejci, Remci itd.
(Proč s takim parlamentom!) Ze trikrat so bile zaman sklicane seje Narodnega predstavništva. Vselej je bilo premalo poslancev v Beogradu. Poslanci ostajajo- lepo doma pri svojih vsakdanjih poslih, a v Beograd pridejo le, kadar se jim izplačujejo dnevnice. Odkar imamo ta za-nikerni parlament, se je izdalo zanj že čez 32^2 milijonov kron, a izdelal in sprejel je baje (tako vsaj trdi dr. Tavčar) le en zakon. Proč s takimi izkoriščevalci ljudskih žuljev! Razpišite volitve, a kdor se da voliti za poslanca, se mora svojim volilcem zavezati, da ostane v Beogradu ter bo res tudi delal za blagor ljudstva.
(Naša stranka hoče ostati tudi v narodnem oziru čista!) Marsikje so bili sprejeti v našo stranko potom krajevnih odborov stanovski tovariši, ki so bili pod grešno Avstrijo' ojčitni, ali prikriti nasprotniki naše slovenske narodnosti. Sprejem se je izvršil brez pritrdila načelstva stranke. Ne moremo v vsakem slučaju posebej preiskovati, v koliko so se ti ljudje spreobrnili, so li danes zanesljivi sinovi naše narodnosti in jugoslovanske države.. Stvar krajevnih odborov je, da vsak slučaj pretresajo ter sprejem odobrijo ali odklonijo. V tem oziru svetujemo našim zaupnikom veliko previdnost. V dvomljivih slučajih naj se obračajo po nasvet na tajništvo stranke v Ljubljani ali v Celju. Nasprotne stranke sicer niso posebno izbirčne, temuč sprejemajo v svoje vrste vse smeti, toda naša stranka ne potrebuje lova na duše, ker se ji prijavlja dovolj značajnih
pristašev. Ako so bili kje sprejeti v našo stranko elementi, ki so šele po preobratu zaslutili v sebi slovtnsko dušo, treba je take ljudi smatrati le za haspitante, t. j. pri stranki naj bodo nekako za poskušnjo. Nikakor pa ne kaže takih članov voliti na odločilna mesta v odborih, jih pustiti stopati v ospredje kot organizatorje, govornike itd., dokler brezdvo-mno ne dokažejo, da so postali po mišljenju in delovanju popolni spreobrnjenci in spokorjenci, namreč v vsakem oziru zanesljivi Slovenci iti jugoslovanski državljani. — Slovenska ljudska stranka s svojo »Kmetsko zvezo" naj da svoije člane enako »na rešeto", potem šele sme metati kamenje na našo stranko. Vsak pometaj pred svojim ~ragom 1
(Prihajajo na naše.) Vijaka je napravila preobrat v duši ubogega trpinčenega človeka kmeta in delavca. Opominjali smo, ko se je začela napadati naša stranka: »Ce nas ni, zapade tudi kmetsko ljudstvo socialni demokraciji. Duhovni se ne bodo več upoštevali kot politični voditelji. Naš glas se ni upošteval. Naše gibanje se je na-glašalo z visokih mest kot domišljavost nevednega kmeta. Klerikalna stranka naše stranke še danes noče priznati, ker jo zastopajo sami kmetje. To kaže, da kmetu nočejo pustiti vodstva čez sebe. Vendar pa prihajajo za nami nevednimi kmeti. Knezoškof v strahu poprašuje v pastirskem listu: »Ali res zmagajo socialisti-komu-nisti?" Prelat Kalan je pisal socialističnemu uredništvu: »Zakaj črtijo delavci duhdvna kakor gada?" No, sedaj spoznate! Se vkljub naši stranki prodira socializem-komunizem na deželo. »Naprej" z dne 7. maja, ki piše o pismu gospoda prelata Kalana, pove vzroke, zakaj so delavci nasprotni duhovnom. Duhovni gospodje danes uvidevajo nevarnost, ki preti od organiziranega delavstva družabnemu redu in cerkvi. Vendar pa našo stranko, ki je zagozda med neredom in ledno upravo, ravno duhovna gospoda zametuje. Pastirski list ljubljanskega škofa je skozinskoz le politična strankarska pridiga, ki goni duhovščino proti lastnemu prepričanju v boj proti naši stranki. Kaj mora iz tega nastati? Naše vrste so vkljub vsemu preganjanju vedno močnejše in smo prav gotovi, da tudi nasilstvo sedanje klerikalne vlade nam bode več koristilo kot škodovalo. Sila rodi silo! Na naši strani so zavedni ljudje, ki vedo kaj hočejo. Ta mogočna armada samozavestnih kmetov ve, kdo- je kriv, da nismo že danes združeni vsi kmetje. Ni daleč čas, ko bode ta gospoda vpraševala kmete kakor danes delavce, ker vkljub spoznanju dejanskega političnega položaja ne odneha od svoje klerikalne politike, katero mora sovražiti in obsoditi vsak razsoden kmet in delavec.
(Še tega je treba.) Gotove osebe se pehajo v Beogradu za to, da bi dobil vsak minister, ki je ministroval vsaj dva meseca, pokojnino ali pa visoko odpravnino. Iz te moke ne sme biti kruha. Na ta način bi lahko vlada vsako leto prevzela čez sto visokih upokojencev, kar bi veljalo davkoplačevalce težke milijone. Ministrska služba mora postati v demokratični državi častni posel, kakor je posel poslancev. Sicer si pa navadno vsak minister že v par mesecih »prihrani" toliko, da ne bo stradal. — Zatrjuje se, da je po odstopu prve koncentracijske vlade bil dr. Korošec prvi in edini, ki je vložil na ministrski svet prošnjo za pokojnino.
(Premeščeni okrajni glavarji.) Brejc-Rem-čeva vlada prestavlja uradnike, kakor figurice na šahovi igri. Okrajni glavar dr. Fr. Ogrin je premeščen iz Kočevja k notranjemu poverjeništvu, v Kočevje pride za okrajnega glavarja A. Mencinger iz Radovljice, v Radovljico pa dr. Jos. Hubad. Komaj se ljudstvo navadi na političnega predstojnika, že dobi čez noč drugega.
(Knez Hugon Windischgratz,) največji bo-gataš v Sloveniji, je umrl na svojem gradu v Planini na Notranjskem. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil lastnik številnih graščin na Štajerskem in Kranjskem, bil je tudi več let deželni poslanec na Kranjskem. ,
(Povišane poštne pristojbine.) S 16. t. m. so se povišale poštne pristojbine tako-le: Pisma do 20 g 1 K, vsakih nadaljnjih 20 g 60 v, enako za zalepko; dopisnice 60 v, z plačanim odgovorom 1 K 20 v; tiskovine za vsakih 50 g 20 v, vzorci brez vrednosti za vsakih 50 g po 20 v, najmanj pa 40v; pristojbina za priporočenje znaša 80v; vrednostna pisma se računajo tako, da se pribije priporočnini za vsakih 30 dinarjev po 1 K
Spoštujmo vse potrebne stanove, a ljubimo v prvi vrsti svojega!
20 v, za dostavo na dom še 1 K 20 v. Paketi: brez označbe vrednosti do 3 kg 6 K do 5 kg 8 K, do 10 kg 16 K, do 15 kg 24 K, do 20kg 32 K; paketi preko 20 kg se ne sprejemajo. Za paket z označeno vrednostjo se plača poleg tega za vsakih 300 dinarjev vrednosti po 1K 20v; pri dostavljanju na dom znaša pristojbina 2 K 40 v, sicer za obvestilo 40v. Pristojbine za nakaznice: do 100 K se plača 1 K, do 200 K se plača 2 K, do 400 K se plača 4 K 40 v itd., za vsakih 100 dinarjev, oziroma del tega zneska po 40v več; pristojbina za izplačanje znaša do 200 K 40 v, preko 200 K pa 80 v. Vse to je plačati že pri predaji. Pri brzojavnih nakaznicah je doračunati še brzojavno pristojbino in ekspresno pristojbino 2 K 40 v. Ekspresna pristojbina pri pismih, vrednostnih pismih in nakaznicah 2 K 40 v, pri paketu 4 K. Za .časojpise se je zvišala pristojbina za vsak izvod od vsakih 100 g po 8 v ter so vse olajšave odpravljene.
(Nove mreže za kmete.) V črnomaljskem okraju lovijo pristaši SLS. naše kmete z obljubami, da jim ustanove nekake samostojne kon-sume, toda kakor se je pokazalo f Pregradu, vsi 1 ju jejo s tem le svojo Centralno zvezo, ki je imela znane plačilne težave. ToVafliši, bodite previdni! Naš nepolitični konsum je naš „Eko-nom".
(Organizacija koroških prostovoljcev) ima
odslej pisarno skupaj z ,,Društvom jugoslovanskih dobrovoljcev" v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3. Uradne ure vsak dan od pol 14. do pol 15. ure.
(Srbski vojni zakon za celo kraljestvo.) Vojni zakon bivše Srbije se je razširil na vse ozemlje kraljevine SHS.
(Konec šolskega leta na srednjih šolah) bo letos že 28. junija.
(Za načelnika invalidskega odseka) pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani je imenovan bivši zdravnik v Gorici !dr. Anton Brecelj.
(General Smiljanic, poveljnik Dravske divizije v Ljubljani,) je odpoklican v Beograd. Na njegovo mesto pride general Dokič iz Dubrovnika.
(Eksekucije za zaostale davke) so se podražile. Za vsako krono je plačati 4 vinarje.
(Iz Št. Vida nad Ljubljano) nam poročajo: Posestnica iz G. je peljala v Ljubljano krompir. K njej je prišel stražnik, nastavil samolastno ceno njenemu krompirju (250 K) in ga razprodal. Proti takemu početju kmetje najodločneje protestiramo in povemo, da si bomo gotovo znali izvojevati tudi v tem oziru enakopravnost. Zakaj se vendar državna policija tako zanima za cene kmetskim pridelkom, dočim še nikoli nismo opazili kakega stražnika v trgovinah, kjer kmetje kupujejo svoje potrebščine in kjer jih nekateri brezvestni trgovci naravnost nesramno odirajo. Zahtevamo enako pravico za vse!
(Iz Polhovega gradca) nam poročajo, da ima SLS. med kmeti prav malo res vernih pristašev, a svojo moč in vpliv zdržuje klerikalna stranka le potom svojih društev. Dopisnik zato svetuje, naj tudi naša stanovska organizacija povsod dela na to, da. se ustanove razna bralna, izobraževalna in kmetijska stanovska društva. (Tudj naše uredništvo je prepričano o taki potrebi, ker zgolj z ustanovitvijo krajevnega odbora še zda-leka nismo dosegli naših ciljev. Vse podrobno delo naj vzamejo v roke krajevni činitelji.)
(Iz Tribuč v Belikrajini) nam pišejo, da je župnik izrabil „žegnanje" dne 2. t. m. za huj-skajočo pridigo o strankah ter vzel posebno na piko našo< stranko in njene načelnike. Vroče-krvneži bodo sami krivi, ako postanejo cerkve čim dalje bolj prazne.
(Na sejmu v Koprivniku pri Kočevju) je dne 12. t. m. nekdo izgubil v rjavi usnjati denarnici večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da denar proti primerni nagradi pri županstvu v Žužemberku odda ali poda vsaj pojasnila o najditelju.
(Judje se naseljujejo) v Laškem in okolici. Nakupili so toplice, razne tovarne in graščine ter sploh pokupijo vse, kar je na prodaj ter za cene ne vprašajo. Treba bo pozornosti, da ne nastane židovska kolonija v trgu.
(Iz Planine na Štajerskem) smo dobili dopis proti lažem „Slovenskega gospodarja", ki trdi tudi, da je bil planinski župan poprej socialist in liberalec, dasi je splošno znano, da je do usta-
novitve naše stranke vedno volil kandidate „Kmetske zveze". Dopisnik pa ne vidi bivšega župana Schescherka, ki je bil vedno zagrizen nemčur, sedaj ga pa smatrajo klerikalci za steber svoje stranke. Imate torej bruna, pri nas pa iščete pezdir.
(Iz Pisec pri Brežicah) smo dobili skoraj neverjetno poročilo, da je ondotni učitelj Bohinc vnet komunist.
(Iz Šentlenarta v Slovenskih goricah) nam pišejo o kaplanu, ki rad iz prižnice psuje našo stranko, ki jo primerja s hudobnimi duhovi. Hvali pa na vse pretege „Kmetsko zvezo", tako, da se ljudje že norčujejo: Kdor bo volil s „Kmet-sko zvezo", temu še vrane piščancev ne bodo smele vzeti. Proti kaplanovim hujskarijam se bomo znali na drug način zavarovati. Sicer pa pametni ljudje ne poslušajo dosti take čenče.
(Premogovnike Sv. Jakob-Kalobje) na Štajerskem sta kupila Slovenca Fr. Kenda z Bleda in julij Haška, tovarnar v Vintgarju.
(Profesor Voglar) pojasnuje naš dopis iz Šmarjete na Pesnici sledeče: „Moj zaupni sestanek pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki se ga je udeležilo tudi precej Samo>stoj;nežev, ni zadovoljil tamošnjega dopisnika ,Kmetijskega lista'. Ravno tako, kakor klerikalni ,Straži', tudi njemu ne ugaja, da sem kritiziral klerikalne velikaše, med njimi Roškarja. Kar pa piše o velikih fondih in o novem imenu obeh strank, ki sem baje o njih govoril, sloni na popolnoma krivem razumevanju mojih izvajanj. ,Straža' bi spisala par uvodnih člankov o vsakem stavku mojega goivora, ki bi imel le od daleč tako zmisel, kč>kor je razumel dopisnik .Kmetijskega lista'." — Besedo ima naš dopisnik.
(Umrl je) civilni komisar za Prekmurje g. Bogumil Berbuč.
(Za izročitev mesta Radgone) Nemški Avstriji namerava vrhovni svet poslati Jugoslaviji novo, odločno zahtevo. To so zopet italijanske spletke, ki so se skovale povodom obiska predsednika avstrijske republike drja. Rennerja v Rimu.
(Pred ljudskim glasovanjem na Koroškem.)
Čeravno še vedno ni znano, kdaj se bo vršilo
ljudsko glasovanje na Koroškem, vendar se Nemci silno pripravljajo, v našem pasu delajo z obljubami in podkupovanjem, v zasedenen? pasu pa z grožnjami. Ameriška komisija se že vqzi po Koroškem. Baje pride ,kmalu tudi v Ljubljano in Zagreb. Za predsednika naše komisije je imenovan beogradski profesor C v i j i č.
Politične vesti.
(Novo ministrstvo.) Med strankami je končno dosežen sporazum, da se je sestavilo ministrstvo iz vseh strank. Predsednik ministrstva je dr. Mi-lenko Vesnič, minister za zunanje zadeve zopet dr. A. Trumbič, minister za notranje zadeve Ljuba Davidovič, minister za poljedelstvo Veli-zar Jankovič, minister za trgovino dr. Momčilo Ninčič. Slovenca sta v ministrstvu dva: dr.Anton Korošec za promet in dr. V. Kukovec (odvetnik v Celju in načelnik JDS.) pa za socialno politiko. Kmeta Roškarja je torej njegova stranka hitro pustila.
(Nova ustava.) Protič je že izdelal načrt nove ustave, ki ga pa varuje zelo tajno. Protič hoče najprej pridobiti za svoj načrt vse večje stranke, nato ga šele predloži parlamentu. Mi smo proti tajnemu in zahrbtnemu mešetarenju pri tako važni stvari, ki bo vezala vse državljane na desetletja. Najprej naj se razpišejo volitve, in šele od ljudstva izvoljena zbornica naj sporazumno izdela ustavo.
(Protič-Koroščeva vlada proti agrarni reformi.) Protic zahteva, da se zakon o agrarni re^ formi ublaži v varstvo bogatašev, med kakršne spada tudi sam. Dr. Korošec podpira .njegove zahteve. Končno so se tudi demokrati znatno uklonili, oziroma je nastal zaradi tega razkol v demokratski zajednici, ki pa se je zedinila v zahtevi, da se prepusti rešitev bodoči ustavodajni skupščini, dotlej pa se na zakonu ne sme ničesar spreminjati.
(Pogajanja z Italijo pretrgana.) Naši in italijanski pooblaščenci so se prejšnji teden sestali v Pallanzi, da se sporazumejo glede naših mej. Ker pa je med tem izbruhnila v Italiji ministrska kriza, sta dobila naša delegata dr. Trumbič in
dr. Pasič iz Beograda ukaz, naj odpotujeta v Pariz. Ako dobe ministrstvo v roke nacionalisti in imperialisti, potem se vsa pogajanja razbijejo.
(Proti hrvatskim reformnim duhovnikom) t. j. proti tistim duhovnikom, ki zahtevajo med drugimi spremembami tudi dovolitev ženitve, ie nastopil zagrebški nadškof dr. Bauer z vso odločnostjo. Njihovega voditelja župnika Zagorca je odstavil. Posledica bo skoraj gotovo, da se duhovščina razcepi v dva tabora ter pripravi odpad od Rima.
(Volitev predsednika za Cehoslovaško republiko) bo 26. t. m. Vse stranke so si edine, da se izvoli zopet dosedanji predsednik dr. Masa-ryk.
(Ženska volilna pravica na Češkem) je pri
zadnjih volitvah močno ojačila klerikalno stranko. Ako so bile take posledice na Češkem, kjer je ženstvo razmeroma politično zrelo in napredno, kaj bi doživeli šele pri nas! Sicer pa je treba pomisliti, da je češka duhovščina imela dobro volilno orožje, ker je republikanska vlada res že izvršila razne radikalne spremembe, kakor je ločitev cerkve od države, osvoboditev šolskega pouka od cerkvenih vplivov itd. Pri nas duhovniki z vsem tem strašijo in begajo, dasi na take preobrate še nihče resno ne misli.
(Republikanska stranka čehoslovaških kmetov) se imenuje sedaj bivša agrarna stranka. Pri zadnjih volitvah je sicer izgubila nekaj mandatov, zato pa se sedaj združi z narodno kmetsko stranko na Slovaškem.
(Komunistični izgredi v Lincu.) Dne 10. t. m. so bili v Lincu krvavi izgredi komunistov, ki so naskočili z orožjem vojake. Vojaštvo je streljalo ter je bilo ubitih sedem oseb, ranjenih pa nad trideset oseb.
(Vojna med Poljsko in Rusijo) grozi zavzeti velikanski obseg. Poljakom so se pridružili Finci in Ukrajinci, na pomoč jim pride skoraj gotovo še Romunska, a tudi antanta podpira Poljake s tem, da je odpoklicala svoje čete iz Sibirije. Na ta način bo' boljševiška Rusija ogrožena tudi za hrbtom od Japoncev. Sedaj se pokaže, ali so boljševiki edini v obrambi svoje države.
(Madžarska brez časopisov.) Na Madžarskem je nastalo splošno1 pomanjkanje papirja. Izdajatelji časopisov so naprosili vlado, naj jim posodi 100 milijonov, da naroče papirja iz Švedske. Ker je vlada dovolila le 30 milijonov, se s 1. junijem zapro vse tiskarne v Budapešti.
(Italijansko ministrstvo odstopilo.) Ker je zbornica izrekla ministrskemu predsedniku Nitti ju nezaupnico, je celo ministrstvo podalo od-stavko. Kralj je pooblastil socialista; Bonoma, da sestavi novo vlado.
(D'Annunzio — morski ropar.) Nasilnik pol-kovnik-pesnik D'Annunzio, ki drži zasedeno Reko (baje proti volji italijanske vlade) je nedavno po svojih vojakih zaplenil na morju Lloy-dov parnik, poln pšenice in moke.
(Odločevanje o vojni in miru v Italiji) je parlament odvzel kralju ter jo pridelil sebi. V bodoče bo torej imel le parlament pravico, napovedati vojno in sklepati mir.
(Za predsednika Zedinjenih držav) kandidirajo ameriški socialisti Debsa, ki je zaradi boljševizma v ječi.
(Usoda Turčije.) Mirovna pogodba za Turčijo določa, da ostane Turkom, v Evropi le Carigrad z ozkim pasom v ozadju. Vse evropske pokrajine, ki so se vzele Turčiji, dobi Grška. Bolgarija izgubi vso Tracijo. Tudi v Aziji bo Turčija močno pristrižena, nekaj dobi Grška, Francoska dobi Cilicijo, Italija Konijo in Adalijo, a Armenija postane samostojna. Trdnjave v Dar-danelah in Bosporu, ki so zapirale pot ladjam skozi morsko ožino pri Carigradu, se porušijo, a morsko ožino bodo čuvale mednarodne straže. Turčija sme imeti 50.000 mož vojaštva, a nobenega vojnega brodovja.
Evidenčni nrad zemljiškodavčnega katastra.
(Josip Verbič, višji geometer v Ljubljani.)
I.
Iz posebne naklonjenosti do kmetijskega stanu in v iskreni želji, da prispevam po svojih skromnih močeh k izobrazbi tega stanu na gospodarskem polju, sem napisal predležečo razpravo.
Kmetje, naroča.jte »Kmetijski list", edino glasilo našega stanu!
Vsled svojega 201etnega službovanja, po skoraj vsej Kranjski sem imel priliko, dodobra spoznati mišljenje in delovanje našega kmetovalca v gospodarskem oziru ter občutim vsled tega. potrebo, stopiti v ožji stik z zemljiškimi posestniki in jih seznaniti 7 važnimi predpisi evidenčnega urada zemljiškodavčnega katastra, oziroma jim pojasniti delovanje evidenčnega geometra ali zemljemerca. NaJ deželi se imenuje po domače »gruntni žunir".
Kakor je vsakdo izmed zemljiških posestnikov gotovo že slišal pred cerkvijo oklic, s katerim se je naznanilo, da pride državni geometer ta in ta dan v občino opravljat službene posle, istotakoi je gotovo tudi že vsakdo videl v svoji domači vasi geometraKko je kaj meril; a večina posestnikov ni imela niti pojma, kaj in zakaj meri geometer.
Tako se mi je čestokrat pripetilo, ko sem opravljal svojo poljsko službo, da so se možje in žene v gručah zbirali ter boječe in nezaupljivo^ opazovali moje početje.
Po daljšem ugibanju, kaj to pomeni, se je najhrabrejši izmeri njih približal, da je poizvedel za vzrok merjenja.
Ko sem mu nato razložil povod svojega opravka, mi je odvrnil, da je že ves ojihov svet pre-merjen in da ni potreba nikake nadaljnje meritve, ker se ni ,nič odprodalo in nič prikupilo.
Drugod so zopet mnenja, da pride državni geometer v občino samo zaradi tega, da bo uradno, tedaj brez stroškov, po mapi odkazoval sporne ali nejasne meje ali po domače povedano »mejnike kazal".
Te nevednosti zemljiškim posestnikom ni zameriti, ker niso imeli nikdar prilike, da bi se poučili o delovanju in dolžnostih državnega geometra. Saj še celo kmetijske šole tega ne poučujejo. In vendar deluje ta državni urad edino in samo v korist zemljiških posestnikov.
Tok časa in splošni državni preobrat ter s tem združena večja vrednost zemljišč zahtevata od zemljiškega posestnika popolnejšo izobrazbo na gospodarskem polju.
Da si država prej ko mogoče zaceli rane, ki jih ji je dolgotrajna vojna provzročila, treba ji bo dosedanje davke povišati in vpostaviti nove. Skoraj gotovo bo naš kmetovalec v prav obilni meri občutil ta nova bremena.
Dolžnost vsakega kmetovalca je, da si po možnosti izboljšuje svoja zemljišča z umnim obdelovanjem, skrbeti pa mora tudi, da si kolikor mogoče zmanjša obdelovalne stroške in da država pravično in pravilno predpisuje iiia njega pripadajoči davek.
In ta zadnja zahteva mi daje povod, da sem sestavil sledeče navodila.
Evidenčni urad zemljiškodavčnega katastra, oziroma vodja tega urada, geometer ali zemlje-merec, ima tedaj skrbeti, da se zemljiškim pou sestnikom pravilno in pravično predpisuje zemljiški davek. Vsi drugi davki, bodisi hišnoraz-redni, pridobninski, dohodninski ali kakor se že imenujejo, niso v nikaki zvezi s tem uradom.
Da pa morem cenjene bralce s predpisom zemljiškega davka bližje seznaniti, je potrebno, da posežem ža okoli 130 let nazaj, ko se je izdal prvi zakon, ki je v neposrednji zvezi s tem davkom.
Pred letom 1785. se je zemljiški davek vplačeval na jako različen in neenak način.
Cesar Jožef II. je bil prvi, ki je uvidel potrebo, da se zemljiški davek na pravilnejši in pravičnejši način predpiše. Izdal je leta 1785. zakop, po katerem se je izmerila in izračunala ploščina vsakemu posestniku pripadajočega posestva ter po sestavljeni komisiji določil donos sadeža z Ozirom na rodovitnost zemlje.
To ogromno delo se je izvršilo v vsi takratni državi v kratki dobi štirih let ter je bilo tako površno, dal ni doseglo pravega namena, in sicer že zaradi tega ne, ker se je merilu za, obdačenje privzel kosmati donos zemljišča.
Ze naslednik cesarja Jožefa, cesar Leopold, je ta način obdačenja, ki se je imenoval Jožefinski kataster, odpravil in zopet vpostavil stari sistem in ž njim vse nedostatke tega sistema.
Cesar Franc se je zopet lotil te zadeve, in ker se Jožefinski kataster ni obnesel — saj sta se iz-meritev in preračun' ploščin izvršila: po neizvež-banih osebah in izdelali se tudi niso nikaki načrti ali mape — je izdal leta 1817. nov zakon, po katerem se je vsa zemlja, pripadajoča posameznim
posestnikom, po vojaških in civilnih osebah, zla to izvežbanih, na novo izmerila, oziraje se pri tem na posamezne obdela,vne vrste. Teh obdelav-nih vrst je bilo osem, in sicer so se razvrstile na njive, travnike, vrtove, vinograde, pašnike, gozde, planine in močvirja. Poleg teh obdelavnih vrst so se še razločevala stavbišča,, nerodovitna zemlja in druga davka prosta zemljišča, medi katera spadajo na primer javne ceste in javna pota ter vodovja.
Po preizkušenih komisarjih se je izvršila cenitev posameznih obdelavnih vrst, ki so se pol kakovosti zemlje uvrstile zopet v posamezne razrede, kojih je imela vsaka vrsta, šest do Osem.
Vse te meritve, ki so se izdelale na papir večinoma. v merilu 1:2880, so bile prve katastralne, takozvane originalne mape. Merilo 1 proti 2880 pomeni, da je en meter v naravi narisan 2880krat manjši na mapi.
Lahko si je tedaj predstavljati, kako težko | je na podlagi map, ki so izdelane v tako majhnem ! merilu, določevati v naravi kak sporni prostor, ki je morebiti pol metra širok.
Vse prej navedeno velikansko delo se je izvršilo po vsi državi v letih 1817. do 1861. Skupno se je v dobi teh 44 let izmerilo površje 30.556občin. Stroški 'za to delo so znašali 18 milijonov goldinarjev.
Treba pa je bilo po izvršeni meritvi tozadevne mape in operate ohraniti v skladu z dejanskim stanjem, bodisi v osebi zemljiškega posestnika ali v obšegu objekta. V dosego tega namena so se nastavili stalni evidenčni uradniki — geometri — ki iih je bilo1 prvotno v vsi državi samo 19.
Sele v zmislu zakona z dne 23. maja 1883. se je izvršila nova organizacija evidenčnega urada zemljiškodavčnega katastra. V letu 1883. se je tudi takoj nastavilo 370 evidenčnih geometrov.
Kako potrebna je bila ta organizacija, kaže najbolje dejstvo, da je število evidenčnih godni etrov, oziroma zemljemerskih okrajev do začetka vojne naraslo na 480.
Gospodarstvo in gospodinjstvo.
(Za ureditev našega izvoza in uvoza) je imela demokratska zajednica dne 13. t. m. v Beogradu važno sejoi. Bivši minister dr. Poljak je priporočal ustanovitev Centralne zadruge za uvoz in izvo'z. Vsi naši poljski pridelki naij bi se izvažali v inozemstvo le preko te zadruge, in sicer carine prosto. Zato pa bi morala zadruga skrbeti za uvoz industrijskih izdjelkov iz inozemStVa, posebno blaga za obleko, obuvalo, poljedelskih strojev itd. Dobiček, ki bi ga napravila zadruga pri izvozu naših poljedelskih pridelkov, bi se naj porabil za to, da bi se oddajalo k nam uvažano blago odjemalcem, posebno kmetovalcem pod nakupno ceno. Kmetovalci bi bili gotovo hvaležni Petru ali Pavlu, ki bi jim zagotovil poštene cene za pridelke ter jim priskrbel potrebno blago tudi za poštene cene, toda bridke izkušnje nas uče, da so vse slične zadruge le nova korita za veriž-nike ifi nenasitneže.
(Nove železnice.) V ministrstvu se je vršilo nedavno posvetovanje zaradi novih železnic. Sklenilo se je, da se zgradijo čimpreje sledeče železnice: Rogatec-Krapin a, Krapina-Golubotvac in Varaždin-Koprivnica. Konferenca je nadalje priznala; nujnost, da se zgradi železnica! iz Ormoža v Ljutomer in naprej v Prekmurje in iz Sevnice v St. Janž. Končno se je pretresoval tudi načrt za železnice Kamnik-Zeležna Kapla-Šent Pavel, Kočevje-Bakar in Črnomelj-Ogulin.
(Kje se skriva petrolej in sladkor?) V Ljubljani na Rimski cesti ima prodajalno moke neka Ana Velkavrh. Nedavno so tatovi vlomili v njeno skladišče ter odnesli 12 kg sladkorja, ostalega pa polili s petrolejem. Torej sladkor in petrolej se skriva med moko!
(Izvoz živil iz Češke) je izvozna komlisija prepovedala.
(Tovarne za sukno v Sloveniji.) Posebni strokovnjaki proučujejo, kako bi se pri nas ustanovila, Oziroma razširila industrija za oblačilno blago, posebno za sukno. Namerava se ustanoviti 150 tkalskih statev, na katerih bi se izdelalo na leto nad en milijon metrov sukna. Osnovne glavnice je treba 70 milijonov kron. Surovin (volne) ima Jugoslavija dovolj, tudi vodnih sil nam ne manjka. Najpripravnejši kraj za take tovarne bi bil v Medvodah nad Ljubljano.
(Tobaka bi ne smelo manjkati.) Uprava naših državnih monopolov je odkupila od pridelovalcev v celi državi ves tobak. Odkupljenih je osem milijonov kilogramov.
(Zopet dobimo razredno loterijo), ki se uvede v korist porušenim krajem.
(Padanje cen.) Iz Bačke, Banata in Srema ponujajo trgovcem pšenico po, 700 in 650 K za 100 kg, dočimi je še nedavno veljalai 1000 do 1050 K. Najfinejša moka, ki je veljala že 16 K, je sedaj na ponudbo po 8 in celo 7 K. Tudi krompirja in živinske krme je v izobilju za skoraj polovično ceno. Vse to se godi zato, ker špekulanti ne smejo svobodno izvažati, a nova letina kaže izredno dobro.
(Carina za platno je znižana) od 10.000 na 1000 dinarjev za vagon. Bomo videli, ali se bodo sedaj tudi cene za platno znižale za desetkrat.
(Izvoz krme) je dovoljen le za tisto živino, ki se sme izvoziti, in sicer le za petdnevno krmljenje.
(Čehom damo koruzo.) Ministrski svet je dovolil, da se izvozi iz naše države v Čehoslovaško 2000 vagonov koruze. Kaj dobimo v zameno?
(Tvornica učil in šolskih potrebščin) se ustanovi v Ljubljani v okrilju Učiteljske tiskaijne. Ustanovni občni zbor nove zadruge se vrši bin-koštni torek.
(Ljubljanska kreditna banka) je imela lani nad tri milijone kron dobička. Za vsako delnico se izplača 36 kron. Delniška glavnica, sel zviša od 30 na 50, pozneje pa na 100 milijonov kron.
(Blago bo cenejše?) Cene čevljem in moški obleki so na Angleškem zadnje čase močno padle. To se bo moralo sčasoma čutiti tudi pri nas vsled dovoza.
(Izvoz iz Amerike v Evropo.) Iz ameriških Zedinjenih držav se je izvozilo lani v Evropo raznega blaga za 750 milijonov dolarjev, dočim je leta. 1918. znašal izvoz le 308 milijonov dolarjev. Iz Evrope pa se je izvozilo v Ameriko lani za 97 milijonov dolarjev, dočim leta 1918. samo za 25% milijonov dolarjev.
(Zakon za posle v Avstriji) določa, da smejo posli delati le od 6. zjutraj do 9. zvečer, a za obed ,in večerjo motrajo imeti dve uri na dan prosto. Vsako drugo nedeljo mora imeti posel osem ur dopusta. Posel, ki služi pri gospodarju vsaj eno leto, mora dobiti osem dni dopusta, ako pa služi dalje, 14 dni. Poselske knjižice so odpravljene, le gospodar mu mora izdati izkaznico.
(Pridelovanje kumar.) Kumare (na Štajerskem : murki) so splošno priljubljena jed. Toda njih pridelovanje je nekoliko kočljivo1. Zadnja leta se je pojavila na kumarah posebna bolezen, nekaka peronospora. Od glivic napadene kumare dobe (navadno meseca julija) spodaj belo perje, ki se pa kmalu posuši. Najbolj priporočljivo pridelovanje kumar je sledeče: Na solnčflih gredah se napravijo v smeri od vzhoda proti zapadu grebeni zemlje po 120 cm vsaksebi na ta način, da se izkopljejo 40 do 50 cm široki in 30 cm globoki jarki. V jarke se naloži dobro podelan goveji gnoj. Konjski gnoj ni priporočljiv, ker so po njem kumare navadno grenke. Jarki se nato zasujejo z rahlo zemljo tako, da se napravijo nad njimi 20 do 30 cm visoki grebeni, ki pa ne smejo biti estrorobati, temuč tako široki, da se napravi po vrhu 20 cm širok in kakih 5 cm globok jarek, v katerega se vseje seme. Ko poženo rastline pet listov, se nad četrtim listom odščipnejo, ker glavna vrv napravlja le neplodno cvetje. Na obeh straneh grebenov se lahko nasade solata, paradižniki, kolerabe i. dr. Kadar kumare dovolj do-rastejo, t. j. čez tri do, štiri tedne, se napravi po grebenih iz kolja in dračja šotoru podobno streho, na katero se kumare razpeljejo. Poleg dobre zemlje je treba posebno paziti na to>, da so kumare ves dan nia solncu!
(Nosečnost domačih živali.) Srednja doba nosečnosti znaša: pri kobilah 340 dni (330—419), pri kravah 285 dni (240—330), pri oslicah 365 dni, pri ovcah 154 dni (145—160), pri kozah 154 dni (147—154), pri svinjah 120 dni (109—130), pri psicah 63 dni, pri mačkah 56 dni, pri domačih zajkah 28 do 30 dni.
(Doba valjenja.) Domača kokoš zvali v 20 do 22 dneh, gos in raca zvalita v 28 do 32 dneh in goilobica zvali v 17 do 19 dneh.
(Stoletna pratika glede maja.) Maj hladen, toda ne mrzel obeta dosti sena in dobrega vina. — Pankracij (12. maja) topel in jasen, prinese vinu veliko has,en. (Letos je bil tak.) — Do
Bazam naš, bratje, in pogum sov?age vse premaga.
razpečevalniea gospodarskih in gozdarskih prideiko? in potrebščin, d. d.,
vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda 10,000 komadov po K 2QO-, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči !e z delnico in nič več. Vsak deiničar ima en g!as. Sredi junija se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarjl družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe ,,EKONOiVIA". Pojasnila in poiožiiice za vplačilo daje
pripravljalni odbor „EK0NI0fVlAts
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
Urbana (25. maja) se še ne ve, kakšna bo letina. — Urban jasen pomeni lepo jesen. — Ako so o Trijakih (12., 13. in 14. maja) jagode zrele, se jeseni dobro vino bere. (So bile zrele.) — Ako
koncem maja lepo cvete hrastina, bo v dobro ceno mast in slanina.
Književnost.
(Zanimajmo se za Koroško!) To je posebno danes dolžnost vsakega Slovenca, ko stojimo pred odločitvijo, kam pripade slovenska Koroška. Pravo zanimanje se budi z dobro knjigo. Priporočamo sledeče knjige:
1.)	Paberki iz Roža. Sedem najlepših narodnih pravljic iz Roža. Zbral pesnik Ivan Albreht. Cena 4 K.
2.)	Koroška. Z barvnim zemljevidom Koroške. Spisal Carantanus. Cena 4 K.
3.)	Gosposvetsko polje. Spisal doktor Bog. Vošnjak. Cena 2 K.
Knjige se naročajo pri „Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg št. 8, pri vseh podružnicah .Jugoslavije" v Celju, Mariboru, Ptuju, Novem mestu ter sploh v vseh knjigarnah.
V razvedrilo.
(Kaj je komunizem?) V Parizu so se pojavili prvič komunisti po izgubljeni vojski z Nemčijo leta 1871. Da se strup ni razširil, k temu je pripomogel največ letak z naslednjo pesmico:
Kaj je komunizem? Kjer vsakdo žanje, a nihče ne seje, kjer vsakdo trga, a nihče ne krpa, kjer vsakdo zapravlja, a nihče ne dela, kjer vsakdo podira, a nihče ne zida, -kjer vsi popivajo, celo še čez mere, a prav nihče vinograda ne bere, kjer vsi kriče, a vsi le slišijo slabo, kjer nihče /ličesar nima, a vsi trosijo, kjer se nihče ne uči in nihče ničesar ne zna, toda tistih, ki hočejo učiti, je povsodi odveč.
(Točen odgovor.) Profesorica na višji dekliški šoli proti odrasli deklici, ki je zakrivila neko nerodnost : „Gotepodična, vi iste prava teljca!" Učenka: ,,Hvala za vaše materinsko svarilo!"
(Nežen soprog.) Mož: „Gospod doktor, ali je moja žena res nevarno bolna?" Zdravnik: „Jako nevauno!" Mož: „Hvalai Bogu, da Vas nisem brez potrebe klical!"
(Ni praznoveren.) Uradnika, ki je imel nove škripajoče čevlje, je podražil tovariš v , i: „ Ljudje pravijo, da škripljcjo čevlji, ako še niso plačani". Uradnik: „Beži, beži s svojim praznoverjem ! Zakaj pa potem ne škripljejo moje hlače, moja suknja in moj klobuk?"
(Razlika med pijančevanjem in ženitvijo.) Pri pijančevanju je človek v začetku otožen, pozneje pa več ne ve, kaj dela. Pri ženitvi pa človek v začetku ne ve, kaj dela, pozneje pa postane otožen.
(Zakaj je samomor greh?) Na to vprašanje je odgovoril učenec: „Zato, ker škoduje zdravju!"
(Čudno maščevanje.) Samski žid se je poročil s svojo staro deklo. Prijatelj ga je začudeno vprašal: „Kako si se mogel odločiti za to, da si jo vzel, ko si se vendar neprestano pritoževal čez njo?" Ženin: „Časi so resni! Le na ta način sem prišel zopet do svojih stvari, ki mi jih je kot dekla tekom let pokradla".
(Dober tek!) Zdravnik: „Kako se počuti sedaj vaš mož?" Zena: „Precej bolje, toda s tistimi ' živalicami je bil križ. Tri je s težavo žive požrl, ostale pa sem mu morala speči." Zdravnik: ,,Ka_ ke živalice?" Zena: ,,No, tiste pijavke, ki ste mu jih zapisali!"
Mali oglasi.
Vajenca za kolarski oirt
sprejme Josip Petere a v Kosezah št. 10, p. Zgornja Šiška.
Kovač se išče
za vsa pri kmetijstvu potrebna dela. Kje? pove upravništvo »Kmetijskega lista".
Kjmtetje!
Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčnjte v našem lista. Velikost pričujočega poziva stane za • Malo oglase« 24 K, polovica tega prostora 12 K- Najmanjši oglas 8 K. Denar pošiljajte vedne naprej 1
Ypošte?ajte oglase (inserate) y ,,Kmetijskem listu" I
Vabilo k redaemn občnemu zbora ,.Posojilnice v Pišecah",
ki bo dne 30. maja 1920. ob devetih v po-sejilnični hiši s sledečim sporedom :
1.)	Prečitanje revizijskega zapisnika.
2.)	Poročilo načolstva in nadzorstva.
3 1 Odobresje računskega zaključka za leti 1918. in 1919.
4.)	Volitev načelstv* in nad'0rstva.
5.)	Sklepanje o prodaji hišo in o razdružbi zadruge.
6.)	Naročilo g. Veršecn, da izterja mogoče posojilnične terjatve.
7.)	Sklepanje o tem, da »o neizterljiva posojila in izguba v bilanci 1919. pokrije iz rezervnega zaklada.
8.)	Slučajnosti.
Pripomni se, da se bo za slučaj, če bi no bilo ob določeni uri zsstepanih zadostno število deležov, eno uro pozneje vršil občni zbor pri vsakem številu udov.
Odbor „Posojilnice v P šeoah, regisirovane
zadruge z neomejeno zavezo".
iu&pesč&ig
elektrotehnika — tehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
J. Pogačar v Ljubljani na Mestnem trgu št. 25.
Rogaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hidroterapija, elektro-terapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, colnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je poskrbljeno tako, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Sezlja od 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo.
| . sladkorni bolezni, boleznim jeter in ledvic, &T& <U>1»*» oteklini želodca in čreves,
kroničnemu katarjn želodca in čreves, žolfinema kamna, hemoroidom it. bolezni mehurja, pnilkl in debelosti
je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „Koga.Ška SlrltiuB/'.
m** Pozor dopisniki!
Navadna pisma ]e treba frankirati z eno-kronskimš znamkami, sicer je dvakratna globa. Kdor želi imeti odgovor, naj priloži tudi za eno krono znamk. — Berite notico o novih povišanjih!
Kuhano maslo
u vsaki množini kupiva takoj.
1f. Blziali in dnrg » Hopšfti Sfsfiitf.-
Za kovaški obrt sprejmem takoj
dva vajenca
v starosti 14 do 16' let, prav tako tudi
kolarskega pomočnika,
ki je lahko tudi oženjen, stanovanje je pri meni. — Ponudbe sprejema Mihael Hromeč, kovaški mojster v Sneberjih, pošta Devica Marija v Polju pri Ljubljani.
Anton Gerne
graver in izdelovat-elj štainpiij iz kavčuka
IJublJana, Dvorni trg1 št. 1.
@(g@ssa§ss(§©s®8@SBS@@®©®©s@