375
Vnanje države.
Rim. — Tajni konzistorij bode dne 14., javni pa 17. decembra t. 1. V tajnem konzistoriju bodeta imenovana dva italijanska kardinala. Vnanji kardinali bodo imenovani prihodnjo pomlad. Tedaj bodo imenovan za kardinala tudi novi ogrski primas Vaszary. V kardinal-skem zboru je praznih zdaj 11 mest. Sveti oče papež se počuti dobro ter odpravlja redno dolžnosti svoje službe.
Srbski kralj Milan se bode spet nekaj Časa lahko prav dobro imel, kajti neka ruska banka mu je izplačala te dni 2 milijona frankov. Ne ve se zakaj ter od kod je bivši kralj toliko denarja na enkrat dobil, naj-brže se mu je zdelo vgodno, da se odpove vseh svojih pravic, ki jih je imel še v Srbiji.
Rusija. — Širi se govorica, da je prouzročila znano železniško nesrečo bomba, katero je vrgel iz cesarskega kuhinjskega voza človek, ki je s Padlevskim identičen.
Nemčija. — Knez Bismarck je bil minuli teden pri svojem dohodu v Berolln tako navdušeno vzprejet, kakor še nikdar poprej. Nemški listi poročajo celo o solzah, ki so zarosile v očeh resnih priletnih mož, ki so se udeležili tega dočeka v velikem številu. Na Nemškem vladajo danes žalostne razmere. Nemci pričakujejo odrešenika. Bismarck je sicer ustvaril današjo veliko Nemško, ali dvomimo jako, da bi jej zamogel danes pomagati ter jo rešiti iz zadreg. Sedanji nemški kancelar Caprivi je najmanj zakrivil sedanji socijalni položaj v Nemškej. Veča krivda zadene gotovo Bismarcka nego njega. Ali Bismarck odstopil je iz pozorišča o pravem času, da si je ohranil v narodu velikansko slavo in ugled. Bog ve, pa bode li pozneji zgodovinopisec o njem tako sodil, kakor sodi danes o njem nemško ljudstvo ?!
Celo Nemčija je začela Slovanom dajati slovanske šole. Šole namreč za Lužiške Srbe so bile do zdaj nemške. Ker so pa pruska šolska oblastva spoznala, da vspehi so na teh šolah le slabi, ter da je torej dobro ravnati se po nasvetu pedagogov, odredila so, da bodo odslej učni jezik za nekatere predmete slovanski jezik.
Chile. — Za predsednika Chilske republike je bil izvoljen Jorje Montt.
V Braziliji se je izvršil spet novi prevrat. General da Fonseca,   ki je 15. novembra predlanskega leta
376
strmoglavil s pomočjo vojakov monarhijo in pred tremi tedni kot predsednik zjedinjenih braziljskih držav razpustil kongres, izklicavši se samega sebe za diktatorja, odstopiti je moral. Brzojav poročal nam je dan prej, da zahteva da Fonseca v nekej proklamaciji premembo ustave, koj drugi dan se je pa uže zvedelo, da je zgubil istim načinom svojo oblast, s kakoršnim si jo je pridobil, namreč vsled vojaške revolte. Naslednik mu je general Peixoto, ki je bil še pred letom njegov vojni minister.