p/ gobici
DNEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
iftoVI - Štev. 82 (1473)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST petek 21. aprila 1950
Cena 15 lir
^protirevolucijo...
HPOPRo smo že opozorili v dnevniku na. pisanje “"“la Komunističn
Bali:
čhe partije
ki * o Milanu «L'UNITA'», j'. je prap te dni okrog tio-Inskem okrožju po-jfco 710	italijan-
ska cunjastega imperializ-
tHp^090-bni in pobesneli pro-J^iofcraiični, protiljudski, ^m!!!^Wens^ *n protijtrgosZo-7™** 9onjj italijanskih ire-isiou in norih fašistov. ( nekaj dni smatra Mussoli-
%»
<oi>r,
republikinski španski F®boljec Ulisset da je sprite gonje treba vreči v za-tise najbolj pereče pro-^e italijanskega demokrata gibanja in posveča tej Ukoro cele prve strani e9a glasila italijanske 1te.
kjfai v včerajšnji številki jj? S^tla je glavni članek ‘^buCen ogabni novofaši-,n„' 9°nji in nosi naslov: SmzjTTl NELLA ZONA CONTADINI E T1TI-- «POGROM contro P? HAllANh itd. V član.
tornem pa beremo:
^Trst 19 _ (0d našega do-
Kar se dogaia v !&,_ “ y dneh povoliv-S terorja . gtvar fcj se
!fcmore opisati. litini izvaja 3y°i načrt za priključitev
'Ujejo-- _du®c®'a'v?i i in pcspe-vsake jaajhn,
nasiln0 raznarodovanje
Va*i, vsakega še tako
bivT" ga središča, kjer pre-i tri® italj
in Novim gra-
še italijanske družine.
S*«
C-e 7rsi
Pravi pravcati
kat<wl I!alijane s pogromi, Jtj nimajo nič zavidati ti-jj^°6romi. ki je, jii, organi-P10*'1 Židom, Klu-tihc,7~n proti ameriškim tit 'n ali pa eritrejski «šif-tL. ti Italijanom v Eri-?*“• M. itd
nadaljevanju članka piše da Ita-v gozdove, kajti
Itil ,m°r Pandullo
m ^ijo
jj, a Se Je prava državljanki n>Pl(l: ranjenih sploh več i«; Mio. ljudstvo v trumah I ® Trst itd.
JNeno, vročična fantazi-mt&nlormiatične pokvarje-Alož; in nesramnosti ni-hJteja; Propagirati takšno
najnesramnejših laži jFnaslovom lista, ki nosi na-fJQr0ano del Partito Comu-l*Mtn ltaliano», pomeni pod komunizma in demo-kt ‘j* v Propagirati politiko, S^mčeli komunizma in de-že davno nima več
«e zreze
iz te propagan-
d»n "Jli® vedno očitneje na
l'sei) l'Sa Protirevolucionarna VenT11 italijanske reakcije, tki 9lp?,njaste9« imperializ-
iobinistoaln<1 novofašističnih
•tabJe sorte1 iredentistov na'~ Takšno niš,,
?'č Primeri 3e ie nemogoče , Snega km- i banjem ka-'	sploh ?Matičnega
)e«i besu L V svojem div-
®sunj on,..IfPPiinfomiistični Vbor! .	»o	vsakršno
i fiorh' jJ^ttjanaki reakci-
I #nat(l e0a pr0lB'
fohnsHm 1, P°vampirjenim
&hn4vJr, kapitalistom iz
ZtZe‘ bwba ital»an-
Sey	{n	kmečkih	de-
Či>n aospl0dderikalnim iW~ WormL je postala za
r, nevažna. Poza-
wseln^^dimilii0T
« ii> Pogodi so, da t$ knir, .^fašistični ame-faški >!l^> v katero so
^Ph^neT^^J priPeljali
eh ze drugo ladjo
resnih sfer vlade Sovjetske zveze ter ji za resnično in revolucionarno borbo za interese italijanskega delavskega gibanja ni več mar. Zato so odkrito stopili na čelo CLN-ov-skih novih fašistov. Izrablja-oč ime Partije pošiljajo na Organizacijo združenih na rodov resolucije Za nekakšne plebiscite na T.ržaškem ozemlju, da bi se pokazali za naj-borbenejše pobomike italijanskega iredentizma in imperializma. Pri . tem izrabljajo tudi imena demokratičnih množičnih organizacij, ki jih pod te resolucije podpisujejo, organizacij, ki so jih dejansko poskušali zatreti ter hinavsko manevrirajo le z njihovimi imeni. Pri tem pa nesramno izpuščajo ime Slovansko - italijanske antifašistične unije pokoravajoč se s tem diktatu novih fašistov iz CLN, ki so jim ukazali, da mora geslo o slovansko - italijanskem bratstvu zginiti s Tržaškega ozemlja kot največja zapreka za dosego iredentističnih in imperialističnih ciljev tržaških italijanskih novih in starih fašistov.
Vprašamo vodstvo KPI, gli se ne zaveda, da je predvsem ono tisto, ki je za takšno protirevolucionarno politiko njene tržaške podružnice in za takšno protirevolucionarno propagando svojega milanske.-ga glasila odgovorno? AH pa vodstvo KPI misli, da se bo pred italijanskim in tržaškim delovnim ljudstvom jutri lahko izgovarjalo češ, da ni na, svojih sejah in sestankih svojih vodilnih organizmov dajalo direktiv za takšno politiko in zg takšno pisanje ter da za vse, kar objavlja njihovo partijsko glasilo odgovarjajo le podpisani pisci člankov? Da pa bodo jutri morali za svojo kontrarevolucionarno politiko dajati odgovor, naj bodo popolnoma prepričani, kajti njihovo izdajalsko početje bo kmalu postalo očitno slehernemu italijanskemu demokratu! Takrat bodo popolnoma jalovi izgovori, da je le ta ali oni Ulisse ali Pandullo, Kglenc ali Podari vodi! protirevolucionarno propagando ter da Togliatti s svojim centralnim komitejem na njegovih sejah ni o tem govoril in dajal direktiv.
Prav današnje, vodstvo KPI bo poklicano na odgovor pred italijanske in tržaške ljudske množice. Zato ga že sedaj pozivamo, d,a se izjasni odločno in določno, ali odobrava protirevolucionarno propagando svojega nidnnsV-a- glada ter imperialistično in iredentistično politiko svoje tržaške podružnice, ki se. je s pošiljanjem zadnje resolucije o plebiscitu postavila na čelo CLN-ovskih novofašističnih vrst.
t ■
CS olnriL.1 brez vsakršnih O US? tud‘ izkrcali,
bPt>rODagir0rTnistoni ni vaŽ-
hr eievn .a"je konkretnega
.**tnth kgl
*«7
’a® T,„
na
,2a n
noco
je
rialističnih
prir-
svetovno klanje.
ItM^ki obul?a borba Pr°-n J U Istre ~ m ma^em lms.
*tr,
a,,. r je prav v -o odločno poka-1	dragocenih
,V|"" protifaši-borbe
*er *a n°beno ceno tu “nr da n„ bo nit-oi; in
bo nikoli in
ga po-
■A
iti
ii
s svojo deplJn°Vno naprtiti >i? bo	ncmu ljudstvu.
% italijansko re-Shhti ujl ianski kom-
eniy0rnestiti s pro-
ifeV i °30Oabnejšega šo-
%p^kondli j° ‘Potegnitl
C'!® pr!? ***««> u
Nn? bHo vnVClUcijo- Vse-h raj**.} koli v ‘ '
‘ re,wi. ,ni v V s!edu .• di°narnega Ii3 Ca , krnilo. -	’
teh je
Namesto
.Ptaniia na dan vsa
%
Cel a Ošooj„ :Pr°tirevolucio-f,tQb0 'fnlJim jo je vte-le e to JaSlzern.
« «ič slučajno peneča,kar bi
S}Lna'^eči0',Poi;sem fogič-
^ m	prav.
y\ Mbjj. a Profi ^ vtzbija
\ pl!in‘stiinn	'0lnc'on
tr-
in
arna,
-> Jf „•-* oportunistič-
3e. ves d}etične par-L0 , ntarJc«, j€n revizio-Ve tl*ta Z*a-leninizma *®WJ Z^a- ki se Politiko inte-
Veličastna zborovanja Ljudske fronte
p o odločni zmagi na nedeljskih volitvah po vseh mestih in vaseh Istrskega okraja
Razkrinkane laži klerofašističnih in kominformističnih grobarjev
((DOMOVINA JIH NE BQ NIKOLI POZABILA — DVA ITALIJANA UMORJENA V IZOLI....)). Tak naslov nosi na prvi strani «IL NUOVO COR-RIERE DELLA SERA« od 18. aprila, «IL GIORNALE Dl TRIESTE« seveda noče zaostajati in prinaša isti dan pod šestkolonskim naslovom: «DVA MRTVA IN KAKIH 100 RANJENIH...)) dolg članek o »grozodejstvih« na dan volitev v Istrskem okrožju.
V svojem članku piše v <(IL NUOVO CORRIERE DELLA SERA« njegov posebni dopisnik CESCO TOMASELLI dobesedno: «V Izoli sta umrli^dve osebi zaradi napadov včeraj zvečer. Gre za Italijana Giuseppeja Delise, bivajočega na trgu Garibaldi in staro gospo Giuseppino Felluga«. O tem ni. šeta tudi «11 Giornale di Trie-ste» in «TUnita». Tako je po-
ročala tudi italijanska agencija Ansa.
Sli smo v Izolo, da se prepričamo q stvari. Zglasili smo se pri župniku g. DAGRI-JU, mu pokazali omenjene liste in ga vprašali, kaj on o tem ve. Začudeno -je gledal v časopise in ni mogel verjeti, da so zmožni ka j takega poročati. Tako on, kot mestni zdravnik ter upravitelj bolnice so nam izjavili, da omenjeni Delise Giuseppe sploh ne obstaja. Pač Pa je neki Delise Antonio, star 72 let bil v bolnici že od 2. februarja zaradi stare bolezni in da ie zaradi te bolezni umrl naravne smrti v ponedeljek zjutraj. Vsi se zgražajo nad tako podlo špekulacijo na račun ubogega pokojnika.
V Izoli ne pozna nihče Giu-seppine Felluga, ki naj bi umrla v nedeljo zaradi pretepa in strahu. G. župnik nam je tako izjavil:	«Giuseppina Felluga?
Ne poznam je umrla pa .ie neka Flora Felluga por. Meniš, toda že 7. aprila«.
To bi naj bili torej, po želji italijanskih listov zadnji ((mučeniki italrjanstva, ki jih Italija ne bo nikoli pozabila«.
O Izoli so se razpisali vsi reakcionarni in kominformistični časopisi. «U Giornale di Trie-ste» in ((1’Unitči) pišeta 18. aprila: «Tudi župni kurat don At-tilio Delise je bil napaden in njegova hiša opustošena. Duhovniku so strgali talar«. G. župnik Dagri nam je tako odgovoril; «Ni rggi da bi d°n At-tilio bil napaden. Ni res, da so mu opustošili hišo. Nihče »u ni strga] talarja«
«IL GIORNALE DI TRIESTE« poroča tudi: «Po groznih krvavih dogodkih so včeraj zjutraj podal, ostavko vsi italijanski kandidati liste Ljudsko fronte v znak protesta proti nasilju. Med njimi je tudi pred-
sednik mestnega odbora Mario Felluga (v resnici se imenuje Emilio Felluga)«. Govorili smo z vsemi omenjenimi tovariši. Nihče od njih ni podal ostavke in se nobenemu ni nikdar niti sanjalo, da bi kai takega storil.
«L’Unita» od 19. aprila piše, da so «belve umane« »pustošile prejšnji dan 58 stanovanjskih hiš v Tribanu pri Bujah. Triban ima vsega skupaj 58 hiš. Sli smo pogledat tudi to ((opustoženo« vas. Mislili bj si, da ne bo v vasi več žive duše in same ruševine. Razgovarjali smo se z domačini, o »opustošenju« nič ne vedo. Povabili so nas v hiše in nam vljudno postregli. Nikjer ni nij razbitega. Povrhu pa so nas še povabili, naj se vrnemo v nedeljo, ko imajo praznik svojega vaškega patrona, ples in veselico; V to. rek pa so imeli množični se-1 stanek Ljudske fronte, ki so se
TRISTRANSKA NOTA OP 20. MARCA 1948 PREKLICANA?
Jugoslavija ne bo popustila
pred nobeno kampanjo s katere koli strani
ie izjavil na tiskovni konferenci pomočnik zunanjega ministra FLRJ Leo Mates - Sovjetska vlada zahteva umik anglo ameriških čet s STO-ja in imenovanje guvernerja - Isto zahtevo je izrazil tudi CR RPI
BEOGRAD. 20. — Namestnik zunanjega ministra FLRJ Leo Mates ie na tiskovni konferenci govoril o jugoslovansko-ita-lijianskih odnosih. Kakor poročata agenciji «Franee P.resse« in ((United Press« je poudaril, da kampanja italijanskega tiska proti Jugoslaviji samo zastruplja odnose med obema državama. Ta kampanja se ne more smatrati kot neodgovoren izraz strasti posameznih novinarjev ali listov, pač pa kot odraz namenov- italijanskih vladnih krogov, da bi obrnili pozornost italijanske javnosti na vprašanje Tržaškega ozemlja in tako podpirali znane zahteve Italije po lem ozemlju. Taka šovinistična politika ne upošteva interesov mednarodnega sodelovanja in utrditve miru v svetu, pač pa teži za tem. da se ustvari mednarodna napetost.
Jugoslovanska vlada odločno obsoja kot škodljivo za mednarodno sodelovanje stališče italijanske vlade, ki skuša s takimi sredstvi upravičiti svoje neupravičene ozemeljske zahteve. Mates j'e poudaril, da Jugoslavija ne bo popustila pred
nobeno kampanjo, naj' ta pride
od koder koli.
Dalje ie Mates omenil krivice ki jih je Jugoslaviji priza-
Leopoldov manever
sprejele vse tri stranke
BRUSELJ, 20. — Vse tri belgijske stranke:	krščansko-so-
cialna, liberalna in po dolgem ropotanju in polemiki tudi socialistična so sprejele Leopoldov manever ali predlog o začasnem prenosu oblasti na njegovega sina Baldovina. Vse tri stranke niso Sicer še podpisale sporazuma, ker se bodo se po-gajale za ureditev vprašanja, kje bo bival Leopold, medtem ko bo Baldovin njegov namestnik. To zadevo je po štiriurni seji treh strank potrdil sam Van Zeeland.
Širi se stavka
londonskih pristaniščnikov
LONDON, 20. — Stavka londonskih pristaniščnikov, ki se je začela včeraj zjutraj v znak protesta, ker so izgnali iz sindikata tri bivše voditelje stav-
kovnega odbora lanske stavke, se je razširila. Na koncu zborovanj je 3000 pristaniščnikov sklenilo zapustiti delo. S tem se je število stavkajočih dvignilo na 5000. Zaradi tega je bilo prekinjeno delo na 50 ladjah. Člani odbora londonskih pristaniščnikov, ki so organizirali stavko, so izjavili, da nameravajo raztegniti stavko na vsa angleška pristanišča in na nekatere prevozniške stroke. Stavkajoči protestirajo tudi proti sklepu neke paroplovne družbe, ki hoče plačevati pri-staniščnike tedensko in ne dnevno.
V parlamentu je bilo govora o tej stavki. Minister za delo Isaacs je v nekem odkovoru na Churchillovo vprašanje ostro nastopil proti stavkajočim in jim tudi zagrozil. Seveda je Churchill takoj pripomnil, da je zadovoljen z odgovorom in da bo njegova skupina podprla vlado v teh odločitvah.
dejala mirovna pogodba, in poudaril, da je italijanska vlada s celo vrsto ukrepov vključila cono »A« Tržaškega ozemlja v svoi finančni, 'trgovinski ter celo upravni in politični sistem.
Nato je Mates izjavil, da se je jugoslovanska vlada pokazala vedno pripravljeno rešiti vsa odprta vprašanja med obema državama na podlagi ne. posrednih pogajani in v medsebojnem razumevanju.
Nato je poudaril, da itaaja ni pripravljena rešiti vprašanja Trsta v tem smislu in da je zaradi tega odveč jugoslovanska baza za pogajanja V tem trenutku.
Politična ozračje je zelo važen činitelj. je dejal Mates. Ce je italijanska vlada pripravljena in če želi ipogajati se. ne vidim čemu ne bi tega sprejeli. Toda z druge strani skuša sedaj preprečiti to možnost. Končno je Mates pripomnil da tristranska izjava od 20. marca ne more vplivati na jugoslovansko politiko.
Francoska agencija «France Presse» pravi, da se je po mnenju nekaterih ameriških funkcionarjev stališče ZDA glede Trsta menjalo. Ti krogi zatrjujejo, da so ZDA mnenja, da ie treba jugoslovanske interese v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja upoštevati «v isti meri kakor interese Italije. Razen tega so mnenja ti funkcionarji, da smatra ameriška vlada, da predstavlja jugoslovanska okupacija y tej coni činite!ii._ ki bo preprečil jsahodnim državam, da bi vsilile rešitev, ki so jo predvidevale v svoji izjavi od 20. marca 1948.
Ti krogi tudi poudarjajo, da je jugoslovanska okupacija v jugoslovanski coni zakonita v smislu mirovne pogodbe ter pripominjajo, da je Sovjetska zveza po resoluciji Informbiro-ja zavzela stališče, ki ie naklonjeno izročitvi vsega Tržaškega ozemlja Italiji.
Tudi ameriški list «New York Times« piše, da ((tržaško vprašanje lahko čaka, ker je sedaj malo možnosti sporazuma med Rimom in Beogradom«. List pravi tudi, da je bilo postopanje Rima glede volitev v jugoslovanski coni ((nekoliko prenaglo«, in nadaljuje: Ni bil podan še noben dokaz, da ima maršal Tito namen priključiti jugoslovansko cono. Nasprotno, njegove izjave In potek volivne kampanje kažejo. da on nima teh namenov.
Končno pripominja list, da je bila tristranska izjava iz leta 1948 samo izraz upanja brez
legalne vrednosti spričo mirovne pogodbe z Italijo.
((United Press« pa medtem javlja, da je predstavnik ameriškega državnega departmana izjavil, da ostanejo ZDA zveste tristranski izjavi od 20. marca 1948.
Iz Moskve pa javljajo, da je namestnik zunanjega ministra ZSSR Gromiko izročil poslanikom Francije. ZDA in Velike Britanije noto ki Se nanaša na Trst.	w
Sovjetska nota izjavlja, da ZDA in Velika Britanija niso izpolnile določb mirovne pogodbe z Italijo m napravljajo iz Trst?. ^ vojaško bazo. Nedopustno je, izjavlja sovjetska vlada, da se tak položaj v Trstu nadaljuje.
Nota zahteva imenovanje guvernerja. likvidacijo vojaške in pomorske baze ter umik an-glo-ameriških set s Tržaškega ozemlja.
Enako stališče je (zavzel cen-tralni komite _ Komunistične partije Italije, ki je objavil poročilo, v katerem sporoča, d’a so se njegovi člani izrekli za takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Hslilp, ki predvideva glede Tržaškega ozemlja imenovanje guvernerja, združitev obeh con in umifc vseh okupacijskih čet.
Za Grazianija % let ječe
n
neumorno delo za ustanovitev medicinske fakultete pri univerzi v Skopju- Ta univerza, ki je bila ustanovljena lansko leto ima sedaj 4 fakultete s približno 1500 študenti. Pred vojno je bila v Skopju samo sekcija fakultete za leposlovje beograjske univerze s komaj 100 študenti.
ga udeležili vsi vaščani, se pomenili o izidu volitev in se dogovorili za «šagro» G. Pandullo, tudi vas in ostale novinarje vabijo, da si pridete ogledat »opustošenje« v Tribanu. Kako pa sodijo pisanje vašega lista so vaščani napisali z velikimi črkami sredi vasi. Ce pridete v Triban, boste lahko sami čitali: «Buaiarda ,,1’Unita” e traditori quelli che serivono simili bugle«.
«Ii Giornale di Trieste« od 20. aprila piše, da se je nekaj nesramnega dogodilo v nedeljo v Bujah, kjer da ie neki, «Petissa« vdrl v hišo nekega Moratto, vrgel s postelje njegovo ženo, ki je rodila pred nekaj dnevi, da bi io prisilil na volišče, da -je omedlela in od takrat ni več pri zdravi jla-meti. Poiskali smo moža te »mesrečne žene« in ga vprašali, kaj je v resnici. Tako nam je odgovoril: «Tutte bugie. Smen-tisco nel modo piu assoluto«. Ožigosal je tako pisarjenje in še dodal: «Naj le pridejo sem, pa jih bodo grenkih slišali« Zena njegova ni rodila pred nekaj dnevi, pač pa že 30. no. vembra 1949 in vse. kar pišejo listi je gola izmišljotina.
Po pisanju teh listov so se zlasti v Bujah in v Bujščini dogodile v nedeljo grozne stva-ril. Sli smo tudi k bujskemu župniku. Don GIOVANNI CA-VALLARIN nas je povabil v pisarno in nam vljudno odgovoril v prijaznem razgovoru na stavljena vprašanja. Vprašali smo ga: «Koliko mrtvih zaradi terorja ste v zadnjem času pokopali?« Nasmehnil se je in rekel: ((Kakšnega terorja? 2e dva meseca nisem pokopal nobenega mrliča. Vsi, ki so umrli, pa so umrli popolnoma naravne smrti«. Vprašali smo ga še: »Opazite vi, ali občutite v teh krajih ozračje nekega teror.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za čimveličastnejšo proslavo I. maja
Spričo odkritega sodelovanja policije s kominlormisti, ki se je ponovno pokazalo ob zadnji prepovedi tabora SIAU na Opčinah,
pozivamo
vse demokratično prebivalstvo mesta in dežele, da napne vse svoje sile, in podvoji napore, da bo naša prvomajska manifestacija čim veličastnejša.
Tako bomo najdostojneje odgovorili na vse diskriminacijske postopke tukajšnjih oblastnikov in na sramotno protirevolucionarno početje tržaških kominformistov, ki so se prav te dni dokončno vrgli v objem novolašističnega CLN-a in stopili na čelo ogabne protiljudske, protidemokratične, protislovenske in protijugoslovanske gonje italijanskega iredentizma in cunjastega imperializma !
Naj živi 1. maj!
  oo---
Jutri v soboto se prične ..ŠPORTNI TEDEN ZDTV"
Ob 12. začetek mednarodne kolesarske dirke (prva etapa) za «Pokal 1. maja«. Zbirališče kolesarjev ob 10.30 pred barom »Pescheria« v Ul. N. Sauro. Start ob 12. v Barkovljah (Ce-das). Cilj v Kopru.
Jutri popoldne splošno prostovoljno delo na stadionu
Ob 18. ,pa slavnostna otvoritev »Športnega tedna ZDTVn na stadionu. Vsi športniki, ki bodo sodelovali v tem tednu, bodo prisotni. Vabljena pa je tudi vsa široka javnost, da se te otvoritve udeleži. Športniki bodo prikorakali pod tribuno, kjer bo kratek govor v slovenščini in italijanščini.
Ob 19. začetek izločilnega namizno - teniškega turnirja na stadionu.
Ob 19. začetek izločilnega šahovskega turnirja na stadionu.
Zahtevamo takojšnje dovoljenje za prvomajsko proslavo!
Doslej so bila psa dovoljenja za prireditve v zvezi s proslavo 1. maja domena Zavezniške vojaške uprave. Letos pa ja ta prvič prepustila to pristojnost predsedstvu cone Z obvestili ie bilo natančno javljeno, do kdaj je treba prošnje vložiti (do 12. aprila, in sicer točno do 13. ure). Sporočeno je tudi bilo, da bodo dovoljenja izdana 20. aprila. Ko pa se je tajnik našega odbora za prvomajsko proslavo zglasil včeraj na predsedstvu cone, jc izvedel, da z dovoljenji ni še nič. Manjka namreč šc podpis predsednika prof. Palutana, ki pa je, bil včeraj silno zaposlen. Pravzaprav ne zaposlen, ampak praznik je imel. Njegova policija je namreč slavila prvo obletnico obstoja in je bil torej v hiši nekak družinski praznik, Predsednik Palutan torej včeraj sploh n; imel časa... Pa kot se vidi. ni imel časa niti dan prej, da bi postavil na akt o dovoljenju naših prireditev
Truman daje navodila
za poostritev mrzle vojne
Tudi v Parizu in Londonu bodo razpravljali o vojnohujskaški «mrzli vojni»
RIM, 20. Na Grazianijevem procesu je tožilec general Ga-lasso predlagal, naj sodišče obsodi bivšega maršala na 24 let
ječe. Maršalov branilec si je v svojem naravnost nesramnem govoru drznil trditi, da je Gra-ziani žrtvoval vse svoje življenje in preteklost za dobrobit domovine.
3.600.000 din nagrad
znanstvenikom v Makedoniji
BEOGRAD, 20. — ob peti obletnici prve makedonske ljud. ske vlade je vlada LR Makedonije dodelila nagrade za skupni znesek 3.600.000 dinarjev znanstvenikom, intelektualcem in delavcem, ki so se posebno odlikovali pri socialistični izgradnji države.
Med drugim so bile nagrade dodeljene dvema makedonskima intelektualcema za njuno
WASSlNGTON. 20. — Predsednik Truman je danes govoril lastnikom ameriških listov. Pozval je, te lastnike, sindikaliste in poslovne ljudi, nat aktivno sodelujejo it kampanji resnice, ki naj po vsem svetu pobija »laži in potvorbe« komunistične propagande« ter «naj prikaže ZDA v pravi luči«, Truman je javil, da_iie dal A-cheson navodila, na) organizira večji in uspešnejši napor pri uporabljanju »velike sile resnice V' korist miru«. Ta napor da bo zahteval ((domišljijo in mobilizacijo energij ljudi in privatnih skupin« vse države in hkrati tudi uporabo vseh sredstev, s katerimi vlada razpolaga. Ta ((kampanja resnice« je dejal Truman — ni ločena od drugih elementov naše zunanje politike:	«ona pred-
stavlja nujen element vsega tega. kar mi delamo za zgraditev miroljubnega sveta. Zato je ravno toliko važna kakor oborožene sile in gospodarska pomoč«. Pripomnil ie. da so Marshallov načrt, vojaška pomoč, program četrte točke in drugi programi odvisni glede njihovega uspeha «od razumevanja in podpore ameriških državlja, nov in državljanov, drugih držav«.
Nato. je Truman zatrjeval, da je politika ZDA miroljubna politika ter da ameriška dejanja dokazujejo, »da so naše besede odkrite«.
Na koncu je Truman pobijal trditve, da je ameriška gospodarska struktura šibka ter je nato pozval na sodelovanje o-beh ameriSkih strank v ameriški zunanji politiki.
V tem svojem govoru je Tru-
PO SLEDOVIH GROFA SFORZE
LU
Prva svetoma ¥qjna in rapalska pogodba
j
Grof Karl Sforza, današnji italijanski minister za zunanje zadeve, je začel igrati pomembno vlogo v Italijanskojugoslovanskih odnosih že v prvi svetovni vojji.
Več let je bil njegov vpliv na te odnose naravnost usoden. Končno je grof Sforza eden izmed najaktivnejših tvorcev rapalske pogodbe iz leta 1920, s katero so bile Jugoslaviji vsiljene nepravične meje. O vseh teh stvareh je grof Sforza veljko pisal. In prav iz njegovih spisov lahko najbolje rekonstruiramo obliko in vsebino njegove diplomacije do Jugoslavije. Da bi bolje razumeli današnjega Sforzo, onega iz zadnjega govora v Milanu, ko je z nenavadno bleščečimi frazami govoril o potrebi italljansko-Jugoslovan-skega prijateljstva, v istem mahu pa seveda energično zahteval priključitev celotnega Tržaškega o-zerr.lja, in tudi Istrskega okrožja, k Italiji ter se pri tem pozival celo na diktat velesil Jugoslaviji, bomo bežno pregledali preteklost.
Leta 1915 je Italija vstopila v vojno, potem ko je bil podpisan
tajni londonski pakt, v katerem so Anglija, Franclja in Rusija obljubile Italiji, da jo bodo za to uslugo nagradile z Istro, Goriško in Dalmacijo. Srbija je bila tedaj zaveznica teh velesil. Slovani v Avstriji so že jasno manifestirali, da hočejo biti svobodni in ustvariti si svoje neodvisne države Zato se pa seveda velesile niso brigale, južni Slovani pa so postali drobiž za mešetarjenje. Grof Sforza je prav tedaj prišel s Kitajskega, kjer je bil v diplomatski službi. Poslan pa je bil na makedonsko fronto kot italijanski predstavnik. Srbijo so sovražne sile v kratkem času pregazile in srbska vlada je bila v emigraciji na otoku Krfu. — Tu je bil tudi grof Sforza. V svoji knjigi «Costruttori delTEu-ropa moderna« je Sforza posvetil neko poglavje Pašiču ter piše o svoji vlogi, ki Jo Je igral na Krfu. Nastopil je kot ognjevit prijatelj Slovanov, kot dozdevni naslednik
Mazzinija, ki je Slovanom prerokoval veliko bodočnost in propagiral idejo italijansko-jugoslo-vanskega zbližanja. — sforzi je uspelo prepričati Pašiča, da je zares iskren prijatelj in piše: «Pa-šič se med svojimi nikdar n; obotavljal govoriti, kako lojalen prijatelj južnih Slovanov sem jaz.« Sforzi je tako uspelo osvojiti Pašiča in prepričati ga, da nima smisla upirati se italijanskim zahtevam do Istre in drugih krajev. In piše Sforza: «Lahko n>i je u-spelo prepričati Pašiča, da bomo vselej dovolj močni da preprečimo vsako srbsko zahtevo na mirovni konferenci, če bo tja prišla Italija prepričana, da ji Srbi niso prijateljsko razpoloženi«, Čudno pojmovanje prijateljstva, toda glej, tu je tudi začetek In razlaga one Sforzove linije, ki se vleče še danes; Italiji je treba dati vse ono, kar zahteva, in to je pogoj za prijateljstvo, če pa se ji * ne da, bo ona s silo odvzela.
Kot svoj največji uspeh pa Sfor-za navaja to-le:
»Pašič me je takoj razumel, tako da je že po nekaj dneh razmišljanja izjavil, da je pripravljen skleniti sporazum, s katerim je v glavnih obrisih — na ogorčenje jugoslovanskih ultranacio-nalistov — -bil sprejet brez natančnejšega • zaznamovanja meje, načelo razmejitve, katerega sem jaz kasneje leta 1920 z rapalsko pogodbo uzakonil«. (Stran 154, srbski prevod »Graditelji današnje Evrope«).
Tako vlogo je torej z londonskim paktom odigral «prijatelj» Slovanov Sforza. Pod videzom dozdevnega prijateljstva je pil on najdragocenejši eksponent italijanskega Imperializma. In njegova delna zasluga je to, kar se je v tem času in kasneje usodno odražalo v stališču' In borbi Jugoslovanov za meje z Italijo. Tako
(Nadaljevanje na 2. strani)
man pozval ameriške novinarje, reakcicnarne sindikalne voditelje in druge, naj še poostrijo kampanjo proti komunizmu pod krinko »kampanja resnice«. V soboto pa bo novinarjem govoril Acheson.
Zato je pričakovati morda v doglednem času poostritve mrzle vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Sicer pa je že incident z letalom «Privateer» napetost poostril, kar ameriški vojnohujkašk; krogi izkoriščajo za to, da zahtevajo *e povečanje ameriške oborožitve.
V žvezo s sedanjo napetostjo spravljajo današnji prihod glavnega tajnika OZN Trigve Lyea v Washington, kjer se je sestal s Trumanom pred svojim odhodom v Evropo in pred morebitnim obiskom y Moskvi, kjer naj bi skuša) posredovati v hladni vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Po svojem razgovoru s Trumanom je Lie izjavil, da se je z njim »uspešno razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo OZN«. Pripomnil je, da je bil Truman ((branitelj OZN« in da potrebuje sedaj: OZN bolj ko kdaj koli podporp ameriškega predsednika in ljudstva. Lie bo v soboto odpotoval v Evropo,-Medtem pa se y ameriškem in londoskem tisku z ene strani ter v sovjetskem tisku z druge strani nadaljuje ostra polemika zaradi incidenta z letalom «Privateer». Londonski komu-nistični list «Daily Worker» piše, da ie edini namen ameriške note «spraviti v dvom miroljubne namene ZSSR ter povečati vojno napetost«. «Daily Te-legraph« pa piše. da so streljali na ameriško letalo, ko je bilo nad odprtim morjem. Ameriški liberalni list «Daily Com-pass« smatra, da sta sovjetska in ameriška vlada v svojih notah pokazali ((brutalni ton in neznosno farizejstvo«. List pripominja. da ni bila nobena obtožba in protiobtožba jasno dokazana z dejstvi, in predlaga, naj bi se zadeva spravila pred OZN.
Iz Washingtona javljajo dalje, da so se ZDA. Francija in Velika Britanija sporazumele o razgovorih, ki bodo v Parizu in Londonu. Sporazumele so se «za harmoniziranje svoje poli tike o raznih vprašanjih, ki se nanašajo ra vprnianja Nemčl je, na komunistično napredovanje v južnovzhodni Aziji in na skuono stališče raznih držav v mrzli vojni«.
PriDraullalo za Azijo
Marshallov načrt
TOKIO, 20. — V Tokiu se je sestalo 23 ameriških gospodarskih izvedencev na gospodarski konferenci, na kateri razpravljajo o raznih gospodarskih vprašanjih Daljnega vzhoda in Južnovzhodne Azije. Japonski vrhovni gospodarski svet je ameriškim gospodarskim izvedencem izročil poročilo, v lcate rem zahteva, naj se ustanovi
nekak Marshallov načrt za Azijo, ki naj bi Japonski dovolil enake trgovinske pravice kakor vsem ostalim deželam, dalje predlagajo ustanovitev urada za načrtovanje, čigar ju-risdikcija naj bi segala nad vso Azijo, ustanovitev klirinškega sistema ter postavitev v Vzhodni in Južni Aziji japonskih trgovinskih polkonzu-larnih agencij.
MILAN, 20. — Danes se je v Milanu podrla neka trinadstropna stavba. Ranjenih je bilo deset oseb. Med temi je nekaj teže ranjenih.
svoj milostni podpis. Očitno si je moral pripravljati svoj govor, ki ga je zdeklamiral pred odrom stoječim agentom, pravi biser govorniške umetnosti. Najbrž je gospod predsednik tudi toliko ljubosumen na svoje podrejene, da ve dovoli nikomur drugemu, da bi kako stvar podpisal, če pač. on sam nima časa.
Tako mora odbor za prvomajske proslave in z njim vse naše ljudstvo čakati ne le na milost, kaj bodo dovolili od programa, ki ga je sestavil odbor za proslavo, temveč čakati je treba še, da dovoljenje sploh objavijo. in to kljub temu, da so sami postavili določen datum za izdajo dovoljenja, datum, ki je že za nami.
Pri tem je značilno to, da je anglo-ameriška oblast prejšnja leta zlasti za plakate izdala dovoljenja že prej, predvsem za plakate, ki niso v tesni zvezi z datumom L maja. v kolikor gre namreč za prireditve, ki so na programu že več dni ali ves teden pred prvim majem. Letos pa odbor Za prvomajsko proslai^, še sedaj ne more lepiti plakatov ker pač ni za to potrebnega dovoljenja.
Očitno je, da gre pri tem za načrtno in namerno oviranje naših prireditev v sklopu prvomajske proslave. Včeraj smo poročali, da je policija odbila dovoljenje za tabor SIAU na Opčinah iz enostavnega razloga, da so že prej kominformi-sti zaprosili za prireditev na Opčinah, danes pa moramo javljati, da še ne moremo pričeti propagande za L maj s plakati, ker nimamc za to dovoljenja. Ali bomo lahko jutri javili, da je to dovoljenje končno vendarle izdano? Ali pa nas čakajo nova eprijetna* presenečenja?
Proti dejstvu, da našo prvomajsko proslavo že v naprej ovirajo, najodločneje protestiramo in zahtevamo, da naj nam v že itak skrajno ozkih mejah «dovoljenega», to, za kar smo I zaprosili, res dovolijo in sicer 1 brez odlašanjal
Menica tržaškega župana je postala neizterljiva
Bilo je 20. marca pred dvema letoma zvečer, ko so klerofaši-stične popoldanske «ULTIMISS1-ME» natisnile izredno izdajo in z ogromnimi črkami objavile vest, da je francoski zunanji mi. n-ister Bidault povedal vstimu svetu, da njegova, ameriška in angleška vlada predlagajo, naj bi se Tržaško ozemlje vrnilo Italiji ter se v tem smislu revidirala komaj pred enim letom podpisana mirovna pogodba z Italijo.
Zgodilo pa se .ie včeraj popoldne, da so iste klerofašistič-nc «Ultimissime». (ki so se z dviganjem glave tržaškega fašiz. ma medtem prekrstile v zloglasne fašistične »ULTIME NOTI-ZIE») začudenim Tržačanom z malo manj mastnimi črkami javile sledečo vest:
«RINNEGATA LA NOTA TRI-PARTITA - ALLARMANTI IN-FORMAZIONI DIRAMATA STA-MANE DALLTNS E DALLA FRANCE PRESSE«.
Citatelji so se ob čltanju tega naslova spomnili svojega ljubljenega župana in inženirja JANEZA BARTOLIJA, kj jim je tako vztrajno zatrjeval, da tisti predlog treh zagadnih imperialističnih sil pomeni svečano obljubo vsem italijanskim iredentistom, da bode dobili nazaj, kar je njihov cunjasti imperializem v zadnji vojni zapravil, ko se je zaletel s svojo fašistično glavo v balkanske gore in si jo razbil. Spomnili so se kako je župan Janez trobil, da je tisti to. rinski Bidaultov govor prava MENICA, ki jo morajo zapadni imperialisti klerofašistični Italiji čimprej izplačati, sicer da bo joj in 'dvakrat jojl
Spomnili so se torej Tržačani ne samo na Bartolijevo laganje temveč na laganje vseh tistih' ki so tržaškemu županu naročili naj laže in vliva prazne iluzije svoji vročekrvni vedno manjštevilni čredi iredentističnih tržaških občanov. Spomnili so se ga in zamrmrali:
»Go -dito mi, che quela nota jera un jjalon eletoral«.
In spravljali so «Le Ultime notizie« v svoje bolj ali manj prazne žepe, da jih ponesejo domov v svrho drugačne uporabe.
Da. Sele sedaj je vsakomur postalo popolnoma jasno, da je
bil tisti tristranski predlog le predvolivna bomba pred parlamentarnimi volitvami v Italiji 18. aprila 1949. kakor smo mi v našem dnevniku takoj napisali. — Pozabiti tudi ne smemo, da je šel ravno te dni vrhovni poveljnik angloameriških okupacijskih čet v coni A, general AI-REY na dopust, kjer bo ostal pretlvidoma najmanj 6 tednov, če ne več. Ta general je namreč v svojih devetih poročilih sedemkrat poudarjal da se s tristransko noto strinja. Zmotil se je torej ravno sedemkrat na veliko žalost iredentistov, ki so ga prav zaradi tega sedemkratnega ponavljanja tako vzlju.bili. Ob tem žalostnem dnevu za vse tržaš-ke iredentiste in njihove najnovejše zaveznike komin-formiste, pa nam .misel leti v skromno proletarsko stanovanje meksikanskega Viktorija Vidali-ja, ki je včeraj popoldne tudi s svojim.- rneksikanskim pogledom ošinil omenjeni naslov klerofa-šističnega tržaškega popoldnev-mka in se spomnil, kako ie leta 1946 potoval v Beograd njcgcN italijanski kominformistični poveljnik Palmiro Togliatti ter predlagal maršalu Titu, da bi bilo za uspešno borbo italijan-skega proletariata odločilne važ-nosti če bi meja med Italijo in Jugoslavijo potekala «nekaj korakov za tržaško železniško postajo«. Kako nerodno je sedaj govoriti o tem na pr. na javni tiskovni konferenci, ko se mo-
Tn JrZ.8nV.aoi?U’ da Je «PASSA-J, E, PASSATO, in kričati — da bi zaglušil
naj-
ba-
— ln zadušil očitnejšo logiko: «Baratto ratto, baratto ...»
,	bolj,	verjetno	pa
je da se Viktor Vidall ni spomnil tedanjega	Togliattija	še
manj pa omenjene tiskovne kon-skovne konference, temveč je najbrž vzkliknil tako kot tisM pripadnik kominformističnih in CLNovskih skvader, ki so v ne--k1'ii° terorizirale prebivalstvo obalnih istrskih mest, da ne smejo na volišča, ko se je vrnil v Trst po brezuspešnem naporu m se tolažil tako, da se ie od onemoglosti napil:
((Maledetta questa lotta contro
i t]tini..,»,
To se je zgodilo takrat, ko je menica tržaškega župana za vedno splavala v pozabo.
Naj bo 1. maj obsodba politike imperializma, ki hoče mešetariti z našim ozemljem na škodo ljudskih interesov, demokracije in mini
PRED	OBLETNICO	SMRTI
S krvjo so utrdili bratstvo med narodi
ki je največja zapreka poliodn imperializma
Sest tet bo v nedeljo preteklo )Ti mučeniki, sinovi narodov
od onega tragičnega 23. aprila 1944, ko je bilo izvršeno eno najhujših grozodejstev, ki so jih nacisti zakrivili na naši zemlji. Tega dne so nemški o-kupatorji zverinsko usmrtili 52 talcev v porušeni zgradbi v via Ghega. V vsej vojni ni Trst do tedaj še doživel take grozote. Mnogo se je že govorilo o strašnih represalijah, ki so jih Nemci povsod izvajali, da bi s terorjem ustavili revolucionarni val, ki se je dvigal v okupiranih deželah, da bi s krvjo zadušili vsak poizkus upora tlačenih ljudstev, ki so edino le v oboroženi borbi videla izhod iz nevzdržnega položaja. Toda tistega d ne so Tržačani prvič bili priča množičnega polcolja nedolžnih talcev. Tudi največji skeptiki in neverneži so prišli do spoznanja, da proti takemu sovražniku samo odločna akcija in neizprosna borba lahko kaj zaležeta. Nacistični rablji so se zmotili v. svojem računu, dosegli so ravno to, kar so hoteli že v kali zatreti; dosegli so namreč, da se je borba še poostrila, upor razširil in zajel še širše množice, ki so do tedaj ostale ob strani. Iz krvi mučenikov so zrasli neštepilni novi borci, ki so maščevali padle tovariše in pripomogli, da s? dokončno uniči vojaška sila tutci-Jašizma.
Žalosti nas, da so premnogi Že pozabili na nauK, ki bi ga morali črpati iz tega dogodka. Namesto da bi vztrajno nadaljevali z borbo, ki je združevala najširše demokratične množice, so se zasanjali v. najbolj nemogoče utopije in pričakujejo od raznih pogodb in planov blagostanje in mir. katera bi si morali sami priboriti. Nekateri pa celo sledijo o-nim, ki nenehno rovarijo za to, da bi se ■vrnili oni strašni časi. ko ni imelo človeško življenje nobene vrednosti, ko se. je v par minutah uničevalo to, kar ]e. človek gradil skozi stoletja, časi, ko ni več veljal noben moralni zakon
Mučeniki, ki so padli v VI. Ghega, so žrtvovali svoja življenja Z zavestjo, da bomo mi. ki smo ostali, znali čuvati svo-
ki živijo na naši zemlji, so šli združeni v smrt. S svojo kr via so utrdili tisto bratstvo in spoštovanje med naredi, ki sta sedaj največja zapreka pohodu imperializma, ki nas hoče predvsem ponovno zastrupiti s šovinizmom in rasizmom Samo če bomo dokončno izkoreninili iz naše srede prekletstvo šovinizma, samo če bomo s trdno voljo hoteli ohraniti mir in vse ostale pridobit-
ve NOB. bomo vredni žrtve naših mučenikov.
velike
Objavljamo že enkrat imena talcev:
Banof Ivan, Biagi Franc, Bizjak Anton, Bizjak Roza, Blasi Ivan, Blazina Justin, Bogateč Miro, Bole Ivan, Burič Ivan, Cavallaro Edvard, Dekleva Josip. Della Gala Julij, Eftimiadj Marko, Folischia Franc. Foli-schia Albert, Geat Irma, Germani Angel, Grmek Zora, Gr-
Proces proti fašistom sedem let po zločinu
Okrožno sodišče je sodilo fašiste, ki so ieta 1943 napadli gostilno Suban pri Sv. Ivanu. Fašistični zločinci so sedaj lahko veseli, ker jim je z amnestijo odpuščena skoraj vsaka kazen.
Predvčerajšnjim je okrožno sodišče pod predsedstvom Zul-mina, javnim tožilcem Amode-jem in zapisnikarjem Piukom razpravljalo proti skupini fašistov. ki so 10. februarja 1943 napadli dve gostilni, in sicer gostilno Mihaela Kancijanija na Vrdelski cesti 19 ter gostilno Suban pri Sv. Ivanu.
Bilo je 10. februarja 1943 proti večeru, ko je v gostilno Mihaela Kancijanija vstopil znani fašist Giuseppe Galante z Lonjerske ceste 8, oblečen v fašistično uniformo Gostilničarju in gostom je napovedal, da bodo kmalu prišli tudi drugi fašisti, da pa se jim ni treba ničesar bati. Kmalu nato je res vstopilo še 5 fašistov, ki so pričeli izzivati, vendar pa se niso nikogar lotili. V gostilni pa sta bila tudi slovenska zakonca Kert, ki sta med seboj spregovorila nekaj besed v svojem materinem jeziku. Slovenska beseda je fašistične besne-že pičila, zato so odšli takoj za njima, ko sta odšla iz gostilne ter moža Josipa strahovito pre. tepli.	,, »
Eno uro za tem dogodkom je ista banda prišla v gostilno Suban pri Sv. Ivanu. Ker so enega iz bande spoznali za
znanega škvadrista Vittorija bodo, ki je oni niso doživeli j Maluso, se je slednji umaknil
Prva svetovna vojna
in rapalska pogodba
(Nadaljevanje s 1. strani)
prepariran Pašič, nosilec velikosrbske ideje, je bil vedno pripravljen k odstopu in prepuščanju hrvatsklh in slovenskih krajev Italiji. Tudi brez Sforzovih podatkov je zgodovina povsem točno to potrdila in se zato ne bomo tu s tem ukvarjali.
Kasneje bomo videli, kakšno vlogo je Storža Igral v Rapallu. Ir. takoj omenimo iz njegovega eseja o Pašiču naslednje mesto:
«Med pogajanji v Rapallu konec leta 1920, katera sem vodil 7. Vesnlčem, tedanjim predsednikom vlade SHS je stari Pašič, ki je podpiral Vesničev kabinet In z veseljem gledal na vzpostavitev neposrednih pogajanj, Je sporočil Vesniču: „Ne mešetarite s Sforzo. On zahteva od vas to, za kar je stalno govoril, da bo zahteval. On je naš prijatelj. Ce pa boste z njim mešetarili, bo prekinil pogajanja in po sam postavil meje." VeSnlč je pokazal to Pašičevo pismo tedaj, ko je že bila podpisana rapalska pogodba*. •
To je nenavadno značilno ne samo za velikosrbskega državnika Pašiča, temveč tudi za Sfor-zov vpliv na njega, za njegov značaj in njegovo prijateljstvo do Jugoslovanov.
Znano Je, kako je prišlo do rapalske pogodbe. Po prvi svetovni vojni se je na mirovni konferenci v Parizu lerta 1919 in 1920 dolgo časa vleklo vprašanje ju-goslovansko-italijanskih meja ter ga nikakor ni bilo mogoče rešiti, ker so se od podpisa tajnega londonskega pakta leta 1915. dogodile nove reči, med temi nastanek jugoslovanske države na ruševinah Avstroogrske. Važno dejstvo mimo katerega ni bilo mogoče iti. Anglija in Francija sta imeli najboljši namen, da uresničita londonski pakt, da dasta Italiji ne samo Istro, temveč tudi Dalmacijo. Toda v od-ločevanju je nastal nov činilec, Amerika, ki je naknadno stopila v vojno. Ta je o povojni ureditvi v Evropi imela nazore nekoliko drugačne od Anglije in Francije. Amerika je omejila italijanske zahteve na en del Istre in odklonila, da bi Italiji dali Dalmacijo In Reko. Vslcd tega in zaradi odpora Jugoslqvanov, od katerih so največjo odpornost pokazali Hrvati in Slovenci, niso v Parizu mogli ničesar zaključiti. Zaradi tega je končno v sredini leta 1920. prišlo do neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. No, prav v tem času so se ZDA umaknile iz diplomatske dejavnosti, v zvezi z evropskimi obmejnimi vprašanji. Ta navidez na neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo sta bila navadna prevara (biuf), ker je Jugoslavija pod pritiskom zahodnih velesil morala v Rapallu podpisati, da se odreče vsemu onemu ozemlju, katerega so kasneje imenovali Julijska krajina
veličastna zimama Ljudske ironie
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Se nadaljuje) I. M.
ja?» Odgovoril je: «0 nikakem ustrahovanju in terorju vam ne morem povedati. Nisem ga opazil in ga ne občutim in tudi sam nisem imel nikdar nikakih sitnosti nobene vrste«. Omenil je, da se vedno najde nekdo ki potvarja resnico in hujska ljudstvo v svoje umazane namene- Povedal nam je, kako so te dni nekateri hujskači razširili vest, da je bil don BOR-TOLO s Kaštela zmerjan in preganjan. Pa ni v vsemu nič resnice. Ko smo se pogovarjali o volitvah, nam je rekel: «Jaz sem volil in sem bil na volišču med prvimi. Tudi moji starši so šli volit in so vsi zadovoljni. Ob priliki velikega zborovanja v Bujah pa smo izobesili na oknu italijansko zastavo z zvezdo«.
Navedli smo nekaj primerov, pa jih bomo še celo vrsto v prihodnjih številkah.
Reakcionarni list pisarijo o nekem terorju v Istrskem okrožju, ne pišejo pa o dejanskem teroriziranju, pretepanju in grožnjah, ki prihajajo od njihove strani. O grozilnih pismih smo že pisali, prav tako o napadu na uradnike in delavce, ki prihajajo iz Kopra, in o osebnih napadih in pretepanju posameznih tovarišev itd. Svoj teror hočejo izvajati tudi v Istri. Tako je n. pr. v Loparju neki BERTOK pretepel svojo mater v nedeljo, ker je šla volit, v Šempetru so v nedeljo ponoči agenti tržaškega CLN napadli volivno komisijo, v Ko. pru so napadli in hudo pretepli znanega in priljubljenega natakarja kavarne «Loggia» Gina Castellanija, ker je že med prvimi šel na volišče in dela v našem podjetju.
Toda istrsko ljudstvo se ne da več ustrahovati in zapeljati. Vsem klevetam proti ljudski oblasti je odgovorilo na jasen način — kompaktno je glasovalo za Ljudsko fronto za ljudsko oblast. Na najnovejše laži pa odgovarja s polnoštevilno udeležbo na množičnih sestankih. V torek in sredo so bila po raznih krajih zborovanja volivcev.
V Izoli sč ie zbralo na zborovanje nad 1500 ljudi. Kinodvorana je bila nabito polna, zunaj pa je kljub dežju poslušalo go. vornike 300 oseb, ki niso mogle notri.
V Bujah se je zbralo včeraj na zborovanje nad 1200 ljudi, v Umagu skoraj 1000, v Novem gradu okrog 800, itd.
«M1 se za pisarjenje teh umazanih listov ne zmenimp. Na njihove laži odgovarjamo z delom«.
Tako so nam rekli v Bujah, tako so nam zatrjevali povsod drugod. Tako je, pa čeprav ni všeč italijanskim šovinistom in njihovim bratcem kominformi-stom.
ter prepustil izzivanje svojim fašističnim kolegom. Eden izmed njih je vprašal lastnika gostilne Vladimirja Subana, če je vpisan v fašistično stranko, kar je ta zanikal. Za tem vprašanjem ga je še vprašal, če je njegov brat res poročnik jugoslovanske vojske. Ko je Vladi-1 mir Suban na to vprašanje pritrdilno odgovoril, je fašistični pretepač zavpil svojim kolegom: «V akcijo!«
V gostilno je skočilo kakšnih 12 fašističnih razbojnikov, ki so pričeli prisotne goste pretepati ter razbijati po lokalu vse, kar jim je prišlo pod roko. Vladimirju Subanu se je posrečilo, da jim je ušel v kuhinjo, kjer pa so ga pretepači dohiteli ter ga pričeli tepsti z revol-verjevim ročajem, brcati boksa, ti in klofutati Pri napadu, ki je trajal kakšnih 15 minut, sta bila tudi hudo ranjena gost Santo Maršič in natakar Pa-glierini, Vladimir Suban pa je poleg tega utrpel približno 50.000 lir škode, kar je bilo v tistih časih že lepa vsota denarja.
Napadeni Suban ' ter gostje so poleg že omenjenega Malusa spoznali še fašiste Galanteja in Arduina Moimasa. Po vojni pa je preiskava dognala, da so se napada udeležili sledeči fašisti: Ernesto de Caneva iz Ul. Sorgente 5, Vittorio Malusa iz Ul. Galatti 24, Giuseppe Galante z Lonjerske ceste 8, Ar-duino Moimas iz Ul. Paganini 2, Mario Vianello iz Ul. Madon-nina 19 in neki Grimalda. Štirje od teh pripadnikov fašistične stranke so bili v preiskovalnem postopku amnestirani, tako da sta bila sojena samo Galante in Moimas, toda ta zadnji v odsotnosti, Prvega je sodišče oprostilo na podlagi amnestije, Moimasa pa obsodilo na 1 leto zapora. Branil ju je odvetnik Valastro.
Mogoče se bo pa sedaj, ko jim zaradi amnestije že ne more nič škoditi, vršilo še več procesov proti fašističnim zločincem. Le zakaj pa niso bili vsi taki procesi opravljeni že prej, ko še ni bilo amnestije. Odgovor je jasen: zato ker se je mudilo s procesi proti partizanom. Fašisti so se pa svobodno sprehajali, dokler ni prišla generalna odveza - amnestija.
gič Stanko, Guzzi Stanislav, Jurman Frgnc, Kariž Hilarij, Kočevar Stanislav, Križa,) Jurij, Križaj Alojzij, Križaj Karel, Makorič Angel, Maddaloz-zo Evgenij, Miloh Karel, Ne-grelli-Petracco Laura, Pavolin Franc, Pelicon Danilo, Peric Rudolf, Peterin Karel, Premru Franc, Saba Alojzij, Seminaro Salvatore, Serbelin Ivan, Soldat Lucijan, Steghel Anton, Tonioli Gilbert, Turk Franc, Turk Stanko, Turk Jožko, Turk Marija, Olčvelli Angel, Ziani Srečko, Zudič Albert, Ženko Venceslav, 2 neznana.
Ti tovariši so žrtvovali svoje Življenje zato, da bj priborili nam vsem svobodo. Dolžni smo, da se jih spominjamo in da počastimo njihov spomin.
Vse one, ki posedujejo sliko katerega koli teh padlih, naprošamo, da jo dostavijo tajništvu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, Ul. Ruggero Manna 29. Slike bomo brezpogojno vrnili lastnikom, čim bo izvršen fotografski posnetek. Ravno tako naprošamo vse one, ki bi utegnili koristiti pri identificiranju dveh nepoznanih junakov, da se zglasijo pri tajništvu Zveze partizanov.
TAJNIŠTVO ZVEZE PARTIZANOV
POZIV
delavcem STO-ja
Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja poziva delavce, naj odločno zavrnejo nacionalistične špekulacije Delavske zbornice, ki namerava v soboto 22. t. m. napovedati polurno stavko.
Sindikalni akcijski odbor opozarja delavce, naj ne pozabijo na namene in funkcije tržaške Delavske zbornice, ki predstavlja podružnico mednarodne zveze svobodnih sindikatov (rumenih).
Spričo ponovnih nevarnih poizkusov, potegniti tržaško delavstvo v akcijo, ki bi bila v interesu tujega imperializma in tržaške buržoazije, se morajo delavci bolj kakor kdaj zediniti v odločni proti-akciji. Zato poziva sindikalni akcijski odbor tržaški delovni razred ter vse delavce, ki ne nameravajo služiti reakciji in imperializmu, naj se aktivno udeleže borbe za obnovo razrednih sindikatov. Le na ta način, to je z obnovo razredne sindikalne sile tržaških delavcev, bo mogoče onesposobiti sindikalne organizacije, ki jih vzdržuje bur-žoazija in veleposestniki z onstran Soče. Delavci pa bodo imeli od tega velike koristi.
SLAVA PADLEMU BORCU
Im. dmtiei MViiah
19. marca 1945 je umrl tov Andrej Mržek v koncentracijskem taborišču Buchentvald. kamor so ga Nemci odvedli 12. oktobra 1944. Tov. Mržek se je rodil 16. avgusta 1916 na Opčinah in je bil kot aktivist narodnoosvobodilne borbe aretiran 4. oktobra 1944.
Slava njegovemu spominu!
Delavci !
Nocoj ob 19.45 sindikalni pre-
gled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 212.4 metrov.
POSLUŠAJTE 1
TR2ASKA BORZA
Zlati šterling 7325-7375, papirnati šterling 1570-1600, dolar 642-645, telegrafski dolar 648-650, švicarski frank 148-150, 100 francoskih frankov 179-182. avstrijski šiling 22-23, zlato 830-832.
S SEJE GLAVNEGA ODBORA SHPZ
Podeželska prosvetna društva
prednjačijo v prvomajskem tekmovanju
Včeraj popoldne se je ■ sestal glavni odbor SHPZ k svoji redni seji, da še pred dokončanim prvomajskim tekmovanjem prosvetnih društev pregleda in deloma oceni dosedanje uspehe .ter razpiše nagrade za tista prosvetna društva ki* bodo pokazala največ napredka bd %>■ tpaniji *>/»• -aprila t. L, t. j. v času prvomajskega tekmovanja. Samo tekmovanje je zajeto zelo široko, tako da je vsakemu društvu dana možnost izboljšati svoje delo, poživiti ga, pa naj si bo to pri ustanavljanju novih odsekov (dramskih, pevskih, tamfouraških, folklornih), knjižnic ali Pa pri pridobivanju novih članov, ureditvi knjižnic, pevskih vajah, društveni administraciji itd.
Do sedaj so društva razporejena v 5 kvalifikacijskih razredov. V prvem razredu so tista društva, ki imajo največ delovnih odsekov. Razumljivo je, da si vsako društvo želi v prvi kvalifikacijski razred. Dosedanji uspehi tekmovanja kažejo, da je za to mesto ie več kandidatov — društev. Vendar se lahko stanje še spremeni, na boljše seveda. Kajti še je čas za tekmovanje, še se dajo uspehi povečati. Naj nagrade toliko ne štejejo] kakor pa čast biti med prvim« in zadovoljstvo nad opravljenim delom in trudom.
Trenutno prednjačijo v svojem delovnem poletu prosvetna društva s podeželja, dočim so mestna nekam bbotavljajo-če zaostala. Prosvetno društvo «Ivan Vojko« s .Proseka je do
Dirigent Karl Elmendorff v »Verdiju"
Pomladi l. 1806 je Beethoven I potrebne kretnje, vse je pri doživel svojo veliko a neuteše- njem strogo, skoro pedantično no ljubezen. Prekinil je delo! odmerjeno, zato pa tudi niče-
na V. simfoniji in napisal v enem dahu mojstrovino, polni solnca in vedrine ter mladeniške strasti — IV. simfonijo v B duru. Zaman bi pričakovali v njej mračnosti in borbe z usodo, ki polni V. simfonijo. Prevladuje lirika, ki doseže vrhunec v II. stavku o katerim pravi slavni francoski skladatelj, Berlioz da presega vse, kar je bilo dotlej napisanega o nežni in čisti ljubezenski radosti. Pa tudi prešernoHi, katere kar kipi III. stavek, ne manjka. Bržkone bi bilo nadaljnje Beethovnovo ustvarjanje povsem drugačno, če bi se njegove tedanj? sanje uresničile — toda do poroke z ljubljeno Terezo Brun-schmiško ni pr zlo zaradi velikega socialnega prepada Beethovna že dolgo nismo slišali tako brezhibno tehnično, muzikalno in zlasti stilno izdelanega, kakor je bila izvedba te redko izvajane IV., simfonije pod vodstvom Karlu El-mendorffa. Njena mojstrska zgradbg je pod dirigentovo taktirko organično rasla in poslušalce držala v napetosti, ki se je ob koncu sprostila v navdušenje, kakršnega nismo vajeni pri Beethovnu in tržaški pvbli ki. Karl Elmendorff je dirigent, ki se ng. spušča v nobene ne-
sar ne manjka; orkester je njegovo poslušno orodje in on ga suvereno obvlada. Ta spodobnost je redka in lastna le največjim mojstrom in med nje spada brez dvoma Elmendorff.
Kot novost za Trst je bila izvajana Serenada za klarinet, fagot, trobento, violino in čelo italijanskega skladatelja Alfreda Caselle. Kakor vsa ostala njegova dela, s katerimi je posegel na najrazličnejši ustvarjalna področja, izkazuje tudi to izvrstnega tehnika j n odločnega pristaša neoklasične glasbene smeri. Zgradba in instru-mentacija sta tako mojstrski, dri celo vzbujata vtis pomanjkanja samoniklosti.
Karl Elmendorff, ki je nameščen kot stalni dirigent pri utagner jonskem gledališču v. Bej/reuthu na Bavarskem, je svoje dirigentske sposobnosti dokazal posebno v II. delu koncerta, ki je bil posvečen izključno Wagnerjevim delom Slišali smo uverturo k operi «f e teči Holandec», uSigfriedo-vo potovanje po Renu«, uvodno glasbo k I. in III. dejanju «Lohengrinas in uverturo k «Mojstrom pevcem norimber-škimn:
Povečani orkester je dirigentu verno sledil in tudi v zahtevnem II. delu koncerta pokazal svoje odlične sposobnosti.
—r
sedaj napredovalo , iz tretjega razreda kar v prvi kvalifikacijski razred. Na-j bo ta primer v vzpodbudo mestnim in tistim prosvetnim društvom na deželi, ki se do sedaj še niso izkazala, dasi niso bila vedno med zadnjimi.
Glavni odbor SHPZ je na seji določij -nagrade za društva z najboljšimi uspehi. Tako si bo lahko posamezno društvo priborilo tudi po dve ali celo tri nagrade ter zastavico. Vse bo pač odvisno od delovanja celo-
kupnega števila odsekov. Torej potegnimo še zadnje dneve!
Razpis nagrad bejno objavili jutri.
Pri drugi točki dnevnega reda je odbor razpravljal o kulturnem festivalu zamejskih Slovencev, ki bo v Trstu letos 4-junija. Festival b<> kulturna manilestaoija in obenem prikaz celotnega kulturnega ter prosvetnega delovanja Slovencev iz Goriške, Kanalske doline, Slovenske Benečije, Koroške, Tržaškega in Koprščine.
Zaključek gostovanja SNG
v Sloveniji
MARIBOR, 20. — Po treh predstavah v Ljubljani in štirih v Mariboru je SNG iz Trsta zaključilo svoje gostovanje v Sloveniji. Sprejem na kolodvorih, polne dvorane, izmenjave nagovorov, slavnostne večerje, šopi cvetja našim igralcem in igralkam in vsa gostoljubnost in pozornost, s katero so gostitelji obsipali naše tržaške rojake, so prepričljiv dokaz
Tudi obletnica policiie priložnost za šovinistične iziave
Upravna policija, ki naj bi bila nekaka naslednica nekdanjih mestnih straž, je včeraj praznovala svojo prvo obletni, co ustanovitve. Ob ‘ej priložnosti je bilo nekaj paradnih prireditev, ob 11. dopoldne pa je bila na dvorišču predsedstva cone slovesnost, ki so se -je udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Poveljnik Oli-vieri je imel govor, v katerem je poudarjal, da je ta policija le nadaljevanje policijskega korpusa mestnih straž, ki je bil ustanovljen 1. 1862. Svoj govor je zaključil na zelo «patrioti-čen« način, ko je dejal, naj policaje vzpodbuja in vodi ponos, da žive na tem «italianissimem» ozemlju kot vredni bratje mestnih straž vse Italije«.
Za njim sta govorila še predsednik cone Palutan in župan Bartoli, ki je imenoval agente upravne policije angele varuhe. Ce si on na ta način predstavlja angele, naj mu bo; on, kot veren katoliški mož bo že vedel...
Nato je bila pripravljena za goste in novinarje zakuska.
Na obroke je kupila
Upravnik družbe «Astra» v Ul. Cellini 2 je včeraj prijavi! na policiji neko Ugo Eleonorn iz Ul. del Ponte 4, ki je šivilja po poklicu. Ona je pri zgoraj omenjeni družbi leta 1949 kupila na obroke za 68.098 lir raznega blaga, oblek in perila Od vse te vsote pa je družbi plačala le 9.704 lire, nakar se v prostorih družbe ni nikdar več prikazala. Tako je družb1 ostala dolžna 58.394 lire, zaradi česar jo je upravnik bruž be Casalanguida Franeesco pri javil na policiji. Nepoštena ku-povalka na obroke se bo na privatno tožbo družbe «Astra: morala zagovarjati pred kajšnjijn sodiščem.
tu-
medsebojne ljubezni in navezanosti Slovencev jz Maribora in Slovencev iz Trsta,
Igralsko in tehnično osebje SNG si je včeraj dopoldne in popoldne ogledalo velike avtomobilske tvornice v Teznem in ogromno hidrocentralo pri Mariboru.
Za slovo- so Mariborčani sinoči priredili Tržačanom po predstavi «Donosne službe« banket, na katerem je bilo iz-menjenih nekaj prisrčnih zdravic.
Tržaško SNG ne bo nikoli pozabilo gostoljubnih rojakov v svobodni domovini in se vrača polno občudovanja nad naglo graditvijo socializma v novi Titovi Jugoslaviji.
KOLEDAR
Petek 21. aprila
Anzelm, Bruno
(^lecldiidce - 'd&m- - 'Radio-
Sonce vzide ob 5.11. zatone ob 18.58. Dolžina dneva 13.47. Luna vzide ob 6.47, zatone ob 23.41.
Jutri sobota 22. aprila
Soter in Gaj, Ljubomer
SPOMINSKI DNEVI
1828 se je rodil francoski pisatelj Hypopyte Taine.
1919 je bil ustanovni kongres socialistične stranke delavske Jugoslavije, ki se je naslednje leto preimenovala v KPJ. Stranka je bila preganjana in prepovedana. Ko pa je bila Jugoslavija okupirana, je prav KPJ dvignila prapor narodnega upora proti okupatorju.
PRESKRBA
Razdeljevanje testenin.
SEPRAL sporoča, da bodo pričeli danes z delitvijo belih testenin za potrošnike vseh kategorij v mestu in podeželju. Navadni potrošniki prejmejo po 2 kg na osebo proti odvzemu odrezka III. in IV. Obrok vsebuje 40% dolgih in 60?/. kratkih testenin-Navadni, težki in najtežji delavci prejmejo še 600 g dodatka na osebo, delavci zaposleni pri zavezniški vojski pa 300 g dodatka. Konec razdeljevanja 15. maja. Cena v mestu 110 lir za kg. na podeželju pa 112 lir za kg.
PROSVETNA DRUŠTVA
PD »SIMON JENKO«
IN »VOJKA SMUC« priredita v torek 25. t. m. ob 20. 30 v Ul. R. Manna 29 spominski večer, posvečen spominu pred kratkim umrlega slovenskega pisatelja Lovra Kubarja — Prežihovega Voranca.
Vabljeni vsi člani in prijatelji! « « »
Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo imelo jutri 22. t. m. ob 20.30 sestanek svojih članov. Ob tej priliki bo. zanimivo in obenem poljudno predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga bo imel tov. prof. Benulič.
V soboto vsi v društveni dom!
• * *
Prosvetno društvo »Straža« iz Plavi j sporoča svojemu članstvu da bo jutri 22. t. m. ob 20.30 redni letni občni zbor v prosvetni dvorani.
Dnevni red:
1) Otvoritev.
2) Volitev volivne komisije.
3) Poročila referentov in diskusija.
4) Volitve novega odbora.
5) Razno.
Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča, da se prične tečaj za strojepisje. Vpisovanje v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj« ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
Opozorilo vsem šahi slom
Vsi šahisti so vabljeni, da se udeležijo jutri ob 18. uri slavnostne otvoritve «Sportnega tedna ZDTV«. Točno ob 19. uri pa bo pričetek šahovskega turnirja. Kdor se še ni vpisal, naj (o stori danes pri ZDTV. Ul. Machiavelli 13-11. ali 'pa se prijavi jutri pred pričetkom turnirja na stadionu. Kdor ima svoj šah, naj ga prinese s seboj.
V tem športnem tednu bodo tri šahovske prireditve in sicer: 1. množični brzoturnir za «Pokal 1. maja«, 2. moštveni brzoturnir (vsako društvo, sekcija ali ustanova naj pošlje po 4 zastopnike), 3. dvoboj na 10 deskah med cono a in cono B.
Program je pester in lep in se ga bo udeležil lahko samo oni, ki bo jutri ob 18. uri prisoten. Zato naj nihče ne manjka, da mu ne bo kasneje ža!
Umetniška razstava Lojzeta Spacala odprta
Opozarjamo vse ljubitelje umetnin, da je v galeriji «Scorpione» odprta umetniška razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA. U,metnik, ki je zrian po svojih delih tako v Trstu kakor .tudi v inozemstvu, zasluži vso pozornost in zato ste vabljeni, da si to razstavo ogledate.
Gledališče Verdi
Verdi
Jutri bo v gledališču orkester filharmonije pod v®®' stvom Luigija Toffola la Riharda Straussa. Kot sj“" bo nastopil Domenico ^ rossi.	__.to
Od ponedeljka dalje ”
v istem gledališču g<
dramska skupina Besozn-
lito-
:hio. Ta dan bodo igrali «A ‘ ture igralca« od Gug'ie Gianninija.
„Adria“ izleti
Opozarjamo vse izletnike, da se prijavijo za obisk Postojne, Ljubljane, Bleda, Celja in Maribora, ki bodo v mesecu maju. Podrobne informacije daje potovalni urad «Adria-Express», Ul, F. Severo 5, telefon 29-243.
NOČNA SLUŽBA:
Cedro, Trg Oberdan 2. tel 61-20 in 62-74; Galeno. Ul. Giulia 114, tel. 96-252: Picciola, Ul. Oriani 2, tel. 90-207; Pizžui-Cignola, Korzo 14, tel. 75-24; Serravallo. Ul. Ca-vana 1. tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 20. aprila 1950 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, porbk pa je bilo 17.
Poročili so se: železničar Au-relij Bruschi in šivilja Roza Fabbro, električar Karlo Zor-zut in gospodinja Marija Voj-skovič, bolničar Cesare Lupieri in šivilja Josipina Vrh. trgovec Franc Ferlito in učiteljica dr Vincencija Franco, pek Karlo Rogeglia in gospodinja Viktorija Šinkovec, dninar Jakob Levi in gospodinja Silvija Gher-bitz, uradnik Jožef Brunetti m gospodinja Marcella Danieli, učitelj Serafin Pizzari in gospodinja Anita Pavazza, mehanik Renato Komar in gospodinja Aleksandra Melingo. uradnik Jakob Tinelli in gospodinja Katarina Barzelogna. mehanik Marij Micheli in uradnica Regina Renner, zidar Jožef Senica in gospodinja Silvana Agustinovič, šofer Bruno Quer-cini in uradnica Eda Budica, uradnik Karel Montanari in uradnica Ema Elender, narednik ameriške vojske William Garner in uradnica Ana Marija Rotter, uradnik Guido Rebec in gospodinja Elvira Davanzo, šofer Josip Mahorčič in šivilja Renata Santini.
Umrli so: 61-letni Roman Oli-vetto Bono, 69-letna Josipina Pegan, vd. Cosoli, 75-letni Josip Fajdiga, 20-letni Roman Rubino, 80-letna Helena Ciale, vd Mosetti, 67-letni Jurij Bal-lig, 31-letni Josip Toffani, 49-letna Angela Dattola, por. Chi-la, 81-letna Margareta Bian-chini, vd. Rusin, 24-letna Ema Bergnier por. Tičali.
Nove grobnice na Dokom pri Sv. Ani
Uprava občinskega e-—,-, šča pri Sv. Ani sporoča, “ i
\r noilrroičom nocn TATI
groM :a *
v najkrajšem času pripra’ za nove pokope Src XXXVII na oddelku II 28
setletno uporabo, kjer so ^ smrtni ostanki pokopan«1^
L aprila do 9. maja I94?:
Kdor bi hotel prenesti jj
nesti posmrtne ostanke v
_	<	*	jjjj*
grob, se mora obrniti '1
ja na odsek za pokopa"5^ Ul. Teatro št. 5, III, so^jj Isto velja tudi za odstrl* ^ nagrobnih plošč in drug1*1 „ grebnih znakov, katera se , do tega roka dvigniti ostanejo last občine.
 II RADIO il^
JUG OS L. CONE TRS1',
(Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 W>
PETEK 21. 4. 1950
6.«:A
6.30: Jutranja glasba; ičila v ital. in objava 7.00: Napoved časa - P°r
slov.; 7.15: Jutranja glaah3-^ 12.00: Igra godba na _
•	‘S*	«
12.30: Italijanske narodne e 12.45: Poročila v ital. in
12.45: Poročila v ital. spore-da; 13.00: Napoved poročila v slov.; 13.15: Iz.
puiuv.ua v pjvv., iu.»v. '
tovih del; 13.45: Ljudska itft (slov.); Zgodovina družbe, ■jz Igra Vaški kvintet; 14.30: r ^ tiska v ital.; 14.45: Pregle0 v slov.	~	_	.n.	jf
17.00: Pestra glasba; -litifne aktualnosti (itaL),
Vesele melodije; pregled (ital.);
18.00:
18.15:
VUdl.i, 1.--,
Trio Dumky izvaja Trzass ujm 18.45: Poročila v hrvaščilPmjjffl Glasbena medigra; 19.15: la v ital.; 19.30: Poročila ; » 20.00: Uganite kaj igranj0’«# Naša scena (ital.): 21-30;,. -
glasbeni spored; 22.00: ^0
jugoslovanskih narodov * M 22.20: Študentovski ples°!M#f ster; 22.45:	Melodije
Chopina; 233)0: Zadnje vest1 23.05: Zadnje vesti v sldf-’#f Jutrišnji spored; 23.15: 1° tangov.
Vlomilci v kleti
Saulu Adolfu iz Ul. Giusti-nelli 1 so neznani nočni gostje ukradli za 60.000 lir raznih porcelanastih izdelkov. Saul Adul fo pa na policiji ni vedel točno povedati, kdaj se j>e viorr izvršil.
Samozvani sindikalisti loue naivneže
z imaginarnimi referendumi in statuti, ki si jih ne upajo niti podpisati
Na tem mestu smo že pisali o nekem samozvanem grafičar-skem odboru, ki je nameraval pripraviti graiičarje, da bi se združili v enotni avtonomni sindikalni organizaciji. Prav tako smo poročali o nekaj zborovanjih, ki so jih v tej zveži sklicali tako Enotni sindikati kakor Delavska zbornica, vsak seveda z namenom spraviti gra-fičarske delavce v svoj tabor. Ker pa so se pripadniki Delavske zbornice' uprli takšnemu združenju, se je zgoraj imenovani odbor sedaj ponovno lotil prizadetih delavcev, tokrat s primernim propagandnim letakom. Letakom je priložen P°" natis referendum^, v katerem se resda obeta grafičarjem marsikakšna ugodnost; ker pa zaenkrat niti ta niti propagandni letaki ne nosijo nikakih podpisov, ni mogoče trditi, da bi se delavci obesili na same obljube. V kratkem povedano, najdemo tu kup lepih fraz, toda čim se človek poglobi v priloženi referendum, ki zahteva vsaj 66 odst. pripadnikov, iz-gleda započeta akcija dokaj jalova Sele zatem namreč, kakefr pravi referendum, bi bil sestavljen statut ter predložen skupščini.
Zainteresirani grafičarji se bodo bržkone stepli za ta novi statut, o katerem se jim trenutno niti ne sanja. V letakih namreč ni povedano, ne kdo ga
bo sestavil, ne kakšen bo, zato si je zelo težko predstavljati, kdo naj bi pristopil, odnosno kje naj bi nabrali 66 odst. pripadnikov za organizacijo, ki se trenutno ni izjasnila niti toliko, da bi človek lahko zaslutil na kakšnih temeljih se namerava ustanoviti.
Kdor si doslej še ni ogledal in preučil statutov in programov različnih organizacij, te stroke, bi se moral za to v lastnem interesu čimprej pobrigati. Moral bi jih pazljivo prebrati m primerjati ter ugotoviti razlike med njimi. Le tako bi bilo prizadetim delavcem omogočeno izbrati si program, ki najbolj odgovarja njihovim interesom m interesom njihove stroke. Končno pa je to tudi edini način, da se delavec izogne jalovim vabilom, sicer zgovornih, vendar malo obetajočih sindikalistov.
Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki ga v teh letakih zaničljivo imenujejo »babičevski sindikat«, nima na mena nikogar varati in se zato ne boji širiti svojega pošte nega programa. Nima namena cepiti delavskega razreda, ka kor bi želeli nekateri prepriča ti delavce, marvrč ravno nasprotno: obnoviti razredne sindikate, ter ponovno združiti in poenotiti delavsko silo v borbj proti izkoriščanju.
Nova garaža „Fiat"
v Barkovljah
V soboto popoldne je bila v Miramarskem drevoredu št. 93-95 v Barkovljah otvoritev nove avtobusne garaže in delavnice «Fiat». ki so jo zgradili po prizadevanju zastopnika Fiatove podružnice v Trstu Antona Grandi-ja. Načrte sta izvršila arhitekta Pascaropulo in Borgogna. delo pa je izvršila stavbena družba «Co-struzioni generali« iz Trsta. Na otvoritvi so bile prisotne osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja s predsednikom cone dr. Palutanom na čelu poleg novinarjev tukajšnjih časopisov.
Nova avtobusna garaža, ki je v veliki rr.eri rešila problem shranjevanja avtomobilov, je v resnici veliko delo, saj se razprostira na površini več kot 4000 kvadratnih metrov. Nova zgradba je razdeljena tako, da je okoli 1000 kvadratnih metrov namenjeno za garažo avtomobilskih vlakov, 1400 kvadratnih m pa v dveh nadstropjih za ostale prostore. Zgornji del obsega prostorno dvorano za shranjevanje avtomobilov. dvorano za umivanje in mazanje avtomobilov ter urade in čakalnico za kliente. Spodnji del obstaja Iz avtomehanične delavnice. iz oddelka za popravljanje avtobusov in kamionov ter oddelka- za popravljanje drugih avtomobilov, dalje iz več prostorov, ki služijo za posamezne faze popravljanja, kot po neke vrste tekočem traku. Končno ima zadnji del zgradbe še 500 kvadratnih metrov veliko garažo. Po. leg tega so seveda tudi prostori za delavstvo, tako kopalnice s prhami, slačilnice itd. Poslopje ima tudi svojo električno kabino ter kotel za parno kurjavo.
LJUBLJANA, Mam^t rel. postaja A JDOVS«L
(Oddaja na valih 327,li 212,4; 202,1 in.)
PETEK 21. 4. 195® .t
6.00: Budnica; 6.05:	TJ	j
telovadba; 6.15: Poročila jj-dg va sporeda; 6.30:	V*s,	gol®«
7.00: Poročila in radijski 7.10: Pester spored slove*13' . metne in narodne glasb0-11.30: Šolska ura; 11- rfA na pihala Doma J. A. -„. pK na; 12.30: Poročila; 12-40-larni opoldanski koncert. Gospodarsko predavanj0-^, sJ Narodne napeve igra v /»(A stet; 14.30:	Jezikovni	gSjstC
14.40: Instrumentalna 10: t glasba; 15.00: Poročila; ‘£2% smi J. Gotovca in M. M -judh 17.30: Šolska ura; l8-°°Vo°S ske narodne pesmi poje
iMti i	ntir*
zbor; 18.30: Pesmi Dore ,-viti. ve; 18.50:	Slovenske lj|5
skladbe; 19.00: Poročila; f>i*b
biviauuc, iy.uv. ruioLu«'jj. rvlj/,
leli ste - poslušajte! 20.0°' vanje za izobraževal« j 20.20: Koncert slovensk]0 p«5 « 21.00: Slovenske narod® gt0^ 22.00: Prenos poročil A; trnL da: 22.15: isr« študent58 a
orkester; 22.45: Komorn8' mOv^l žefa liaydna; 23.30: poročila.
= KINO
«GOSPa
!
ZMANJŠANA OBIČAJNA DISKONTNA MERA OBVESTILO 1545
TRST, 20. V skladu z obvestilom ZVU št. 21 je Italijan, ska banka (Banea dTtalia) znižala običajno diskontno mero od 4,5% na 4% z. veljavnostjo od 6. aprila 1950 dalje. Obvestilo, ki bo objavljeno v prihodnji številki Uradnega lista ZVU dne 21. aprila, je včeraj podpisal načelnik finančnega oddelka ZVU L. R. Battensby. Obvestilo tudi pravi, da ni nobene spremembe v 4% obrestni meri na posojila.
Rossetti. 16.30;	—	_
Yvone de Carlo. , . -,re¥ Excelsior. 15.30: (rVelik1 Gregory Pečk, Ava V.JaS1'’ Fenice. 16.30:	»Tista	*rrni"
lja», T. Povver, G. 1 gji Filodrammatico. 16.00:	.
vojni ženin«, G. Gram. ridan.
♦ /
Alabarda. 15.30: «Kresni°a*’ ,, Jones.
Garibaldi. 15.00:	«NeZ>(1	t
bom« R. Harrisom L- pf! Ideale, 15.30: «Ljubeze« * braza«, M. Oberon.
Impero. 16.00: «Moč us .
Gobbi.	nC	ž*0
Italia. 16.00: «Car mode*
Ann Todd.	a r/
Viale. 15.30: »Sahara*. 1 ,UP" Vittorio Veneto. 16uu_ nevesta«. Van Johnsv •
Jr
m
Adua. 15.00: «Ubil 5e£0t: * Jessa« (ni isti fih*1 dit Jess«).	„ratek	,
Armonia 15.30: «P°.V, ‘ upt rančev«, John Hal'- go Azzurro. 16.00: »Upoj^ G*v nJ ju«. C. Laugton, L; c»v •
iTriJ* J
Belved«re. 16.00: «* rcs», W. Disney. 7) d Luraiere (Ul. FlaV JoSpa»- , »Druga Carrollova %o«arij« bara Stanvyck, H. j[T1 sV # »Ob morju«. 16.00: « gica no mesto«, V. ve	p
v Trstu),	„noti°e jr I
Marconi. 15.00: »LeP0 jf pališču«	omvba n «-1
Massimo. 15.30: «P'°V R/ j
raibske otoke«. Novo Cine. 16.00:
#Jiina:
ška
>>»- J-. <<San.o5‘ffc
Odeou. 16.00:	I.	Opi
vač«, V. Uergmabb:Kens‘t(, Hadio. 15.30:	«Prfn	pid®	/
možgani«, Gianni ,0in°* Savona 15.00: «p^„ur,
ja«, I)oroty Labina d*rl<
Veneiia «Smrtonosna
Ladd.	stre»c	'	,(
Vittoria. 16.00: «Od	,
Dletrlch. „,.,2«, T- \.0P* 16.00: »SU02, v
strele
za'
M
Sv. Vid. «Tako s°n> I). Kaye.
Globoko potrti naznanjamo vsem znancem, da na.-: je 19. 4. 1950 v 72.
'»S -
letu
staro5
stari
vedno zapustil naš soprog, brat. oče *n
Viktor Sirca
,	posestnik v Godnjah.
Priporočamo ga v trajen spomin. Godnje 20. 4. 1950.	ŽALUJOČI
oče
OST
A t-L
Stružnica uredništva primorskega dnevnika v kopru - ulica c. battisti 30ia -1. - tel. 70
Tako je tekmovala mladina Koprščine v delu za volitve
,6 bi bilo prav, če ne bi ta-•P° teko uspelih volitvah
iovTi-J1** VSa' nekai tudi 0 de" nrJ usPehih naše mladine v ^volivnem tekmovanju.
dela za okrasitev vasi, jnmoci drugi
m organizacijam tivn1Sanju geSel' je mladina ak-nem,iSOde*OVida pri Prostovolj-svoio u in Stanki!*' za dvig
k organizacije
V škofij;
mladinci s prostovolj-
kajšnji
iijah so na primer tam-
viW-^°m Pomaguli pri posta-H4al VOl°k°v in nalepljali (L.. ter sklicali zborovanje j. ®e> katerega se je udele-k . mladincev in mladink. Shirali so tudi plesno pri-po končanem delu. Za-
jj^omanjkanja vaditeljev na jpniso imeli telovadnih vai. B'karanu se udeležuje vaj jpVornajski telovadni nastop VariMe in več mladincev, jmutvah so bili mladinci k 50 oddali svoj glas. 2e-Ijj;	da	ki	bolj	deloval
te,‘‘ktiv komunistične mlacfi-’ i stejg precej članov.
!va];d*na V Marezigah je po-K ha tekmovanje mladino v
®h, in Loparju d;
mci in mladinke so se u
'"V^Ve slavolokov
glede poza volitvp.
JOadj
Li.v,
n. manifestacije v Vale Prav tak° so sodel°-^ Svoi j ri telovadnih vajah. IJsrp,;0 dobr° šteje mladina v
^sdinsko tUdi to’ da k imela tje y , množično zborova-
tliaovd 6rega se j'e udeležilo 35 - -	je ondotna rola-
kteso 0r§anizacija pripravila Pr;	molitve,	sodelovala
^VQlot Vi v°iišča, postavitvi la tel0 medtera ko do sedaj Ham Vadd° nj pokazala zani-Vya ' ^asProtno se udeležuje Va [e[ neiu deset tovarišic vaj * °Vadni nastop. Vsa mladi-ie izvršila delo, potrebno
l«
fcreji'
°rganiziranj<, kresov, ki st>
V proslavo volitev, ^u in Laborju so ime-^ vsko zborovanje v obeh p^/aseh in Topolovcu vadijo Itju0 2a Prvomajski telovadni iij-.P ter so se tudi udeležili skupnih vaj v Kopru, tega je na koprski mno-Vgv manifestaciji sodelovalo jpMincev.
ik^e imajo sedaj dober ln Ceh kader
Ir
se pripravlja na te-' .. i nastop. Nasprotno pa ^inci s prostovoljnim de-■rasili volišče ju imeli množično zborovali jerema ic prisostvovalo
ie	Na	dan	volitev
'o ^ dlna organizirala budni-(ih rpa,iUb proPagandi nekate-za rc-!°nariev oddala svo.i
23 ^dsko fror.to
protifašistične Več mladink kakor
V- Šmarjah in Gažonu je bila mladina istotako zelo delovna Tako je organizirala v, Šmarju zborovanje ZAM-a in komunistične mladine. Njeno delo so bili iudi kresovi, 15 mladincev se je zadolžilo pri delih za pripravo in okrasitev voiivnega sedeža, v nedeljo pa Jie vsa mladina v Šmarjah napravila budnico in po vasi izvedla sprevod. Volila je med prvimi, sedaj pa se pripravlia na telovadni nastop prvega maja v Kopru. Podobno je mladina v Gažonu organizirala dva sestanka, v soboto pred volitvami je okrasila volišče, na dan volitev pa pripravila sprevod skozi vas. Tudi v Gažonu imaio telovadne vaje za o prvomajski nastop.
V Padni je imela mladina dobro 'uspelo zborovanje in na dan volitev 'je pokazala svojo zavest s tem, da je bila med prvimi na volišču in tudi volila.
Puče in Koštabona kažejo o-čividno na vseh področjih veliko razgibanost.. Pred volitvami je tamkajšnja organizacija ZAM sklicala zborovanje, na katerem je bilo 33 mladincev. Diskutirali so o volitvah, o nastopu za prvi maj in podobno. Samo v Koštaboni je 29 članov mladine aktivnih pri telovadbi. Udeležili so se tudi telovadnih skušenj v Kopru in so na splošno med najbolj disciplini, ranimi in najboljšimi vsega koprskega okraja.
Veliko voljo do dela kaže tudi mladina v Manžanu, ki je v predvolivnem tekmovanju organizirala dve množični zborovanji, prostovoljno delo s katerim je uredila in olepšala volišče, lepila letake in pripravita kresove. Deloma se uveljavil i v fizkulturi. Tudi na mani-festacijskem zborovanju v Kopru je sodelovala in izvedla celo tek čez drn in strn. V Strunjanu se je mladina na dan volitev podala v sprevodu do spomenika, postavljenega v počastitev padlih borcev in položila tamkaj venec, nakar je odšla na volitve.
Istotako nj zaostajala organizacija ZAM X tječjojah jn Sv. Luciji. V Šečjolah je bila mladina udeležena pri političnem delu Ljudske fronte. Organizirala je tudi 4 mladinske sestanke na bazah. Pri Sv. Luciji pa Se ie sestala komunistična mla dina. ki ie razpravljala o nalogah za volitve in glede udeležbe pri koprski manifestaciji.
Medtem ko se nekaj mladink pripravlja na telovadni nastop, ne moremo zaradi pomanjkanja vaditelja potrditi tega glede mladincev. Pač pa so ti ak-
rodna kolesarska dirka
Pokal «PRVI 'MAJ»
Sodelovali bodo dirkači Tržaškega ozemlja. Jugo*
^s Qviie, Italije in Avstrije. Proga bo dolga 286 km.
k'ski tek^ d0l3ro uspeli kole"
po Istri smo pred
1 VpliV„ -C10’ ki i sp°rtno manifesta-
K
'Stvu 6 o>°SVečena zopet k°" u- h sode'
dirkačev iz obeh con
Kih sodelovanjem
I'........
naj-
* in ozemlja. Jugoslavije, i n Avstrije bodo v soboto
ili v i°k Uri dopoldne k n esarji izpred bara blizu ribarnice v nato ori
-?%heria>>
';.HkerraV1 Slart b“
!• Tf>i, Pal*šču v Barkov-
"tllf. c*Uho oroani„U.„
organizira kole-
go	2DTVi	k. jp re.
fdVa deja 286 kra razdelila L^hiova,
na proga bo vodila
£°li
■ Trata b<>: uior^li prevoziti
dol£»i klanec do n^ka]
«5.,. ^4
Stivana, Do-
se bo nadalje-
rut>ske n Vl°r‘[,h.	skozi	Miren
Zajahski . bodo zavili po
boijQ "^ov in Tržiča,
Srn! na Tržaško ozem-
Sf ^z vna <
li>k. ^ esliun.
®azf>vico,
KN'škeEei\meci con" A in
V bo ; kr^ča, do Ko-jj toj( 1 na višini stodio-br0 \ ,b Ure-
b k°nča  ..............
m km- k-
ravnini
do Gradiške,
na-
't»i-Nio ,, ,	 .
Vbt,« ri Stivanu prišli iz
\ čez olia.dalje bo vodila
jV' 0DčtSliUn' Nabrežino-k ^0
Bo-
ki bo7nCan prvi del
-krt.‘lhro4p:a nied Strunjanom Nj). ha to ^ popravilu in Ho, v Pon« ?do tekmovalci Nn-bel pr«r°zu- bo start za
St23- anrn naslednJ1 dan
4 j>‘eia pa 'a ob 12. uri iz-V Vsg, ^ulace. Drn™« „.« t.^1 b «K<iko
S.kl
po
aHi
hd w ,nad Sv I
  '
e. Druga eta-norožnaaDOrnei5a’ k<?1'
mimo Sečjol
rer ' *'ucljo do Jfh sT Po k3Viit do Kašte ? „i Ur., ancu V?lavni gonjo
avni
,s;>
navzdol
- in e®?- klan'Cd Padll° in F h1 kri».Po dru«. pod Sraar-,^r0- Jča v strani navzdol R>rd- Od tu gre lt^ d°lgemnSlt° križišče, Sr1 do ul ktaneu čez 1 *aho *.i ' Kozine, ’ 'smre, zopet
nazaj v Divačo in Hrpelje in Kozino po isti cesti skozi Ri-žano do meje med cono A in B, v Boljunec, po zgornji cesti na trbiško cesto ter do Opčin, kjer se konča druga etapa, ki je na ta način dolga 165 km-
Od koprskih kolesarjev sta se prijavila za tekmo Sellier Pio in Colja Boris. Od tržaške-ga «Veln-kluba» bodo dirkah znani Fontanot Renato, Rinaldi Walter, Javornik Jurij in Sclau-zero Nemorinn
Od jugoslovanskih kolesarjev so prijavljeni Strain Anton, Poredski Milan. Bat Milivoi in Crnobrnja Milko.
Močno bo zastopana tudi Italija. Med prvimi so se priglasili za dirko: Ferrari Pietro, Locatelli Franc, Malabrocca Luigi, Tognoni Camillo, Mon-tanaro Bruno. Bosi Vincenzo, pričakujejo pa še, da bo sodeloval še znani italijanski dirkač od Velo-kluba «Riv» v Turinu -Cnrena. zmagovalec prve krožne tekme na STO. Najavili so se tudi Perironi in Arduino iz Turina.
Italijansko ekipo bo vodil nekdanji italijanski in svetovni kolesarski prvak Bertolazzi Piero, sedaj športni ravnatelj zavoda Frejus v Turinu
Od Avstrijcev se bo udeležil dunajski kolesarski dirkač Me-napace. avstrijski prvak iz teta 1949.
Opozarjamo naše ljubitelje športa na ta dogodek in jih p0-zivamo, da pričakajo tekmovalce v čim večjem številu na koprskem cilju, odnosno da jih pozdravijo na startu v Portorožu.
Ker kvestura iz Goric* ni dala dovoljenja za del dirke po ozemlju gorlške pokrajine, bo prvi del proge potekal takole: Barkovlje,'Devin, Prosek, Opčine, Boljunec, meja cone A in B, Koper, Šmarje, Sečjole, Buje, Brtonigla, Novi grad! Umag, Portorož in nazaj do Kopra. Drugi del proge ostane nespremenjen.
tivno sodelovali pri vseh vo-litvenih pripravah.
V Semedeli je prispevala tamkajšnja mladina pri postavitvi slavoloka in drugih voliv-no — propagandističnih delili Imela je tudi dva sestanka
V Kopru je organizirala baza ZAM 6 zborovanj, poleg- te ga pa je imela komunistična mladine še posebej 4 sestanke Od teh je 50 tovarišev sodelovalo v volivni propagandi. Razen 16 mladink, koprska mla dina ni posvečala posebne po zornosti telovadbi. Koprska kr> munistična mladina je bila med prvimi, ki se je udeležila volitev.
2e iz teh delnih podatkov razvidimo, da je mladina kopr skega okraja kot pri vseh akcijah množičnega značaja po segla tudi ob zadnjih volitvah v delo, ki je rodilo tudi mnogo uspeha.
Ine prvenstvene teKme v nedeljo. 23.1. m.
Skupina A:
Aurora B - Meduza B, na igrišču v Kopru ob 10. uri; Partizan . Rdeča zvezda, na igrišču v Kopru ob 12. uri; Arri-goni B - Portorož, na igrišču v Izoli ob 15. uri; Piran B - Olimpija, na igrišču v Piranu ob 15. uri; Strunjan - Soline, na igrišču v Strunjanu ob 15. uri.
Skupina B:
Dajla - Buje, na igrišču v Dajli ob 15. uri; Novi grad B -Umag B, na igrišču v Novem gradu ob 15. uri; Villanija -Materada, na igrišču v Vilaniji ob 15. uri; Seget . Nova vas, na igrišču v Segetu ob 15. uri.
Občni zbor Kmetnaproze
v Šmarjah
V nedeljo 23. aprila tl 1. oh 9. uri bo v Šmarjah občni zbor KMETNAPROZE s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev zapisniKarja in 2 overovateljev.
2. Citanja zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo upravnega odbora
4 Citanje jn razločitev bilance.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Diskusija o poročilih.
7. Odobritev bilance.
8. Letni program dela zadruge.
9. Določitev čistega pribitka.
10. Razrešnica članom upravnega in nadzornega odbora.
11. Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora.
12. Določitev zneska, ao katerega se lahko zadruga zadolži.
13. Sprememba imena zadruge.
14. Razno.
Pozivamo vse člane, da se občnega zbora udeležijo, ker je velikega pomena za bodoče delovanje zadruge.
POZOR E
Odkupno podjetje ((Osrednja mlekarna)) d.z o.z. v Kopru obvešča vse interesente, da odkupuje mleko, jajčka in perutnino po vezanih cenah in v prosti prodaji po ugodni ceni.
Ves odkup je organiziran preko kmetijskih prodajno-nabavnih zadrug.
SV. ANTON
Delali smo in želi uspehe
V tem diopiisu vam želim opisati, kako jie bilo v naši vasi neposredno pred volitvami in na dan volitev samih.
V p-etek zvečer je sklical odbor SIAU sestanek frontovcev. ki se ga j,e udeležilo nad 50 tovarišev in tovarišic. Navdušeno sm0 sprejeli sklepe in navodila zr. volivne priprave. Po sestanku se le vnela obravnava, h kateri se je oglasil 70-letni Glavina Jože in dejal: «Moji mladi prijatelji, spomniti vas roorajn na čase, ki smo jih preživeli pod Italijo. Tedaj se je dogodilo, da si ni mogel niti zelo priden delavec privoščiti cigaret, vladal ie nepopisen teror in v lastni hiši nismo bili gotovi življenja. Nasprotno imamo danes ljudsko oblast, svobodo, delo in kruh!»
Za njim se je oglasila tov. Turk Marija in pripomnila: «Jaz sem verna in veseli me, ko vidim, da ljudska oblast spoštuje svobodo vere. Zato cenim visoko hašo oblast in njeno skrb za delovnega človeka, katerega je spremenila iz prejšnjega sužnja v svobodnjaka.«
Po končani debati, ki se je razvijala v tein smislu, smo pričeli prepevati partizanske in narodne pesmi, da sjno se nazadnje drug od drugega kar težko ločili.
Drugi dan, y soboto, smo prišli vsi na udarniško delo. Bilo nas je 55. in delali smo kot ena sama družina. Vsakdo od nas je čutil v sebi nekakšno odgovornost do delovnega ljudstva, za katero se j,e treba vselej žrtvovati. Okra.sili smo najprej dvorano za volišče in prostor pred voliščem, ki je bil kot cvetoč vrt. Kar je pa glavno,
spomnili smo se tudi na naše junake, padle v NOB. Tudi novinarji, ki so obiskali naše volišče, sq priznali, ds je eno od najlepše urejenih vsega okraja.
Dodajn, da smo v predvoliv-ni borbi razvili močno agitacijo. Posledica tega je bila, da smo imeli ha dam volitev zelo dobre uspehe. 2e zgodaj zjutraj je godba po vseh naših zaselkih zbudila prebivalstvo, ki je nato prihajalo v skupinah in z zastavami na volišče.
Od sedme ure zjutraj do dveh popoldne ie sledila nepretrgana vrsta volivcev, tako da smo še pred veliko ploho, ki se je nato zlila, večinoma že opravili svojo volivno dolžnost. Čeprav je naša volivna enota raztresena na več majhnih naselij, so se volivci kljub temu odzvali stoodstotno. Na volitve so prišli tudi prebivalci iz malega naselja Cerej, ki šteje komaj pet hiš. S tem so tudi oni prispevali k temu, da. smo se pokazali popolnoma složne in enotne, kadar gre za interese Skupnosti. Zasluga gre našim borcem in frontovcem, ki so s svojim vztrajnim delom ustvarili kompaktnost vseh volivcev.
Temu primeru je bil tudi uspeh, kajti vseh 100 odst. volivcev je oddalo svoj glas za Ljudsko fronto.
in citate
(Plimol&ki dnemik,l
PIRAN
Otvoritev hotela Metropol
Za napredek in razvoj gostinstva ter turizma v Istrskem okrožju je pomembna pridobitev novega hotela ((Metropola v Piranu. Hotel so slovesno odprli v sredo 19. t. m. Slovesnosti se je udeležili tudi predsednik Komiteja za . gostinstvo in turizem pri vladi LR Slovenije inž. tov. Turnšek.
Hotel «Metropol» je velikega
pomena tudi za mesto Piran in so Pirančani lahko upravičeno ponosni nanj. Hotel ima izredno lepo lego ob morski obali, dve jedilnici, krasne spalnice s pogledom na morje in na pokrajino Savudrije onkr-aj Portoroškega zaliva.
Hotel je uredila Riviera Turist Hotel d.d. in ga opremila z vsemi sodobnimi napravami. Skupna zmogljivost je ob polni zasedbi 42 postelj. Poleg tekoče vode in lepih kopalnic je tudi centralna kurjava. Notranjost sob je urejena naravnost razkošno. Poleg modernega novega pohištva imajo sobe lepe preproge, na stenah, visijo umetniške slike, ob oknih so temne in svetle zavese.
Kmalu po otvoritvi je dobil hotel prve goste, ki so brez izjeme občudovali lepe prostore, točno postrežbo in dali vse priznanje tistim, ki so se za ureditev hotela največ prizadevali.
ZASEDANJE Okrajnega ljudskega odbora bo 23- aprila v Kopru
Okrajni ljudski odbor za okraj Koper bo imel v nedeljo 23. aprila t. 1- ob 9 v gledališču v Kopru svoje prvo zasedanje.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE V KOPRU MESECA MARCA
Rodili so se: Pelleschiar Ježe, Malattia Doriano, Piciga Boris, Zucca Mariella, Jovelic Gorda. na, Mazzelli Marino, Denich Loredana, Farra Rosanna, Bo-nazza Nadja, Apollonio Franca, Coronica Paolo, Auber Julijan, Zorzet Eleonora, Dabadin Edvin, Gonich Dina, Brajnik Edvin, Martinčič Rosetta, Apollonio Daniela, Tonel Rujgino, Babich Edi, Ghersinich Gianni, Zavez Olinto, Raubar Magda, Jež Vojko, Cupin Lina, Vukelič Mirjana, Lusignana Dorina, Peroša Sonja, Furlanič Jadran, Deros Rina, Degrassi Fulvij, Stokovič Neda, Ravaliko Sonja, Grbac Lucjan, Rjavec Roman, Garzia Antonio, Sabadin Rudolf, Markežan Silva, Sto-kovaz Evgenija, Civran Nadja, Titonel Edi, Bertok Nadja, -Va-scotto Marina, Vascotto mrtvorojeno od dvojčkov, Battaglia Marino, Tremul Loredana in Bonin Darko.
Umrli so: 2eleznjak Kristina, Zampiero Klementina, Pecchia-ri Katarina vdova Zamarin, Bo-nivento Vincenzo, Danelut Antonio, Bondel Anton, Pobega Giusepipe, Baseggio Amelia, Tremul Katarina, Bubbola Gio-vanni.
Poročili so se: Gobo Anton, oficir JA in Furlanič Arman-da uradnica, Peroša Franc, kmet in Bažec Leopolda, gospodinja, Krismančič Ivan, ra-diotehnik in Visič Dora, hišna.
Šahovski dvoboj na 200 deskah v Postojni
V torek 2., maja bo v okviru prvomajskih proslav v. prostorih Jamške restavracije v Ro. stojni dvoboj na 200", deskah med šahisti ljubljanske oblastne šahovske oblasti na eni strani in šahisti goričke šahovske oblasti skupno z Istrskim okrožjem na drugi strani. Stroške vožnje nusiio prireditelji. Pričetek dvoboja bo ob 9 dopoldne.
K izletu, ki bo združen z ogledom Postojnske jame, so vabljeni tudi svojci igralcev. Kosilo in večerja bosta na razpolago po zmerni ceni. Iz Pirana, Portoroža, Izole in Kopra bo vozil v Postojno poseben avtobus. Prijave igralcev sprejemata tov. Boris Kermavner okrožno sodišče Koper, m Kravanja Pino, ZDTV Koper, do sobote 22. 4. opoldne,
Dasiravno je povprečna jakost igranja ljubljanskih šahi-stov znatno večja od jakosti primorskih igralcev, bo borba zanimiva, ker bo to prvi- zares množični nastop primorskih šahistov proti ljubljanski šahovski oblasti.
I zid brzopoteznega turnirja za prvenstvo Kopra v aprilu. V sredo 19. aprila je bil v Kopru v dvorani menze št. 1 br-zoturnir za prvenstvo v aprilu ob udeležbi 23 šahistov in velikem zanimanju prijateljev šahovske igre, zlasti mladine. Igrklci so nastopili v dveh skupinah po 12 oziroma 11 šahi-stov in jih je 8 izpolnilo pogoje za vstop v finale.
Prvo in drugo nagrado sta si delila tov. Djapič in' inž. Viher s 5 in pol točkami v finalu, tretjo je prejel tov. Kalčič s 5 točkami, četrto tov. Kermavner s i in P°1 točkami, peto tov. Zerjai s 4 točkami, šesto tov. Kravanja in sedimo tov, Mitiajlovič. Prireditev je trajala nekaj preko polnoči in je prav lepo uspela.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA in UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
Iz življenja najzapadnejših Slovencev
Vas Brezje ima šolo v vinski kleti
VSI NA VOLITVE ZA MIR IN PROTI VOJNIM HUJSKAČEM! TO JE BILO GESLO NA SLAVOLOKU V UMAGU. TO SO TUDI POTRDILI, KO SO GLASOVALI ZA LJUDSKO OBLAST.
Ko greš po slabi cesti, kar V Slovenski Benečiji ni nič nenavadnega, po zapadnih predelih dežele, prideš v vasi Ter, Brdo, Viskorše in Tajpano. Človek, ki prvikrat potuje po teh krajih bi skoraj lastnim očem ne verjel, da je mogoče, da neko ljudstvo sredi dvajsetega stoletja živi v tako slabih, da ne rečemo katastrofalnih gospodarskih, in n,e samo gospodarskih, ampak tudi kulturnih in družbenih razmerah sploh.
Obiskali smo tudi vas Brezje. Vas šteje približno 500 prebivalcev ter leži v višini 800 metrov nad morjem. Do tja pelje iz Taj-pane okoli 8 km dolga pot, ki je v zelo slabem stanju, ker je že preko deset let sploh niso popravljali in ni bila niti takrat kdo ve koliko vredna. Prebivalstvo te gorske vasice se preživlja pač s tistim kar mu narava, ki je v teh krajih skopo obdarjena, more nuditi. Zemlja- je slaba in je tudi ni dosti. Ker je teren hribovit in mestoma zarasel z gozdom, je težko najti ped zemlje, ki bi bila vredna obdelave. Zaradi tega so okoli vasi in po pobočju le sem ter tja majhni koščki obdelane zemlje, kjer pridelajo ono, kar je naj-obhodneje potrebno za življenje, Ker jih domači pridelek ne more preživeti, si kupujejo tudi polento, ki je ena najvažnejših jedi teh krajev. Živinoreja se zaradi neugodnih terenskih prilik ni mogla razviti. Pri vsaki hiši redijo morda po eno kravico, kj -jo le s težavo preredijo skozi vse leto. Ce tega ne morejo, se zadovoljijo z rejo koz.
Zemljo obdelujejo na način, ki je značilen za najbolj zaostale kraje. Se ved.ro uporabljajo motiko in druga primitivna orodja.
Hiše v vasi so po večini dvonadstropne na katerih je zob časa že opravil svoje delo. Hlevi m druge shrambe za pridelke so navadno v pritličju, stanovanja pa zgoraj. V vasi je tudi nekaj poti. Ne moremo reči da gre za neki načrt, kajti hiše so pozidane brez reda in zidali so kakor se je komu zljubilo. Med seboj so povezam: s potmi, po -katerih- teče gnojnica, ki se odteka iz hlevov, kajti niti v eni hiši nimajo urejene kanalizacije, ki bi odvajala nesnago, ki se nabira v hlevih. Zaradi tega zlasti v poletnih dnevih v vasi močno zaudarja po smradu ter je res pravi čudež, da se v vasi ne pojavljajo bjiezni večje mere kakor se.
Notranjost hiše je temna in v največ primerov nesnažna. To pa zaradi edinega vzroka, ker v vasi ni vode, da bi jo lahko uporabljali za živino in druge hišne dele, kaj šele snaženje poda. Edini vir vode zc. celo vas je majhen izvirek v sredini vasi, kjer je nameščena vodna črpalka. Ta črpalka daje minimalno količino vode, kajti studenec je zelo ši-
bek in še ta usahne v vročih poletnih mesecih.
V vasi je gostilna. V isti hiši je tudi trgovina. Oe si zaželiš vina stopiš v to gostilno. Prostor točilnice je zelo majhen in tesen. Sodov ni videti. Ce naročiš vino ga gre gostilničar iskat v klet. Vhod v klet je v podu.
Ko gospodar odpre vhodna vra. ta v klet zagledaš pred seboj temno luknjo, Iz katere zaudarja po vinu. Vhod je majhen in zaradi tega se gostilničar le- s težavo spusti po strmi lestvi v klet, kjer, je mesto za vinske sode
Videli pa smo še nekaj, kar se tamkajšnjemu prebivalstvu ne zdi nič nenavadnega, v kleti 'e nekaj ne najbolj posrečenih šolskih klopi, v katerih je sedelo manjše število otrok. V temi je bilo prav tako opaziti žensko postavo učiteljice
V tem temnem prostoru, v katerem diši po izhlapelem vinu, ki zadostuje da postaneš kmalu o-mamljen, če ga vdihavaš, zlasti še če ga vdihava nedoraslo otroško telo, sedijo v klopeh otroci, učiteljica pa jih nekaj uči. —> To je vaška šola.
Iz pripovedovanja prisotnih smo nadalje izvedeli, da st- pivci kaj radi spravijo pit tudi v spodnje prostore, ki služijo za učilnico in to zaradi tega, -ker je na vrhu premalo prostora. Po šol-i skih klopeh popivajo, v vinjenosti polivajo vino in igrajo na karte. Zaradi tega se večkrat dogaja, da v ponedeljkih ni šolskega pouka, ker ima gospodar v kleti vinjene goste, ki zaspijo in jih ni mogoče spraviti ven.
Ker smo v našem časopisju že enkrat popisali razmere, zlasti šolske razmere, ki vladajo v tej vasi, so višje šolske oblasti v Vidmu prepovedale učiteljici, da dovoli kateremu koli človeku vstop v «šolo». Zakaj. So šolske oblasti to prepoved izdale, učiteljici ni znano. Mi pa prav dobro vemo, da so jo izdale zaradi tega, ker se sramujejo pisanja, ki razkrinkuje njihovo brezvestno ravnanje s temi Slovenci, ki nimajo ne le slovenske šole. ampak tudi tako šolo z italijanskim učnim jezikom.
Zamislimo se malo v te razmere. Ali ni to prava diskriminacija tamkajšnjega prebivalstva. Vprašamo se, ali bi oblasti dopustile tako ravnanje ' z onimi prebivalci, če bi bili italijanske narodnosti. Verjetno ne. Zato pa so taki z Beneškimi Slovenci Tudi to je eden izmed dokazov, da so ti ljudje Slovenci in sicer Slovenci, ki najmočneje-občutijo raznarodovalni in rasni pritisk s strani uradnih krogov. Sicer pa je to tako znana resnica, da je ni tre.ba več dokazovati, niti sedaj, ko je neki laški časopis porabil toliko papirja, da bi doka zal, da so ti ljudje Italijani.
Opisali smo samo del življenja iz vasi Brezje. Toda takih vasi je v Beneški Sloveniji še veliko.
Mnogo jih je, kjer je življenje veliko neznosnejše in kjer je borba za vsakdanji kruh res borba na življenje in smrt. 'Vsa Beneška Slovenija jo velika vas Brezje, vsi Beneški Slovenci so prebivalci te velike vasi. Povsod revščina, povsod zapostavljanje slovenskega življa. To je karakteristika življenja najzapadnejših Slovencev, ki so že desetletja pod Italijo in ki jim niti narodno osvobodilna borba, čeprav je te kraje zajela z vsemi svojim zaletom, ni mogla olajšati dejanskega fizičnega in tudi velikega duševnega trpljenja. Ustvarila pa je v njih močno voljo in čut pripadnosti narodu, ki je v o-gromni večini združen v svobodni domovini. In to jim tudi vliva novih moči. da ne klonejo in ne bodo nikoli klonili pred zakletim ccvražnikom, ki bi jih rad zbrisal z zemeljske oble in iz zgodovine.
Seja Pokrajinske depulacije
Pred dnevi se je šestala k običajni tedenski seji pokrajinska deputacija. Na tej seji je deputacija odobrila sledeče sklepe: imenovanje članov Pokrajinske deputacije Gaddia I-vana in Paoletta Silvana kot predstavnika pri komisiji za ureditev mezd delavcev; določitev višine prispevka za zasebne analize Pokrajinskega inštituta za higieno in profila-kso; oddaja stanovanja vposlop-ju št. 53 v Ul. Roma, ki je last Inštituta Duca d’Aosta iz Gradiške; pooblastilo visokemu komisariatu za zdravstvo in higieno za nabavo zdravstvenega materiala zavezniškega izvora.
Nato jo deputacija razprav ljala še o nekaterih problemih, ki se tičejo nameščenega osebja. Nato so izglasovali predlog, po katerem naj bi preuredili poslovanje podpornih ustanov v zvezi z nameščenci krajevnih ustanov in poenostavili operacije, kj sp. tičejo izplačevanja pokojnin.
IZ SVOBODNE DOMOVINE
Posadili so do sedaj 600.000 sadik gozdnega drevja
fogozdovalna dela v goričkem okraju trajajo že nekaj tednov. Pri teh delih se je posebno razgibala dijaška mladina iz Šempetra pri Gorici in Solkana, ki je -na področju Sv. gore in Sv. Gabrijela posadila okoli 10.000 sadik črnega bora. Vsi dijaki in dijakinje so delali kakor jnravlje.
Te prve letošnje množične ppgozdovalne akcije so se udeležili tudi minister za gozdarstvo Ljudske republike Slovenile Jaka Avšič, poverjenik za gozdarstvo Rn oblastnem ljudskem odboru za Goriško ter predstavnik okrajnega poverjeništva za gozdarstvo in gozdarske šole iz Kromberga ter sekcije za pogozdovanje.
Doslej so posadili 600.000 sa. dik med katerimi je prevladoval erni bor, ki so ga dobili iz drevesnice v Komnu. Poleg 50 »talnih delavcev, ki jih je seveda premalo, je gqzdarski odsek organiziral še 180 frontovcev, ki' stalno pogozdujejo. Za pogozdovanje so poslale svojo pomoč tudi sindikalne podružnice političnih' delavcev in na meščencev oblastnega odbora v Gorici. Vsi hitijo z delom da bi pogozdovanje kra-ških goličav na skalnatih re-brih, ki se dvigajo nad Solkanom in Vipavo in drugod, bilo izvršeno pravočasno. Za pravočasno izvršitev tega dela bo seveda treba mnogo požrtvova-nja, ker je določenih zn pogor-ditev skupno 166 ha površine.
Načrt za pogozdovanje Krasa se lz leta v leto zvišuje. V di brih dveh letih in pol so po
gozd 'li več kot tretjino površine, v primeru s tisto, ki so jo pogozdili v 80 letih pod biv šo Avstrijo in Italiin Pogozdovanja so se udeležili tudj pionirji. Z zastavo m lvur. moniko na čelu so korakali v gozd in po svojih močeh po magali spreminjati goli Kras v kraje, kjer bo v bodočnosti rasel košat gozd. Ponosni na uspe he jesenskega pogozdovanja, se tem vestneje opravljali svoio nalogo, da bo vsaka sadika zrastla v mogočno drevo, da bo kamnita goličava postala gozd.
IZ ŠTEVERJANA
Za promet neuporabna cesta
Črvi uničujejo češnjeve liste
Cesta med Grojno in Stever. janom je bila v zelo slabem stanju, To in pa pritožbe ljudstva je privedlo oblasti, da so sklenile, da jo bodo popravile. V ta namen so zaupali gradnjo ceste nekemu tržaškemu podjetju. To podjetje je z gradnjo ceste kaj kmalu pričelo in do pred nedavnim zaključilo najvažnejša cestna dela. Na podlago so navozili debelo kamenje ter ga stlačili s parnim .valjarjem; Po vrhu so posuli tudi nekaj peska, ki pa je med tem časom, zlasti pa zaradi dežja, ki ga je spral s teh skal, zginil ‘med razpokami, kar je povzročilo, da .štrlijo s ceste velike skale, ki skoraj onemogočajo promet. Prav tako pa cesta ni popolnoma ravna ker povzroča zlasti prevozu z motornimi vozili precejšnje težave in lahko tudi nesreče.
Pelo na cesti je že precej časa prekinjeno. Ljudje pravijo, da delo ne napreduje zato, ker je podjetje ves denar že izčrpalo. Po drugi strani pa smo ponovno izvedeli, da jp podjetje baje prejelo nadaljnja dva milijona lir. da bo delo na cesti Grojna-Steverjan lahko čim-prej in ugodno dokončano.
Tudi Steverjanci zahtevajo telefonsko zvezo z mestom. Ta zveza bi bila nujno potrebna zlasti sedaj, ko se bl!ža sezona češenj, ki jih Steverjanci prodajajo goriškim trgovcem.
Češnje so odcvetele. Vendar vedo sadjarji povedati, da je preobilica dežja v zadnjih dne. vih drevju jn obroditvi precej škodovala. Zelo - so se razpasli črvi po češnjevih listih. Sedaj ko kaže, da verjetno dežja v nekaj dnevih ne bo, bi bilo nujno, da bi sadjarji drevje škropili z raztopino modre ga. lice in svinčevega arzena. To je najboljše sredstvo za uničenje črvov, ki so se nevarno razširili po češr-jevem listju.
svojem delu. Pri delu ne gledajo na uro in so med njimi nekateri, ki delajo tudi po 16 in 18 ur na dan.
Ne privoščijo si počitka, dokler ne zasveti električna luč v novi vasi. Vaščani Jih za požrtvovalno delo vselej pogostijo. Delavci se svojega dela prav tako veselijo kot vaščani, vajeni smrdljivih petrolejk, svetle in snažne električne luči.
Precejšnja zasluga za elektrifikacijo tako številnih vasi d» imajo tudi vaščani sami. Skoraj povsod so s prostovoljnim delom napravili vse nestrokovno delo. Tudi sami delavci DES se udeležujejo prostovoljnega dela. V Ajdovščini so letos opravili 2060 ur prostovoljnega dela, kar ie skupno na 40.000 din vrednosti.
Tudi na Krasu in na Vipavskem so nameščenci DFS-a delali vztrajno. V kratki dobi so ^ zaradi njihovega požrtvovalnega dela dobile elektriko vasi Lokvica, Hudi log. Korita, Sela, Vojščica, Volčji grad, Mali dol Gradišče pri Ajdovščini, Temnica in Otošče.
Skupno so v tem ietu delavci DES-a dovršil; 186 gradenj e-lektričnega omrežja, napeljali elektriko v več k 200 vasi Slovenskega Primorja, opravili nad 5000 prostovoljnih delovnih jur. in to samo v treh mesecih. Iter 1570 ur prostovoljnega dela I v predvolivnem tekmovanju.
Popravilo in razširitev v enem lelu so nanesli eleMriko
meslne hiralnice
Dela za razširjenje in popravilo mestne hiralnice je občinska uprava zaupala gradbenemu podjetju Mattiroli. Gre namreč za popravilo poslopja v Ul. Baiamonti, kjer je skupno hiralnico nastanjen tudi občinski podporni urad. To poslopje bodo zvišali za eno nadstropje in tako pripravili prostor še za 45 revežev.
Dražba za prevzem teh del se je vršila v beli dvorani na županstvu. Za zakup teh del je tekmovalo 18 gradbenih podjetij, Delo bo prevzelo podjetje Mattiroli, ker je pristalo na najnižjo ceno. Občina je za ta dela določila 2.900.000 lir. Podjetje Mattiroli je pristalo na za 27 odst. nižjo ceno. S tem znižanjem občinska uprava prihrani skupno 780 tisoč lir.
Prispevki za brezposelne
Občinskemu skladu za pomoč brezposelnim sp te dni prispeli sledeči prispevki, ki so jih »podaj imenovana podjetja prijela s prodajo odrezkov za pomoč brezposelnim: Podjetje za avtomobilski prevoz blaga 25.514 lir; Italijanski avtomobilski klub, 10.106; Trgovska zbornica 5530. Odbor -a pomoč brezposelnim sporoča, da bodo s pobiranjem prispevkov zaključili 30. aprila.
v več kol 200 vasi Slovenskega Primorja
O obupnem stanju električne- I Nesrečen padec na dvorišču
ga omrežja, ki so ga zapustile
italijanske družbe v goriškem okraju, ne bomo izgubljali mnogo besed. Ob osvoboditvi so čakale podjetje za elektrifikacijo DES v Slovenskem Pri morju ogromne težave. Moralo je takoj pričeti graditi omrej ja in inštalacije. Ce pogledamo koliko je bilo v letih po priključitvi na tem polju storje nega, vidimo, da se vodstvi, tega podjetja popolnoma zavo da velike potrebe ljudstva. V enem letu je bilo izvršenih 188 različnih gradenj ter napeljana elektrika v več kot 200 vas) Slovenskega Primorja.
Uslužbenci DES so ':os vzorni delavci, pridno delajo in prav malo poročajo javnosti «
Na dvorišču, kjer se je mudil v urah po šol;, pri igranju, ie včeraj nerodno zdrsnil na tla 10 let stari učenec Leban Sergej. Pri padcu je zadobil nekai prask na čelu, zaradi katerih so ga domači odpeljali v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rane razkužili in obvezali glavo.
KINO
VERDI. 17; «Dan in noč», G. Grant.
VITTORIA. 17: «Rdeči jopiči«, G. Cooper in P. Goddard. CENTRALE. 17: «Gospa Schef-fington«, B. Davis. MODERNO. 17:	((Dobrodošel
tujec«, B. Crosby.
PRIMORSKI DNEVNIK .......■■
l/olivni izidi upravnih volitev v Istrskem okrožju
za posamezna volišča krajevnih in mestnih ljudskih odborov
(Nadaljevanje iz včerajšnje številke)
KAMPEL SALARA
1. volišče vp. 254, glas, vp. 200 glas. pot. 3, sik 203, nev. 26. LF 140. Soc. 0. KS 37.
2. volišče vp. 202, glas. vp. 151. glas pot. 1. sk. 152 nev. 7. LF 145. Soc. 0 KS. 0
3. volišče vp. 74. glas. vp. 66, glas. pot. 0 sk. 66. nev, 2, LF 64, Soc. 0, KS 0.
4. volišče vp. 127, glas. vp.
124, glas pot. 1, sk 125. nev. 5 LF 120. Soc. 0 KS. 0
Skupaj: vp. 657 glas. vp. 541 glas. pot. 5, sk. 546, nev 40 LF 469. Soc. 0. KS 37.
KOPER
1. volišče: vp. 129, glas vp.
118, glas. pot. 7, sk. 125, 'nev. 31, LF 94, Soc. 0. KS 0,
2. volišče: vp. 225, glas, vp. 199, glas pot. 5, sk 204 nev.
12. LF 192, Soc, 0. KS 0.
3. volišče: vp. 311, gias vp. 295, glas pot. 1, sk. 296, nev. 58, LF 238.
4. volišče: vp. 324, glas vp. 278, glas pot. 8. sk. 286, nev. 21, LF 265.
5. volišče: vp. 42, glas. vp.
35. glas pot 25, sk. 60, nev 10 LF 33, Soc. 17.
6. volišče: vp. 240, glas. vp.
179, glas. pat. 5. sk. 184, nev. 28. LF 134, Soc. 22.
7. volišče: vp. 276, glas vp. 234, glas. pot. 9. 243, nev 68, LF 175.
8. volišče: vp. 287, glas, vp. 224, glas. pot 15. 239, nev. 44, LF 195.
9. volišče: vp. 217, glas, vp.
180, glas. pot. 26, sk. 206, nev.
50. LF 96. KS 60.
10. volišče: vp 314, glas. vp. 251, glas. pot. 12, sk, 263, nev. 8, LF 255.
11. volišče: vp. 245, glas. pot. 215, glas. pot. 11, sk. 226 nev 15, LF 211.
12. volišče: vp. 162. glas vp. 134, glas pot. 4, sk. 138, nev. 14, LF 124.
13. volišče: vp. 341, glas, vp. 287, glas. pot. 13, sk. 300, nev. 44. LF 256.
14. volišče: vp. 300, glas. vp. 247, glas. pot. 25, sk 272, nev.
36. LF. 236.
15. volišče: vp. 270, glas. vp. 212, glas. pot. 31, sk. 243, nev. 55, LF 188.
16. volišče: vp. 204,, glas. vp. 163. glas. pot. 19, Sc 182, nev.
59 LF 123.
17. volišče: vp. 187. glas. vp. 171, glas pot. 11, sk. 182, nev. 38, LF 144
18. volišče: vp. 132, glas. vp.
113, glas, pot 24 sk. 137. nev. 17, LF 120.
19. volišče: vp. 285, glas. vp, 262, glas. pot. 24, sk. 286 nev
2, LF 284.
20. volišče: vp. 119, glas. vp. 103, glas pot. 12, sk. 115, nev. 31. LF 84.
21. volišče: vp. 221, glas vp. 203, glas. pot. 2, sk. 205, nev. 77, LF 128.
Skupaj: vp. 4831, glas. vp. 4103, glas pot. 289. sk. 4392, nev 718. LF 3575, Soc. 39, KS
60
KORTE
1.	volišče: vp.	146,	glas.	vp.
140,	glas pot 2,	sk.	142, nev.
0. LF 142.
2.	volišče: vp.	387,	glas.	vp.
294,	glas pot. 14. sk	308,	LF
308.
3. volišče: vp. 142. glas. vp.
125, glas. pot. 7, sk. 132, nev. 3 LF 129.
4. volišče: vp. 185, glas. vp. 173, glas pot. 3, sk. 176, LF 176.
Skupaj: vp. 860, glas. vp. 732, glas. pot. 26, sk. 758. ali 87.54 odst., nev. 3 ali 0,4 odst., LF 755 ali 99,6 odst.
KOSTABONA — PUCE 1. volišče: vp. 267, glas. vp. 259, sk. 259, nev. 3, LF 256.
2. volišče: vp. 260, glas, vp. 246 glas pot. 1, sk 247, nev.
10.'LF 237.
Skupaj: vp. 536, glas, vp. 505, glas. pot. 1, Sk. 506 ali 94,21 odst., nev. 13 ali 2,57 Odst.. LF 493 ali 97,43 odst.
MAREZIGE
1. volišče: vp. 198, glas. vp. 188, glas. pot. 2, sk. 190, nev.
1, LF 189.
2. volišče: vp. 412, glas. vp. 370, glas. pot. 9, sk. 379, nev. 49. LF 330.
3 volišče: vp. 141, glas. vp. 102, glas pot. 6, sk. 108, nev. 13 LF 95
Skupaj; vp. 751, glas. vp 660, glas. pot. 17, sk. 677 ali 98,21 odst., nev. 63 ali 9,31 odst., LF 614 ali 90,69 odst.
QSP
1. volišče: vp. 260, glas. vp. 244. sk. 244, nev. 9 LF 235.
2. volišče: vp. 60. glas. vp.
51, sk. 51, nev. 0, LF 51. Skupaj: vp. 320 glas. vp. 295,
sk. 295, ali 92,18 odst. nev. 9 ali 3,05 odst., LF 286 ali 96,95 odst.
PORTOROŽ 1. volišče: vp. 242, glas. vp 198 glas. pot. 5, sk. 203, nev
3, LF 200.
2 volišče: vp, 294, glas. vp 229] glas pot 15. sk. 244, nev
13. LF 171, Soc. 60.
3. volišče: vp. 166, glas, vp
114, glas. pot. 12, sk. 126, nev
3. LF 123.
Skupaj:	vp. 702, glas. vp,
541, glas. pot. 32, sk. 573 ali 80,88 odst., nev 19 ali 3,31 odst. LF 494 ali 86,21 odst.. Soc, 60 ali 10,48 odst.
PIRAN
1. volišče: vp. 259, glas. vp, 162, glas. pot. 29, sk. 191. nev
11, LF 180.
2. volišče: vp. 112, glas. vp 66, glas. pot. 14, sk. 78, nev.
4, LF 74
3. volišče: vp. 207, glas. vp. 167, glas pot. 30; sk. 197, nev. 19. LF 178,
4 volišče: vp. 154, glas. vp.
119, glas pot. 13, sk. 132, nev. 15, LF 117.
5 volišče: vp. 108, glas, vp. 70 glas. pot. 4. sk. 74. nev. 4, LF 70.
6. volišče: vp. 140, glas. vp,
120, glas. pot. 22, sk. 142, nev. 9 LF 133.
7. volišče: vp. 140, glas. vp. 106, glas. pot. §, sk. 114, nev. 4, LF 110.
8. volišče: vp. 357, glas. vp. 303, glas. pot. 29, sk. 332, nev. 14, LF 318.
9. volišče: vp. 290, glas. vp. 199, glas. pot. 33, sk. 232, nev.
11, LF 221.
10. volišče: vp. 281, glas. vp. 237, glas. pot, 19. sk. 257, nev.
9, LF 247.
11. volišče: vp. 46, glas. vp. 32, glas. pot. 23, sk. 55, nev. 5, LF 50.
12. volišče: vp. 318, glas. vp. 246, glas. pot. 14, sk. 260, nev.
18, LF 242.
13. volišče: vp. 367, glas. vp. 271, glas. pot. 10, sk. 281,.nev. 5, LF 276.
14. volišče: vp. 313, glas. vp.
254, glas. pot. 4, sk. 258, nev.
12. LF 246.
15. volišče: vp. 119, glas. vp. 83. glas. pot. 4, sk. 87, nev. 13, LF 46, Soc. 28.
16. volišče: vp. 144, glas. vp. 101, glas. pot. 21. sk. 122, nev. 16, LF 78. Soc. 28.
17. volišče: vp. 373, glas. vp. 285, glas. pot. 10, sk. 295, nev. 25, LF 231, Soc. 39.
18. volišče: vp. 161, glas. vp. 121, glas. pot. 5, sk. 126, nev. 2, LF 124.
19. volišče: vp. 81, glas. vp. 55, glas. pot. 2, sk. 57, nev. 10, LF 47.
Skupaj: vp. 3970, glas. vp. 2995, glas, pot. 294, sk. 3289, nev. 206, ali 6.27%, LF 2988, ali 90.85%, Soc. 95, ali 2,88%.
SECJOLE
1. volišče: vp. 217, glas. vp. 185, sk. 185, nev. 59, LF 75, Soc. 51.
2. volišče: vp. 189, glas. vp. 179 glas pot. 1, sk. 180; nev. 3, LF 177.
3. volišče: vp. 275, glas. vp. 210, glas. pot, 2, sk. 212, ney.
10. LF 202.
4. volišče: vp. 133, glas. vp.
97, sk. 97, nev. 1, LF 96.
Skupaj: vp. 814, glas. vp. 671,
glas. pot. 3, sk. 674, ali 84.51%, nev. 73, ali lO.SSTt, LF 550, ali 81.06%, Soc. 51, ali 7.57%.
SEMEDELA
1. volišče: vp. 281, glas. vp.
230, glas. pot. 3. sk. 233, nev.
19. LF 173, KS 50.
2. volišče: vp. 307, glas. vp. 277, sk. 277, nev. 1, LF 276.
Skupaj: vp. 588, glas. vp. 507, glas. not. 3, sk. 510, ali 86.22%; nev. 11 ali 2,16%, LF 449 ali 88.04%, KS 50 ali 9.08%.
STRUNJAN
1. volišče: VP- 327, glas. vp.
255, glas. pot. 4, sk. 259. nev. 76, LF 111, Soc. 49, KS 23.
2. volišče: vp. 204. glas. vp. 108, slas. pot- 4, sk. 184, nev. 6, LF 178.
Skupaj: vp. 531, glas. vp. 435, glas. not. 8, sk. 443 ali 84.14%, nev. 82 ali 18.52%, LF 289 ali 65.23%, Soc. 49 ali 11.06%, KS 23 ali 5.19%.
SV. ANTON 1. volišče: vp. 468. glas. vp. 463, glas. pot. 1, sk. 464 ali 99,57%, nev. 6 ali 1,29%, LF 458 ali 98,71%.
SV. LUCIJA
1. volišče: vp. 146, glas. vp 110, sk. 110, nev. 16, LF 94.
2. volišče: VP. 98. glas. vp. 89 sk. 89, nev. 1, LF 88.
3. volišče: vp. 178, glas. vp. 145, glas. pot. 1, sk. 146, nev. 7, LF 139.
4. volišče: vo. 266, glas.	vp.
212, sk. 212, nev. 31	LF	86,
Soc. 95.
5. volišče: vp. 106, glas. vp. 86. sk. 86, nev. 2, LF 59, Soc. 25.
6. volišče: vp. 372, glas. vp, 335. sk. 335, nev. 53, LF 282,
Sikupaj: vp. 1160, glas. vp. 977, glas. pot. 1, sk.	978	ali
83,79%, nev. 116 ali 11,41%, LF 748 ali 76,32%, Soc.	120	ali
12,27%.
SV. PETER
1. volišče: vp. 378, glas. vp. 268, glas. pot. 2, sk. 270, nev. 0, LF 270.
2. volišče: vp. 274, glas. vp. 230, glas. pot. 1, sk. 231, nev. 2, LF 229.
3. volišče: vp. 340, glas. vp. 154, glas. pot. 0, sk. 154, nev. 7, LF 147.
4. volišče: vp. 180, glas. vp.
98. sk. 98, nev. 1, LF 97. Skupaj: vp. 1145, glas. vp.
750, glas. pot. 3, sk, 753 ali 70.56%, nev. 10 ali 1,33%, LF 743 ali 98,67%.
ŠKOFIJE
1. volišče: vp. 205, glas. vp. 192 glas. pot. 6, sk. 198, nev. 7, LF 119, KS 72.
2. volišče: vp. 356, glas. vp. 343, glas. pot. 2, sk. 345, nev. 4, LF 341.
3. volišče: vp. 270, glas. vp. 251, glas. pot. 1, sk. 252, nev. 12. LF 240.
Skupaj: vp. 831, glas. vp. 786,
glas. pot. 9, sk. 795 ali 97,28%, nev. 23 ali 2,89%, LF 700 ali 88,05%, KS 72 ali 9,06%.
ŠMARJE
1. volišče: vp. 497, glas. vp. 469, glas. pot. 16, sk. 485, nev. 15, LF 470.
2. volišče: vp. 306, glas. vp.
102, glas. pot. 1, sk. 103„nev, 7, LF 96.
3. volišče: vp. 290, glas. vp. 248, glas. pot. 3, sk. 251, nev. 7, LF 244.
4. volišče: vp. 127, glas. vp.
103, sk. 103, nev. 1, LF 102.
5. volišče: vp. 127, glas. VP-112, glas. pot. 1, sk. 113, nev. 6, LF 107.
Skupaj: vp. 1347, glas. vp. 1034, glas. pot. 21, sk. 1055 ali
80,47%, nev. 36 ali 3,41%, LF 1019 ali 96,59%.
VANGANEL
1. volišče: vp. 221, glas. vp. 203, glas. pot. 1, sk. 204, nev. 8, LF 196.
2. volišče: vp. 140, glas. vp. 125, sk. 125, nev. 13, LF 112.
3. volišče: vp. 153, glas. vp. 143, glas. pot. 3, sk. 146, nev. 13. LF 133.
4. volišče: vp. 124, glas. vp. 108, glas. pot. 1, sk. 109, nev. 13. LF 96.
Skupaj: vp. 638, glas. vp. 579, glas. pot. 5, sk. 584 ali 99,65%, nev. 47. ali 8,05%, LF 537 ali 91.95%.
MATERADa
4. Pieudari: vp. 210, glas, vp. 210, glas. pot. 2, sk. 212, LF 210, nev. 2.
1. Karšete: vp. 127, glas vp. 127, glas. pot. 1, sk, 128, LF
108, nev. 20.
2. Juricani I.: vp. 219, glas. vp. 219, glas. pot. 2, sk. 221, LF 208, nev. 13.
3. Juricani II.: vp. 234, glas. vp 228, glas. pot. 2, sk, 230, LF 207, nev. 23.
1. Buroli: vp. 118, glas. vp. 108, glas. pot, 1, sk. 109, LF 95, nev. 14.
Sikupaj: vp. 908, glas. vp- 892, glas. pot. 8, sk. 90, ali 98.24%, LF 828, ali 92%, nev. 72.
NOVA VAS 1. Dolina Mirne: v p. 56, glas. vp. 49, glas. pot, 2, sk. 51, LF
47, neV. 4.
1. Serbani Donji: vp. 76, glas. vp. 73, sk. 73, LF 65, nev. 8.
1. Nova vas: vp. 352, glas. vp. 352, glas. pot. 3, sk- 355, LF 330, nev. 25.
Skupaj: vp. 484. glas. vp. 474, glas. pot. 5, sk. 479, ali 97.93%, LF 442, ali 92.27%, nev- 37.
MARUŠIČI
2, Kuberton: vp. 125, glas. Vp. .116, glas. pot. 3, sk. 119, LF 114, nev. 5.
1 Sajini: vp. 146, glas. vp. 127, glas. pot. 3, sk. 130, LF 125, nev. 5.
2. Jugovci: vp. 98, glas. vp.
89, glas. pot. 1, sk. 90, LF 88, nev. 2.
2. Filarija: vp, 103, glas. vp. 88. sk. 88, LF 86, nev. 2.
2- Vrnjak: vp. 73, glas. vp. 72, sk. 72, LF 71, nev. 1.
1. Marušiči: vp. 184, glas. vp. 173, glas. pot. 1, sk. 174, LF 167, nev. 7.
Skupaj: vp. 729, glas. vp. 665, glas pot. 8, sk. 673, ali 91.22%i LF 651, ali 92.27%. nev. 22. UMAG
2. Petrovija: vp. 345, glas. vp. 338, glas. pot. 1, sk. 339, LF 326, ney. 13.
2. Seget: vp. 112, glas. vp. 112, glas. pot. 2, sk. 114, LF 114.
5. Via Roma: vp. 352, glas. vp. 337, glas. pot. 17, sk. 354* LF 319, nev. 35.
2. Vilanija: vp. 107, glas. vp. 102, glas.	pot.	1,	sik.	103,	LF
101, nev. 2.
1. Murine: vp. 220, glas. vp. 179, glas. pot. 20, sk. 199, LF J 98. nev. 1.
3. Tribije: vp. 190, glas. vp. 212, glas.	pot.	6,	sk.	218,	LF
214, nev. 4.
4. Komunela: vp. 454, glas. vp. 436, glas. pot. 2, sk. 438, LF 428, nev. 10.
Skupaj:	vp.	1789, glas.	vp.
1716 glas.	pot.	49,	sk.	1765, ali
1)6.95%, LF 1700. ali 93.51%; nev. 65.
GROŽNJAN 1. Grožnjan I.: vp. 312, glas. vp. 297, glas. pot. 4, sk. '301, LF 273, nev. 28.
1. Grožnjan II.: vp. 109, glas. vp. 97, sk. 97, LF 82, nev. 15.
4 Poropati: vp. 199, glas. vp. 188, sk. 188, LF 164, nev. 24.
3 Martinčiči: vp. 188, glas. vp. 171, sk. 171, LF 168, nev. 3.
2 Kostanj icg: vp. 233, glas. vp. 222, glas. pot. 1, sk. 223, LF 199, nev. 24.
Skupaj: vp. 1041, glas. vp S7a, glas. pot. 5, sk. 980, ali 93.66%, LF 886, ali 90.41, nev. 94.
vp. 212, glas. pot. 2, sk. 214, LF 193, nev. 21.
2. Zakinji: vp. 202, glas. vp. 193, glas. pot. 2, sk. 135, LF 179, nev. 16.
3. Viducija: vp. 178, glas. vp. 178, glas. pot. 1, sk. 179, LF 162, nev. 11.
Skupaj: vp. 599, glas. vp. 583, glas. pot. 5, sk. 588, ali 96.33%, LF 534, ali 91.75%, nev. 48.
SV. MARIJA NA KRASU 1. Sv. Mar. na Kr.: vp. 203, glas. vp. 201, glas. pot. 1, sk. 202, LF 198, nev. 4.
1. Kmeti: vp. 145, glas. vp. 144, glas. pot. 1, sk. 145, LF 130, nev. 15.
2- Valiča: vp. 205, glas. vp. 197, sk, 197, LF 192, nev. 5.
Skupaj: vp. 553, glas. vp. 542, glas. pot. 2, sk. 544, ali 98.01%, LF 520, ali 95.95%, nev. 24.
MOMJAN
4. Momjan Gor.: vp. 134, glas. vp. 129, glas. pot. 0, sk. 129, LF 109, nev. 20.
5. Momjan Don.: vp. 219, glas. vp. 200, glas. pot. 2, sk. 202, LF 140, nev. 62.
1. Kučibreg: vp. 138, glas. vp. 125, glas. pot 1, sk. 126, LF 122, nev. 4.
2. Brič: VP. 32, glas. vp. 82, glas. pot. 0, Sc. 82, LF 79, nev- 3.
4. Brešani: vp. 176, glas. vp. 162, glas. pot. 2, sk. 164, LF 163, nev. 1.
2. Oskoruš: vp. 143, glas. vp. 1173 glas. pot. 0, sk- 117, LF 112, nev. 5.
3. Morišče: vp. 184, glas, vp. 172, glas. pot. 1, sk. 173, LF 160, nev. 13.
1. Brdo: vp. 100, glas. vp. 92, glas. pot. 0, sk. 92, LF 91, nev. 1.
Skupaj: vp. 1176, glas. vp. 1079, glas. pot. 6, sk. 1085, ali 91.71%, LF 976, ali 89.12%, nev. 109.
KASTEL
1. Kaštel: vp. 431, glas. vp. 419, glas. pot. 6, sk. 425, LF 412, nev. 13.
2. Kaldanija: vp. 215, glas. vp. 211, glas. pot. 0, sk. 211, LF 205, nev. 6.
Skupaj: vp. 646, glas. vp. 630, glas. pot. 6, sk. 636, ali 97.52%, LF 617. ali 97.01%. nev. 19..
KRASICA
1. Krasica: yp. 275, glas. vp. 256, glas. pot. 4, sk. 260, LF 243, nev. 17.
1. Baredine: vp. 157, glas. vp. 137, glas. pot. 2, sk. 139, LF 133, nev. 6.
2. Bijele Zemlje:	vp. 292, glas. vp. 275, glas. pot. 3, sk. 278, LF 262, nev. 16.
2. Lozari: vp. 131, glas. vp. 113, glas. pot, 6, sk. 119, LF 104, nev. 15.
Skupaj: vp. 855, glas. vp. 781, glas. pot. 15, sk. 796, ali 91.35%, LF 742, ali 93.22%, nev. 54.
BUJE
3. Ul. Moskva: vp. 203, glas. vp. 192, glas. pot. 3, sk. 195, LF 172, nev. 23.
4. Trg Duomo: vp. 203, glas. vp. 196, glas. pot. 4, sk. 200, LF 168, nev. 32.
2. S. Servole: vp. 323 g,las. vp, 310, glas. pot. 10, sk. 320, LF 296, nev. 24.
4. Stadio: vp. 107, glas. vp. 100, glas. pot. 4, sk. 104, LF 98, nev. 6.
7. Bibali: yp. 163, glas. vp. 147, glas. pot. 1, sk. 148,, LF 143, nev. 5.
1, Ul Garibaldi: vp. 261, glas. vp. 237, glas. pot. 23, sk. 260, LF 230, nev. 30.
5. Ul. 1. maj: vp. 401, glas. vp. 372, glas. pot. 19, sk. 391, LF 365, nev. 26.
6. Gaboč: vp. 146, glas. vp. 140, glas. pot. 14, sk. 154, LF 145, nev. 9.
8. Triban: vp. 158, glas. vp. 156, glas. pot. 19, sk. 175, LF 160, nev. 15.
Skpuaj: vp. 1965, glas. vp. 1850, glas. pot. 97, sk. 1947, ali 94.10%, LF' 1777, ali 91.54%, nev. 170.
BRTONIGLA
2. Ul. Ribar: vP- 243, glas. vp. 234, glas. pot. 24, sk. 258, LF 218, nev. 40.
Ul. Marconi: vp. 236, glas. vp. 225, glas. pot. 10, sk. 235, LF
198, nev. 37.
3. Ul. S. Croce: vp. 250, glas. vp. 242, glas. pot. 26, sk. 268; LF 222, nev. 46.
Kovri: vp. 91, glas. vp. 90, glas. pot. 1, sk. 91, LF 82, nev. 9-
5. Fernetiči: vp. 89, glas. vp, 85, glas. pot. 4, sk. 89, LF 76, nev. 13.
Marinčiči: vp. 66, glas. vp. 65, glas. pot. 4, sk. 69, LF 62, nev. 7.
Fiorini: vp. 161, glas. vp, 145, glas. pot. 5, sk. 159, LF 142, nev. 17.
3. Radini: vp. 120, glas. vp. 117, glas. pot. 6, sk. 123, LF 109, nev. 14.
Skupaj: vp. 1256, glas. vp. 1212, glas. pot. 80, sk. 1292, ali 96.49%, LF 1109, ali 86.91%, nev. 183.
NOVI GRAD
2. Ul. 1. maj: vp. 294, glas. vp. 280, glas. pot. 1, sk. 281, LF 244, nev. 37.
3. Ul. Travagin: vp. 210, glas. vp. 205, glas. pot. 1, sk. 206, LF 193, nev. 13.
1. Trg Slobode: vp. 448, glas. vp. 421, glas. pot. 3, sk. 424, LF 355, nev. 69.
2. Antenal: vp. 47, glas. vp. 44, glas. pot. 0, sk. 44, LF 42, nev. 2.
4. Bužinija: vd. 182, glas. vp. 173, glas. pot. 1; sk. 174, LF 150, nev. 24.
5. Dajla: vp. 254, glas. vp. 251, glas. pot. 2, sk. 253, LF 215, nev. 38.
Skupaj: vp. 1435, glas. vp. 1374, glas. pot. 8, sk. 1382, ali 95.75%, LF 1199, hli 86.76%, nev. 183.
BASANIJA .
Bašanija: vp. 293, glas. vp. 279, glas. pot. 3, sk. 282, LF 270, nev. 12.
1. Medigija: yp. 100, glas. vp. 93, glas. pot. 2, sk. 95, LF 95, nev. 0.
2. Zambratija: vp. 248, glas. vp. 233, glas. pot. 0, sk. 233, LF 231, nev. 2.
Skupaj: vp- 641, glas. vp. 605, glas. pot. 5, sk. 610, ali 94.48%, LF 596 ali 92.72%, nev. 14.
gospodaistvo
TRGOVINA•	INDUSTRIJA» ♦
Nov predlog za prekop Ren-Majna-Dona«
-ZG2<>n.,23iAiv,
raAUKFURJ
30UA.VA
W *£EN - MAINA '
ZGBAJEM
i im 1111 m i V GRADNJI
Na zasedanju avstrijskega združenja za plovbo po Renu, ki je bilo nedavno v Bregenzu
Donava
________ V	MAČRtu
WIIU' NOVI NAČRT
tos pa bodo pričeli graditi centralo pri Rheinauu. Po dovršenih delih v smislu načrta bo
ob Bodenskem jezeru, so obja- plovba potekala brez ovir.
vili nov predlog za gradnjo kanala, ki bi povezal Donavo z Bodenskim jezerom. Nov j načrt predvideva rečno povezavo med Friedrichshafnom in Ulmom. Višinsko razliko odn. gladine bi odpravili s pregradami in z novim načinom, po katerem bi tovorne čolne naložili ha elektrovozove, položene na posebno širok tir.
Avstrijsko združenje, ki so ga ustanovili pred tremi leti, si najbolj prizadeva doseči plovnost gornjega Rena med Baslom in Bodenskim jezerom in kar najbolj olajšati ureditev plovbe, Vse to terja seveda pretežno sodelovanje Švice in Nemčije. Od 12 elektro-cehtral, ki so potrebne pri teh načrtih, so jih šest že spravili v obrat, le-
O isti stvari je napisal predstavnik nemških listov, v Trsta dr. K. Rau za zadnjo številko «Gospodarstva» zanimiv, članek, ki osvetljuje potankosti gradenj. Zaključek je, da vsaj še 15 let ni r.ačunati na dokončanje zveze med Donavo in Renom, ki pa bo, ko bo izgrajena, nedvomno'prizadela tržaški promet. Tako Avstrija, kakor CSR pa tudi Madžarska bodo imele na razpolago ceneno zvezo z zapadnimi lukami.
Zvezna tarifa Benete
Dunajski uVerkehr« poroča, da pripravljajo neposredno železniško tarifo Avstrija-Benetke. V dneh od 20. do 24. marca so se
vsled tega sestali na potk0*1* razpravljanje avstrijski *asWJ ki s predstavniki generalne rekcije italijanskih šelezuk. vija meni, da bo tarifa it®*® po vzorcu tarife Trst-Av*trlj*> velja od dne 15. marca t. L ljala pa bo seveda za preko Trbiža in Brennerja. fa bo izdelana v švicarskiD j kih. Veljala bo tudi za promet skozi Benetke preko Buchs-a in St. *■* [t. then-a, proti zapadni Ne»W* škoslovaški in Madžarski, va tarife bo verjetno kMt**L srede maja, veljati pa naj čela prve dni junija t. I.
evri
Hamburgški župan T6.?? gal, da sklenejo pri*®! Antmerpen, Rotterdam, i sterdam, Bremen in af~M nekakšno <iconjerenceš zaradi ureditve promet®, ditve pristaniških dajale^ radi odprave razlik ih nih trgovinskih
Nemški predlog je v
10(3
predlogom, ki ga je to sprožil ravnatelj
oddelka holandskega stva za promet.
tiu**
Noža* inki.. v Fnrianiii ie v n
• 'm
Zelo razvita industnfl ^ na področju pri ManDS*) zu Vidma trpi močno tvrdke, ki se bavijo s I proizvodnjo, bodo menda J j vrata. Na vsak način stavniki te panoge, PreJj> odločijo za tak korak, vldtine organe, na svoje
  ________________________
Od vasi do vasi po naši deže
Zanimive zgodbe o vd
ob „boljem-nncti“ ali BoljtuM*
Kaj delajo Bolj unčam, Kako je nastala vas. Bo s Turki in fašisti. Stari običaji in vesele pripovo
SPOMENIK PADLIM BORCEM ZA SVOBODO
Pretekla borba-jamstvo za bodočnost
Med osvobodilno borbo so se vaščani dobro izkazali in sodelovali za zmago nad fašizmom. Na spomeniku je napisano, da je med vojno padlo za osvoboditev 14 partizanov, 3 talci in 5 pogrešanih. Vas sama ni utrpela večje škode, ker ni bila požgana, pač pa so jo poleti 1944. bombardirali takratni zavezniki, pred svojim poginom pa so streljali Nemci. Porušenih je bilo neikaj hiš, več poškodovanih, zvoniku pa so odkrili glavo.
Boljunčani §o imeli opravka s fašisti že leta 1921; ko so bile tedaj volitve in so prihajali v mesto škvadristi. Vrgli so bombe na trgu, da bi ustrahovali vaščane. Nekatere niso eksplodirale. Večja skupina ljudi se je vračala i* cerkve od šmarnic. Bila 'je velika nevarnost. Neki domačin, mlad fant P°
imenu Korošec Josip se je zavedal nevarnosti in hotel odstraniti bombe. Pa mu je eksplodiralo in mu odneslo roko. Leta 1923 pa so fašist; od jeze zažgali eno hišo.
Z griča k potoku
Boljunec. Qd kod.' to ime in kako je nastala vas? Kakšne običaje še dobimo? In kaj pravijo stari ljudje? Vsq to nas zanima in ne sme v pozabo. Zapisati je treba, da bodo o tem znali tudi naši potomci.
V starih, davnih časih so se naselili na griču Brdo ljudje, k; so se imenovali Mavri. Ta priimek je ostal še do danes in mnogo Boljunčanov nosi priimek Maver, pozneje so prišle še družine Zobec in se je naselje na Brdu začelo razvijati. Toda prebivalcem je bilo zelo nerodno, ker niso imeli v vasi nobenega studenca. Po vodo so morali v Glinščico. Tako ni
moglo naprej. Izbrali so si drugo temeljito rešitev.
«Zakaj bi vedno hodili po vodo k oddaljenemu studencu? Preselimo se rajši tja, kjer je »bolj;. unecs. Tak0 so sklenili in naredili. Nastalo je novo naselje ob boljšem «uncu» ali izvirku in je tako dobilo ime Boljunec. Pametno so naredili, ko so se preselili 2 griča k potoku, kjer je zdaj vas. Saj je tu ravan in bolj na prometnem kraju. Zato se je Boljunec razvijal, na Brdu se prav gotovo ne bi bil tako.
Spopad s Turki
V kotičku ob Glinščici ined hribom Sv. Mihela in Grižo je rastla vas. Nad njo, z vrha Sv. Mihela in Sv. Roka pa sta si ta dva svetnika, ki sta tam imela vsak svojo cerkvico, «priži gala pipe tobaka«. Hrib Sv. Mihela je bil najbrž dobro zavetišče za nekdanje prebivalce
pred vpadi roparjev in Turkov ter že prej. Prav pod vrhom Sv. Mihela je iz Boljunca videti jamo, v kateri so pred leti dobili še železno orožje. Na vrhu samem pa je verjetno bil v davni preteklosti tabor s trojnim obzidjem. Tudi na Griži so vidni ie sledovi obrambnega zidovja iz časa turških napadov. Domačini so se zatekli v hribe m se od tam branili proti Turkom. Bilo je novembra 1471. ko so horde Turkov izkoristile vojno med Poljsko ir, Madžarsko, kateri se je bil pridružil tudi cesar Friderik III, in so vdrle v naše kraje tja do Tržiča. Krenili so .tudi proti Trstu in postavili svoje šotore pred zidovi mesta. Umaknili so se do Glinščice, kjer jih je napadel kapitan tržaškega mesta Nikolaj Logar. Huda ura je bila takrat za naše Boljunčane in za vse naše vasi. Pa so verjetno dobro naklestili Turčine, kot so pozneje Nemce in fašiste. Turke so s kamenjem, z vilami, cepci, vrelim oljem in panji čebel, fašiste Pa z mitraljezi, ki so jim jih vzeli v borbi iz rok. Vsak, ki si poželi naše zemlje in naše svobode, si opeče prste in si jih še bo. Tako je zapisano v knjigi naše zgodovine.
Stare in nove pravljice o cuprancah in druge vesele pripovedke
Med sosednimi vasmi so bila včasih huda nasprotstva. Boljunčani so si bili «v laseh« z
Dolinčani in Borštani, zmerjali so se, psovke sp letele in kamenje, ko so se srečali. Ko pa je pretila nevarnost, so se združili in enotno borili proti sovražniku Takega razdora kot js danes V sami vasi, pa še ni bilo. Ko so Turki izginili in so Francozi pobrali šila in kopita, so se vaščani zopet vrnili na svoje delo. Zvečer pa sp si za ognjiščem pripovedovali zgodbe o Turkih in o «cupran-cah». Da, tudi «cuprance« in volkodlake so videli, ker so bili praznoverni in so radi pili žganje. «Odkar ni žganja, ni več cupranc in nobenega ne nosi več mrak«. Tako mi pravi prileten Boljunčan in se smeje. Eh, zdaj se smejemo, ampak takrat ni bilo kaj smeha, «bri(e)še» in akamižoti« so se tresli.
Zdaj pa poslušajte ono od Pira. Piro jg bil delavec. Delal je v livarni v Trstu. Rad ga je pil. Vsakikrat ko je šel mimo gostilne, je krenil tudi na kvar-tmček. Zena se je jezila in ga zmerjala. Pa se je Piro hotel pokazati, da je možak. Odločil se je, tla ga ne bo več pil- Gre mimo gostilne, rad bi vstopil, toda premaguje se in koraka naprej. «Piro bodi mož, Piro, ne oziraj se tja. Tam je skušnjava. Bodi mož. Se en korak, Piro, pa boš mož beseda«. Težka je borba. Piro počasi korak za korakom. Ze je mimo gostilne.
«Bravo Piro, ti sj mož«, mu pravi nekaj od znotraj. Piro je vesel sam sebe. Taka zmaga je vredna nagrade. Pogumno kre.
LOVREČIČA J. Lovrečiča: vp. 219, glas,
   	      iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii
SPISAL:
V tej vasi povprašuj po Joštu Schwarzkoblerju in po vseh, ki so ostali za njim. Poizvedi za tuje ljudi, pri katerih je vnukinja Agata, o kateri Jo govorila Schwarzkoblerjeva vdova. To dekletce moraš, naj te stane, kar hoče, pripeljati na Visoko. Sla bo s tabo, posebno ker bo hotela videti grob svoje stare matere. Ko si jo pripeljal na Visoko, imej vsak dan pred očmi, da je Agata Schwarz
koblerjeva lastnice dobre polovice obeh tvojih kmetij na VI sokern; plačala se Je ta polovica z denarjem Jošta Schvvarz-koblerja, torej z dekletovim denarjem. Moja želja bi bila, da zasnubiš deklico, da bi postala tvoja zakonska žena, ker Visoko itak ne bo moglo dolgo ostati brez gospodinje. V tem pa ji ne delaj sile! Ce bi sl izbrala drugega, Ji izplačaj polovico naših dveh kmetij, da bo
poravnana škoda in da bo vse to govorilo zame, kadar bo sodil Gospod mene — morilca. Na vse to si mi dal svojo prisego in zgnije naj ti jezik, če jo kdaj prelomiš!«
S temi groznimi besedami me je oče odslovil. Bilo je to zjutraj na dan sv. Korbinijana, ki ga praznujemo ob koncu meseca listopada.
Nekaj časa je oče potem še vstajal in lazil okrog. Tu in tam sem tudi še čul, kako je odpiral železni zaboj in kako Je cvenkljal denar, ki ga je prešteval s trdimi prsti.
Okrog božiča sem moral po grajskega pisarja, ki je dai poklicati Jakoba Debeljaka, prvega ključarja pri Sv. Volniku, in Janeza Klemenčiča, drugega ključarja ravno tam. Oče je delal testament in grajski pisar je zapisal, kar je bila očetova poslednja volja.
Stara pa je resnica: Kdor dela testament, mora kmalu umre-
ti! Vedeli smo zatorej, da so štete ure življenja Polikarpu Khallanu, tudi Khallainu. Kmalu, po novem letu se ga je dotaknil božji prst in ohromela mu je desna stran telesa, da ni mogei več vstajati in da smo ga prekladali kakor kos mrtvega lesa.
Takrat sem bil poslan še enkrat po brata Valentina. Spet mu je dolgo govoril, tudi pel mu je ln čital iz debele knjige. Ko je bilo petje in čitanje pri kraju, me je poklical Valentin v sobo.
Bog mi bo odpustil in Devica Marija bo molila zame, da mi ta greh ne obleži na duši! V moji navzočnosti je luteranski kaplan po krivoversko blagoslovil kruh in blagoslovil je tudi vino v kelihu. Nato je delil kruh in vino bolniku, katerega sem vzdignil, da je zaužil o čemer mu je Felicijanov vnuk lagal, da je meso in kri našega Gospoda Odrešenika. Ko je le-
žal oče spet v postelji, je prijel z levico, ki jo je še lahko pregibal, mojo desnico, rekoč:
Klzidor! Bodi blagoslovljen za vso ljubezen, katero mi izkazuješ!«
Bratu Valentinu sem izplačal deset cekinov, potem pa sem pobegnil iz sobe pod temno podstrešje, kjer sem se izjokal, kakor nekdaj sveti apostol, ko Je bil zatajil svojega Učenika.
Felicijanov vnuk Je pustil očetu težko knjigo, da bi si dal iž nje brati, kadar bi se mu približevale smrtne stiske. Ta knjiga je nosila tole ime: BIBL1A TV IE VSE SVETU PISMV, STAREGA inu Noviga Testamenta, Slovenski tolmaz-hena, Skvsi IVRIA DALMATINA.
In res se je pričel visoški gospodar približevati smrtni stiski! Govorica mu Je tekla težko in postal je sam sebi v največjo nadlego. Meni pa naj pričajo vsi svetniki, da sem mu tudi v
največji revščini izkazoval ljubezen, ki jo mora dajati sin svojemu očetu. Niti za trenutek nisem opešal pri njegovi postelji. To umiranje je bilo mučno, grozno in strašno! Tako umirati nisem videi človeka. Videi sem Jih umirati po bojiščih, ko je polje odmevalo od obupnih krikov obupanih grešnikov; ali tudi takrat nisem o-pazil toliko straha pred smrtjo, kadar Je profos vlačil svoje ljudi pod vislice!
Grozne so bile noči. Onemoglemu telesu Je odpovedalo spanje. Stari mož Je pričel pripovedovati, da čuje različne glasove: sedaj je šumela reka, sedaj spet so se oglašali iz daljave zvonovi. Nad šumenje In brenčanje pa je segal glas, ki ga Je v smrtnem objemu ležeči bolnik najmanj rad poslušal — glas umorjenega Schwarzko-blerja: ePridem pote! Pridem pote!«
Jecljal je:
#Ali ga vidiš? Tam v temi stoji, dobro mu razločim obraz in zadaj je tudi rana in v nji to prekleto bodalo! — Izidor, pomagaj!«
V takih trenutkih sera pograbil po knjigi Jurija Dalmatina. Odpri sem jo, kjer se je sama hotela odpreti. In odprla se je na mestu kjer je stalo:
Bug, bodi meni milostiu, po tvoji dobruti,
Inu pobriši doli moje grehe, po tvoim velikim vsmilenju Dobro me operi od moje pregrehe, inu očisti me od mojga greha. —
Zakaj jest spoznam mojo pregreno, inu moj greh je vselej pred mano. —
Daj, da slišim veselje inu dobro volo. Da bodo te kost)) vesele, katere si tl sterl-
Odreši me od dolga te kril, o Bug, kir si ti moj Bug inu Izveličar, da bo moj jezik tvojo pravico hvalil.
se ga je prijelo ; pravijo njegovim
ne v gostilno: «Ej, P-cPl'p!! pa ga prinesi cel liter«. “ bil možak.	im
Tudi možje, ki so koruzo na zemljišču, ki s dalo k vaškemu mlind* opogumili, ko je stari otresel roso in začel beden se ni upal dokler je bila rosa na	^
ruznega stebla. «Dokler ' ne smpš okopavati«, 1 stara prepoved. Vsi so Ss£r čakali. Tedaj pride tuj (f reče: «Kaj bomo čakal'" ^ se roso in vsi začnejo ^ f vati. Tudi naslednji	oi'r
so upali delati. Čakali ga, ki trese roso,
Ime
nes pravijo
«Pri Rsnjači«. Ze ko '.t V,1
«pryržkih», pridevkih povem te to.	d
Pred nekaj let; so vrsti vsi v isti ulic*’ «Burja», «Lic», «Mtče*’ ■ fer», «Balotca» in tra Marjeta« pa je b *JI in vsem za botro pri pa prisopiha k njej ne / hudotnušnež in ji Pr „ jK strašno vest: «Dober d8 $t Marjeta, čujte: Lora, p M piše skuz lic, je užg if£ miča je zažgala	/L
vrnilo baloto in je ub,‘. /.(e-Dobre volje so bili, km ■ nedavnega so jim sevset* jjj« ga radi očitali, da pi r^i fj na lahko živeli in da ^ oy povzdiguje pete, čel« ^ • slišijo harmoniko. P* ^ “j. Boljunčani vračali "ii° nFj. go. Borštanom so oc' po ^ >;o», Ricmanjcem čanom pa... no, Dolin^' enkrat pustimo Prj nU(jo9I’!v
ne preveč zamerimo
mu županu. Oh, da	[
mo, že ko govorimo „ p
Pravijo, da bodo sča inestili sedež dolmsk _ ,grlu . Boljunec. Morda je , rodno tako blizu jn^^iUij meje? Cc bi verjeli	i
pišejo listi «l’Unita»’ ^ i j «11 Lavoratore«. bl_iSOptsi
'e lXf
po
jih. V starih časih so
e« in
kc», sedaj pa	ih1,V
>či ®
•> <1 h takip
to res. Saj so ti meseci pisarili, da J(() tel1. / j noči zelo nevarno P vide^|D' j
li*,, i
noči «cuprance» in gg«! ^1) ke«, sedaj pa 0 jo K® /! temi (mačje oči »naprednjaki«) Jl<’ A- N) fj|i ki Jim Pravijo taKih pradedje so s<-
kah na razpotju^ tfcF «cuprancanu»	kr	,^i)c	,
kako se Pa molijo »uroke« 0p 5 Toda pustim0 ^ j ,oy Poglejmo ra^ ’ reteKl*h so ie ostali ir- P #)
(Se nadeli'
di«
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna l«00, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJ: izvod 4.50,	t1	gf
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln0Z* zy,Z. '	■*
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tlska^ •
uoNTECCHl sl s III nad. - Telefon štev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI od^'30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. ULLAbi, od B.JO-12 m o	prnj.	7a	vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO, rr Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-H, Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.