Poštnlna plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mescčno Din 7"—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din, Kedakc:ja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva u!ica I, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 75. Celje, petek 19. septembra 1930. Leto XII. Bankovce so hoteli ponarejati Zanimiva razprava na okrožnem sodišču v Celju. V četrtek 18. t. m. ob 8. zjutraj se je price]a pred inalim senatom na okrožnem sodišču v Celju razpravat proti 9 moškim in 1 ženski, ki so bili obtoženi zaradi nameravanega ponarejanja bankovcev in napelja- vanja druge osebe k temu zločinu. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, votanta sta bila s. ap. s. Levičnik in s. o. s. dr. Bavdek, dr- žavno tožilstvo je zastopal dr. Ju- hart, obtoženca Jerneja Štirna je za- govarjal dr. Ervin Mejak, Janeza in Franca Ovčaka, Marijo Ovčakovo in Josipa Poljanška dr. Juro Hrašovec, Franca Pajka, Ivana Šustarja, Ur- J ha Pogačarja in Janeza Svetlina Jo- j sip Erhatič, Janeza Erjavška pa dr. Teodor Sbrizaj. Obtoženi so bili 55-1 etni Čevljar- ski mojster Josip Štirn iz Kamnika, 52-letni posestnik Janez Ovčak iz Krištofdola, njegov sin 23-letni ru- dar Franc Ovčak od Sv. Katarine pri Hrastniku, njegova hči 27-letna služkinja Marija Ovčakova iz Ljub- ljane, 46-1 etni lesni trgovec Josip Poljanšek s Sovinje peči, 69-letni te- sar Franc Pajk s Sela, 29-letni tr- govski zastopnik Ivan Sustar iz Podhruške, 37-letni kovač Urn Poga- čar iz Podgore, 46-letni posestnik Janez Svetlin iz Podgorja in 35-letni posestnik Janez Erjavšek iz Kamni- ka. Vsi obtoženci razen Franca Ov- čaka in njegove sestre Marije so že predkaznovani, nekateri celo po veC- krat. Obtožnica je navajala v glavnom naslednje: Vsi obtoženci so se dogo- vorili, da bodo izdelovalii papirnat denar in jra dali v promet. Jernsj Štirn, Janez Ovčak, Franc Pajk, Ivan Sustar, Josip Poljanšck, Janez Svetlin in Janez Erjavšek so v letih 1928., 1929. in 1930. v Subadolu pri Kamniku namerno poskušali zave- sti Janeza Sclana k ponarejanju de- nar j a. Leta 1928. je vzbudila veliko son- zacijo porotna obravnava v Ljublja- ni proti Janezu Selanu iz Suhadola pri Kamniku, ki je kot samouk brez vsake višje izobrazbe točno ponare- dil 100-dinarske bankovce, jih raz- množil na razmnoževalnein aparatu in jih spravljal v promet. Porota ga je kljub temu oprostila. Takrat so se sestali Janez Stirn, Janez Svetlin, Janez Erjavšek, Josip Poljanšek in Ivan Sustar in se do- govorili, da bodo začeli ponarejati dcnar in ga razpečevati. Ker niso imeli sami spretnega risarja, so za- čeli nagovarjati Janeza Selana, da bi jim pomagal pri ponarejanju bankovcev. Selan pa ni hotel o tern ničesar slišati. Stirn, Svetlin, Sustar, Erjavšek, Janez Ovčak in Pajk so v Ictih 1929. do 1930. skupno ali posa- niezno ponovno nagovarjali Selana in ga prosili za sodelovanje, a brcz uspeha. v' it-tošnji zimi se je Stirn sezna- nil z Marijo Ovčakovo, ki je služila v Kamniku kot natakarica. Potom nje je prišel v stik z Janezom in Francem Ovčakom ter Pajkom. Ž njimi se je dogovoril, da bodo raz- pečavali ponarejen denar in ga da- jali hrvatskim kmetom pri nakupu konj. Med Stirnom ter Janezom Ov- čakom in Pajkom se je razvila ži- vahna korespondenca, ki so jo poz- neje deloma zaplenili. Ker je Janez Selan brezpogojno odklanjal pomoC, sta začela Ovčak in Pajk iskati spretnega risarja, ki bi kopiral nov- čanice. Pajk se je tudi pogajal z ne- ko zagrebško tvrdko glede nakupa opalografa. Letos v juniju je sklical Stirn se- stanek pri Francu Ovčaku v Hrast- niku, kit so se ga udeležili tudi Ja- nez Ovčak, Marija Ovčakova in Jo- sip Poljanšek. Stirn je povabil tudi Selana, ki pa je udeležbo odklonil. O tern sestanku je biifo obvešeeno orožništvo, ki je vse udeležence are- tiralo. Razprava je trajala od 8. do 12.15 in od 15. do 20.10. Potek razprave je b"iY prav zani'mfv. Obtoženci so tajili vse, le Pajk in Sustar sta deloma priznala krivdo. Priča Janez Selan je v glavnem izpovedal v smislu ob- tožnice. Po govorih državnega tožilca in zagovornikov se je umaknil senat k posvetovanju, ki je trajalo nad 1 uro. Ob 20.10 je razglasil predsednik dr. DolniCar naslednjo razsodbo: Jernej Stirn je obsojen na 12 mesecev stro- gega zapora in denarno kazen, Ja- nez Ovčak na 9 mesecev strogega zapora in denarno kazcn, Franc Pajk na 5 mesecev strogega zapora in denarno kazen, vsi trije zaradi nameravanega ponarejanja denar j a in nagovarjanja Janeza Selana k ponarejanju. Zaradi nameravanega ponarejanja denarja sta bila obso- jena Josip Poljanšek in Ivan Sustar vsak na 3 mesece navadnega zapora. Lepotica se je odlocila, Lepa Janja se je omožila Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, JanČe dragi, pravim, rada vedno vsakomur izjavim: Brez Albusa ni, dragee, pranja!« Tudi mladeničcm zadaje veliko skib pranje novega perlla in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že 10-!etja najboljše sredstvo ALBUS - TERPENTfNOVO MILO Obtoženci Franc Ovčak, Marija Ov- čakova, Urh Pogačar, Janez Svetlin in Janez Erjavšek so bili oproščeni. Obsojenccm se šteje v kazen preis- kovalni zapor od 23. junija t. 1. zju- traj. Nemci in mi V jedilnih vozovih nemškega dru- štva Mitrope ne servirajo pšeničnega, nego samo ržen kruh. Kot pojasnilo so na mizah naslednje tiskane objave : «Niišim gostoni ! Nemško poljedelstvo proizvaja letno okrog 35 milijonaton pšenice in okrog 85 milijona ton rži. Nemško prebi- valstvo porabi okrog 5'5 milijona ton pšenice in okrog 65 milijona ton rži. Dva milijona ton rži preostantta vsako leto in se ne moreta prodati na svetovnem trgu. Dva milijona ton pšenice se morata vsako leto uvoziti. 2a to plačuje nem- §ki narod inozemstvu približno pol- drugo milijardo mark. Ta denar spada v državi med bremena, ki zadenejo vsakega posameznika. V interesu nemškega poljedelstva in vsakega posameznega Nemca smo skle- nili servirati v svojih vozovih samo nemški ržen kruh. Skušali bomo ustreči raznim okusom s tem, da bomo imeli veČ vrst rženega kruha. Veseli bomo, če se bodo naSi spo- Stovani gostje strinjali s tem našim Skobe : Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) Zašumelo in zaj-opotalo je krog mene: Nebeška škropilnica je stopi- la v akci'jo. Debele, goste kaplje so me začele tako naglo šibati, da sem bil v trenutku do kože premoCen. Kakor da je polito z vrelo inastjo, se je svetlikalo skalovje nad mano. S skrajnim naporom sem se nasla- njal s prsi na gladko pečino. »Matä«! sem zaklical, kakoi' otrok, ki ga je bil prestrašil pes na cesti. In zagledal sem jo v prividu, kako sključena sedi pri nizkem oknu mraöne ulice s šivanjem v roki in nestrpno čaka, kdaj bodo zabobneli urni koraki pismonoše na trdih ka- menitlih tleh. »Danes bo prišlo pi smo in rešena bom skrbi.« Stisnil sem zobe. 2ile so se napele od Cudežnega vala moči, ki je tako nenadoma planil vanje. Kakor v božjastnem krču so zadrhtele miši- ce na rokah . . . Rešen! Oprijemačoč se borovih vej sem se počasi vzpenjal po strmini, od koder so me biile prinesle ncsrečne nogc. Svinčena utrujenost je legla na ude. Kolena, so se mi Sibil a in kovač v prsih je tako divje razbijal, da sem komaj še dihal . . . Ko sem v strahovitem nalivu pri- klompal do koče, sem k sreči našel oskrbnika samega v veži. »Ali imate kake suhe cunje, da bi se preoblekel?« sem milo zapro- si'l. »Ene irhaste hlače »na leso« vam bom dal. Kamižolo vam pa lahko Benedikt posodi.« »Kako ste dobri in blagi! Skoda, da nisem kipar: Iz bele piramide naše Ojstrice bi izklesal vase pri- jazno obličje.1« Črez dobre četrt ure je stopila v kočo čudna človeška prikazen v tesnih- oguljenih hlačah iz gamzove kože. Suknjič s prekratkimi rokavi je imel na komolcih ventilacijo in se je kakor črna svila svetil pod ovratnikom. S krohotom in velikim navduše- njem me je sprejela vsa družba. Gledaii in občudovali so me, kakor da sem priletel z Marsa. »Povej ho, kod si si pa toliko časa rosil čeveljčke«, se mi je hudomuš- no rogal Kocbek. »Ali te je razgled tako prevzel, da sc nisi mogel od- ti'gati od vrhunca?« Nisem se zmenil za vsa številna šaljiva in zbadljiva vprašanja in pripombe. Moje nemirne oči so be- gale po mraCnem prostoru. Iskale so — gospodično Moniko. Neko čudno hreponenjc me je vleklo k nji, ka- kor da je ona tisti rešilni angel, ki me bo peljal v paradiž novega sreč- nega življenja. Neprijetno doživetje nad prepa- dom je namreč rodilo dober sklepe zdravega spoznanja. »Sedaj te pa čakajo druge naloge«, sem si dejal, »polne resnega dela in važnih izprememb. Poiskati bo tre- ba družice, ki bo energična, duho- vita in lepa. Ni vrag, da bi te žen- ska s takimi lepimi lastnostmi ne priklenila na dom in ne napravila iz Savla Pavla.« Priklenjen biti na svoj lastni dom, poslušati nedolžno čebljanje zdravih zakonskih o|trok, oj, to mora biti slast vseh slasti! Zgodovina srečnih zakonov nam imenuje več takih slučajev, ko je ženska največjega razbojnika spra- v^ila na čednosti in kreposti zlato pot in mu pripravila in ustvarila raj, o katerem se mu poprej še nik- dai- niti sanjalo ni. Kavno sem hotel vpraäati, kje se mudi »Beatrica mojih sanj«, ko za- slišimo zunaj ženski krik: »Jezus, Marija!«, ki ga je spremljal ropot, kakor da se je podrl kos podstrešja. Z zamolklim u dare em, ki mu je sle- dilo hreščanej in pokanje lesa, je nekaj težko telebnilo z viška na tla, da se je stresla hiša kakor ob po- tresu. Na ušesa nam udari prestra- šeni mcketajoči glas Morica von Knoblauchsteina: »Zu Hilfe, zu Hilfe!« Kakor divje zveri planemo v vežo — i'n k'aj zagledamo? Ob vznožju strmih stopnic, ki vodijo v zgornje prostore, leži bleda kakor smrt go- spodißn.a Monika — in se ne gane. Nerodni izposojeni čevlji so se ji bili zatoknili ob železnem robu zad- nje stopnice, izgubila je ravnotežje in se prekopienila navzdol. »Jessas na! Hängt doch die Tür auf!\< je v bližini zajavkala »ogip- tovska mumi'ja«. Ko se obrnemo v smer obupnega klica, se nam nudi prizor za bogove: V odprti tihi Stran ?. »Nova Do&a« 19. IX. 1930. Šrev. 75 Solske knjlge za vse sole, ki so določene v Šolskem letu 1939/31, se dobijo v knjigaPKii in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralfa Petra oesta stew. 7—9 in Glavni trg Stew. 14. USB Si im s© , .ajcaseeje v knjigapni in w<: svms © papipjem GoHčar & L sršek, Celje Kralja Petra cesta stev. 7—9 in GlavnS tt*g &tev« 84. ukrepom in jih bomo mogli 5c nadalje obdržati.» Tako Nemci ! Samo da bi porabili čim več svojega, a čim manj tujega in s tern pomagali sarnim sebi. Ne ma- rajo niti tuje pšenice. A mi? Koliko milijonov dajemo tuj- cem samo za razno luksuzno blago, parfumerijo in svilo ! (Po »Politiki«.) Mestni kino Celje Od petka 19. do srede 24. sept. pri vseh prcdstavah nastopa v glavnem odmoru dip!, virtuoz na harmoniki in mojster Jugoslavije gospod RUDOLF PILLICH Gene obicajne! DCMACE VESf I d Kritika delovanja oblasti. Cen- tral ni presbiro je izdal 10. tm. nasled- nji komunike: »Predsednik ministr- skega sveta general Peter Živkovič je dobil z raznih strani poročila, da se v tisku ne sme kritizirati delo- vanje javnih organov državne, bano- vinske in občinske oblasti. Poblašče- ni smo objaviti: Z nobenim zako- nora in tudi po tiskovnem zakonu ni prepovedana objektivna kritika dela in ponašanja organov oblasti, marveč je vsakomur svobodno, da lahko potom tiska svobodno kritizi- ra in opozarja na nepravilnosti vsa- kega organa oblasti, seveda pod osebno odgovornostjo za resničnost svojih navedb. Gospod ministrski predsednik je izdal potrebna navo- dila za pravilno uporabo in izvaja- nje tiskovnega zakona.« d Pred uveljavljenjein novega uradniškega zakona. Posebna komi- sija, ki je sestavljala novi uradniški zakon, je definitivno dokončala svo- je delo. Načrt novega uradniškega zakona je že definitivno redigiran in bo v prihodnjill dneh že znan v podrobnostih. Definitivno je določe- na nova razdelitev uradništva. Na- mesto dosedanjih kategorij in sku- pin se uvede 10 uradniških razre- dov. S posebno uredbo, ki bo tvorila sestavni del zakona, bo odrejena prevedba uradništva iz dosedanjih kategorij in skupin na odgovarjajo- če razrede. Plačilni razredi boclo' urejeni tako, da bodo dosedanji uradniki III. kategorije uvršCeni v X. do VI. razred, oni II. kategorije v IX. do V. razred, uradniki dose- danje prve kategorije pa v VIII. do I. razreda. Druga važna reforma za- kona so nanaša na pokojnine. Rod- binske pokojnine prevzame poseben pokojninski fond, ki bo zasnovan na moclerni podlagi. Zakon tudi po- drobno ureja službene odnošaje uradništva, disciplinsko postopanje itd). Ni še znano, ali bo novi urad- niški zakon predložen Vrhovnemu zakonodajncmu svctu. Z ozirom na obilico gradiva, ki se sedaj nahaja pred VZS in na nujnost uradniške- ga zakona izgleda, da se to ne bo zgodilo. kamrici nasproti stopnic sedi kakor Memnon v puščavi gospod Moric in nas kakor star cuk motri s svojimi globoko udrtimi očmil Gospodična Monika je bila nam- reč treščila s tako silo v stare cluri, da jih je kar vrglo s tečajev in je bil pravi čudež, da niso prestraše- nega DunajCana oplazile po plešasti glavi. »Boš že počakal«, se je razsrdil stari oskrbnik. »Bog te nima rad, hudič te bo pa vzel v pekel štaduta. Najbrže si mislil, da je že gurte v podstrešju.« »Zapojmo: pred tronom poklek- nimo«, se navzlic resni situaciji ni mogel vzdržati dovtipa Janez Klo- basa. (Dalje prih. wanzado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado d Nov učni načrt za gimnazije in realke. Po novem učnein načrtu, ki ga je včeraj razposlalo prosvetno ministrstvo, bo na gimnazijah in re- al kah franeoščina obligatna že od prvega razreda naprej in ne od drti- gega, kakor je bilo doslej. Ncmščhia bo obligatna od tretjega razreda na- prcj, kar pomeni, da se bodo začeli francoščine učiti skupno dijaki pr- vega in drugega razreda, nemščine pa dijaki tretjega in petega razreda, ker je bila dosedaj nemščina obli- gatna šele s petim razredom. Vero- uk se bo po novem načrtu poučeval v sedmem in osmem razredu po eno uro na teden. Po eno uro se bo v šestem in sedmem razredu poučeva- la higijona, risanje pa v prveh petih po dve uri. V slovenskem delu drža- ve odpade na gimnazijah in real- kah lepopis. Gimnastika se bo po- učevala od 1. do G. razreda, latinšči- na pa od petega razreda naprej. d Imenovanja v Držanem svetu. Za predsednika Državnega svera je imenovan bivši minister dr. Ninko Perič, za člana pa \gnj-dt Stefanovic, gene- ralni inspekfor notranjega ministrstva in Stanko Strnpi, banski inspektor dunavske banovine v Novem Sadu. d Prana. Olede valorizncije navedonih titrov pa je ministrstvo financ odgovorilo Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije, da je na tern, dp. prične z organizacijo 'zpla- čilne sliižbe teh titrov in da bo to delo v kralkeni dovršeno. Šele, ko bo oboje reSeno, se bo inoglo začeti z izplače- vanjem prijavljenih teriatev po kljuf.ii, ki se bo cioloüil na podlagi prejetega kiitja. d NoseČe malere tr.orajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo »Franc Jožefove« grenčlce. Predstoj- niki univerzitetnih ženskih klinik so- glasno hvalijo pristno »Franc Jožefovo« vodo, ker se lahko pouz'je in so milo odpirajoči uČinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. — »Franc JoMova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Specerijskih trgoviuah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 20. septembra: Severne Alpe: Večinoma jasno, toplo, močno nara- Sßanje južnih vetrov. Južne Alpe: Naraščajofia oblačnost, topleje, poz- neje padavine. Jesetaski čevljt vseh modnih barvah ravnokar dospeli ŠL Strasek, Celje, Kovaška 1. izCeljainokolice c Analfabetski tečaji v celjskl gar- nizlji, Poleg drugili garnizij priieja tudi celjska tečaje, v katerih se nepismeni vojuki učijo čilati in pisati. Zadnji tak tečaj se je začel v Celju sredi maia in je trajal do prvih dni septembra. Na povabilo polkovne komande se je javilo za poučevanje osem učiteljev mestne in okoIiSke osnovne Sole ter celjski prota g. Čuciič !/;pitorn, ki so se vräili ob zaklju^ku tečaja, je pred- sedova! celjski sreski Solski nadzornik g. R. PestevSek, vojaško oblast sta zastopala gg. polkovnik Rojnik in ma- jor Krasnik ter komandirji čet, poleg njih pa so biü v komisiji tudi učitelji gg. Milko Gerlanc, Vekoslav Oobec, Janko Kramar, Ciril Pregelj, Franjo RoS, Gvidon Srabotnik, Martin Stanie in Josip Valenčič. Pouk se je vrSil v mestni in okoliüSki osnovni Soli. Izpite je polagalo okrog 350 vojakov. Pisati se je naučilo 80 odstotkov, v mitra- lieski četi celo 95 odstotkov. Mnogo zaslug na teh uspehih ima tudi ko- mandant 39. pešpolka gosp. polkovnik g. Kostič, ki je zn?m in uvaževan vo~ jaSki strokovni pisatelj in pedagog. PRUnURSTMO pr«fcajerüo svin>jsko met*o, k»»anj- _ g_ _ ske kflobas®, domači emendolaki in la ttr^pifttowski sir, Gav^iloväcevo salamo, sardine, mer-r.^::z::s «ntom fazarinc - ceui c Iz državne službe. Premeščena sta kontrolorja mer za dragocene ko- vine g. Mihajlo Novose! iz Celja v Zagreb in g. Dragutin KaranovsUy iz Zagreba v Celje. c Yi.et zagrebških železničarjev v Celje. «Udrüga sv. Roka zi pogrebnu pripomoc žel;ezničara u Zagrebu» pri- recii v .ledeljo 21. t. m. velik društven i/Jet s posebnim izletniškim vlakorn v Celje Program izleta je naslednji : ob 7. zjutraj odbod iz Zagreba, prihod v Celje okrog 10. dopoldne ; po prihodu korporativen pohod skozi Celje do Gozdne restavracije k zajutrku; nato ogled znamenitosti Celja in Starega gradu ; od 1/212. do V2I3. prcmenadnl konrert druStvene godbe v parkn; opoldne kosilo v Gozdni restavraciji ; ob 15. se prične v Gozdni restavraciji izietniSka veselica ob sviranju celotne društvene godbe pod vodstvom gosp. prof. V. Rahe ; ob 20. zaključek zabave in odhod na kolodvor ; ob 21. odhod iz Celja , prihod v Zagreb okrog pol- noči. Izleta se bo udeležilo 600 do 800 ZagrebČanov. Celjani in okoličani so vabljeni, da se v nedeljo dopoldne udcležijo sprejerna na ceijskern kolo- dvoru in popoldanske veselice v Gozdni restavraciji- c Avtobus Celje- Logüiska dolJna bo z oziram na pozno sezijo vozil skozi Logarsko dolino do Piskernika le ob sobotah zvečer, ob nedeljari zjutraj in zvečer ter ob ponedelikih zjutraj, drugače pa bo vozil od pon- deljka 22. septembra dalje k1 do Sol- cave 7. neizpiernenjenim voznim ča- som. Samo 35 Din volneni fsntovski klobuk! Samo 58 Din volneni moški klobuk v vseh barvah I Samo 29 Din suk-iiena* nioška sport-kapa ! Prodaja TRGOVSKI DOM Stermecki, Celje Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar! Ofclejte si lzloLbe in ogromno zalo^o I Kakovo&t dobra, ccnc Cudovito nizke, izbira vciika ! c Ljudjt» brez okusa. Večkrat je ie bilo biati, kf«ki ljndje strašijo po pla- ninjih a!i v krajih, ki jih občinr.tvo obiskuje zaradi oddiha in počitka. Či- tati j« tudi že bilo, da hodijo oni, ki se pridejo kam kopat, skoro nagi v vasi in naselbine, ter taki posedajo po gostilnah in vrtovih. To so res na- vade, ki so bolj za afriicansko solnce. Sedaj pa so ti običaji prodrli tudi že k Celjski koči. Zgodilo se je, da je prisopihal h koči postaren in precej debelnhast možakar, katererrm je büo prvo, da je slekel znojno srajco, jo razgrnil po najdaljši rrMzi, poveznil na en vogel klobuk, položil paüco na drugi konec ter sr-del na klop, in potem, oprt na lükto, buljil v dolino. — Ljudje pa so prihajsli in odhajal: rajši na travo, ker niso hoteli občudovati nje- govih mastnih čarov. Dosegel je s svojo brezobzirno navzočnostjo, da je ostalo vse naokoli — prazno. Nekaj reda in ma!o več civilizacije js pa^ potrebno I c Uspeh dveh celjsklh glasbenikov. Gosp. Franjo Luzevie, organist na Teharju, je napravil Ki. t. m. z do- brim uspehom klavirski izpit na Glasbeni akademiji v Zagrebu za III. letnik. Gosp. Luževič je bil ne- pretrgoma 7 let gojenec Glasbene Matice v Celju in je ponovno vzbu- jal pozornost pri klavirskih nastopih kot talcntiran in resen muziik. To je že tretji gojenec Glasbene Matice v Celju, ki je položil izpit na konser- Štev. 75 »Nova Doba« 19. IX. 1930. Stran a XIV. Zagreb acki zbor 13. - 22. IX. 8930. spiošni Mednarodni veSiki sejem VZOrcev s specijalnimi sejmi 1. Stavbarstva, 2. hotelov, hiš in kuhinje, 3. prehranitvene industrije, 4. tekstilij in konfekcije krzna, 5. usnja, 6. papirja, 7. poljedelstva. Poleg tega se vrši tudi razstava in sejem plemenske živine: Domače na dneve 13. in 14. IX. Inozemske nadneve20 in 21. IX 1930. Na železnicalrin jadranskih parobrodih 50°/o popusta za posetnike in blago (brezpl. povratek) vatoriju. Gosp. Luževiču iskreno če- stitamo k uspehu, ki pa je tudi lepo priznanje Glasbeni Matici v Celju, ki more vzgöjiti absolutno soli-. J. Pristoška. Darujte za Puncerjev spomenik! Lokal za pisarao po možnosti v pritličju, potrebuje za takoj UdruŽenje vojnih invalidov. Po- rt udbe na naslov Celje, Gregorčičeva 4. Nftitiizna jabolka, krompir*, fjžol (letošnji, izbran) kupim večje množine. Ponudbe z na- vedbo cene na upravo lista pod »TAKOJ PLAČLJ1VO. PraKttnantKo nekoliko veščo pisalnega stroja, sprejinemo za Celje Ponudbe z navedbo pogojev, Solske predizobrazbe, ev. dosodanje službc in po- klica starišev na upravo lista pod »Prakti- kantka«. KasuejSe s t a 1 n o nameščenje in izkljuceno Lepo štirisobno sfanovanie z vsemi pritikünami s e o d d a s 15. oktobrom ali 1. novembrom. Po- nudbe na upravo lista pod »999« Oglašujte ! Sokolstvo x v Sokolsko druStvo v Celju. V oktobru se bo začel vaditeljski tečaj, ki bo trajal več tednov. V sredi okto- bra bo otvoritev sokoiskih plesnih vaj pod vodstvom g. Černeta iz Ljubljane. Na predvečer praznika ujedinjenja bo v Mestnern gledališču svečajia sokol- ska a.kademija. Sokol bo priredil tudi letos običajni Silvestrov vt-čer, dočim bo MiklavŽev večer odpadel. Priredi- tve po Novem letu še riiso definitivno določene. Po svetu s Izpraznjen otok. Na zahtevo an- gležke vlade je moralo vse prebival- stvo zapustiti otok Kilda. Gre za 100 1 judi, ki jih bodo naselili sedaj na škotski celini. Skalnati otok Kilda, kjer so se ljudje preživljali z ribar- stvom in ovCjerejo, je bil obljuden nad tisoß let. Sedaj pa so se tam- kajšnje razmere že tako poslabšale, da se prebivalci otoka niso mogli več preživljati. s Važen izuiu. Pol j ski izumitelj Karl Kvašnevski, ki živi v Angliji, je konstruiral ladjo, ki bo izvršila pre- okret v pomorstvu. Nova ladja se giblje s pomo^jo komprimiranega zraka in ne more potoniti. Britan- ska admiraliteta je vzela model v proučcvanje. Mlajša ženska moč i »e sp««e|ine v delikateso in točilnico. Naslov v upravi lista. Otr*&&kf vsiziček boljši, malo rabljen, s kompl. gumije- vimi obroči, kupim. Ponudbe: J. Posinck, La&ko 134« KrojaShi pomočniit gm^°Ä in VAJENEC se takoj sprejme. Kramer «arl, Celje, Lltabllanska cesta 19. Kravo montafonsko, 5 let staro, ki bo povrgla sredj oktobra, proda oskrbniStvo graj- ščine Novi klošter, Sv. Peter v Sav. del. Anekdote Napoleon je vprašal nekcga oficir- ja: »Povejte mi, koliko ste stari?« »31 let, Veličanstvo!« »In še niste napredovali?« »Veličanstvo, vsled čudnih sluča- jev, ki nimajo čisto niC opravka z mojimi sposobnostmi, so me prešli pri napredovanju za kapetana.1^ Napoleon: »Potem, prosim Vas, vložite takoj prošnjo za odpust. Ofi- cirjev, ki imajo smolo, ne morem ra- biti!« Kino Mestui kino Celje. Petek 19., sobo- ta 20. in nedelja 21. septembra: »Zadnji opomin«. lzredno napet in zanimiv kriminalni roman v G dej. V p;lavni ulogi slovita Laura la Plante. — Od pondeljka 22. t. m. da- lje: »Živi sužnji«. — Od 19. do 24. t. m. nastopa pri vseli predstavah v giavnem odmoru dipl. virtuoz na harmoniko in mojster Jugoslavije g. Rudolf Pillich. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah fPvva juž»io»ta?«*ir*«k« vinatnska zadruga v Celju. Divji kostanj vsako množino, kupi po najviSjih Gustav Stiger, Ceije KAKOR NOVI izgledajo z n3jnovejšim strojnim apa- ratom pobarvani čevlji, usnjate suknje, kovčegi, ročne törbice in vsi usnjati predmeti. Izdelovanje prima gojzeric in sportnih čevljev po m^ri in popra- vilo snežnih čevljev v čevljami EoIomoB liflfllPRECHT, Ct, h Mio li poučuje od 1. SEPTEMBRA Kralla Petra cesta 28» I. nadsiropje. Spreiemne ure od 11. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. Straa 4 »Nova Doba« 19. IX. 1930. Štev. 75. Sa mo na veliko! it B Jfc Samo na veliko! pravi švicarski v Skatljah znarnke Chalet in Tages« ter dornači Alpe nudi najcenejSe Alojz JVE »t s& 1; :n. st* 1s: CELJE, KRALJA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna ppažapna kave Mlin za dišave Prlsfni daimaflnsKi vinskhnošt liter Din 8'— setrdgoobvini ]. MM\l, BaberjB. Istotam dobite pristno dalmatinsko vino že znano najboljše kvalitete in sicer: ČRNO......liter po Din 10 — OPOLO.....liter po Din 10'— BELO......liter po Din 10'— PROŠEKO .... liter po Din 24"— Prvovrstna bukova drva se po ceni prodajajo. Postavijo se tudi na dorn. Ponudbe na naslov: France Natek, lesni trgovec, Sv. Jurij ob Taboru. Mala hišica 2 sobi, kuhinja, blizu Celja za 38.000 Din na prodaj. NOVA HIŠA, 4 sobe, kuhinja, pri Sp. Hudinji za 44.000 Din. KAROL BREZN1K, Celje, Dolgo polje 1. Dvb prazni sobi se oddata, CELJE, Benjamin a Ipavca ulica 15. I RranjshB hlobase sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kral ja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. NALINOUEC pripravljen \z aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18-— Stara lekarna „Pri orlu" Nr. Ph. IV0 TOHČIČ CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. Dipl. učiteljica glasovira Katica Hoffmann poučuje vestno in uspešno. Vprašati: 2 Celje, Pred grofijo 7/11. 2 POTNIK za obiskovanje privatnih strank, pošten se takoj sprejme. Ponudbe na upravo lista pod Sifro =>Potnik 1000«. 3-3 Dobro, stalno bančno službo . z lepo plačo želi zamenjati gospodična v Ljubljani vsled druiinskili razmer z gospo- dično, ki je uslužbena v Celju. Gre tudi v odvetniškj pisarno. Za službo v Ljubljani je potrebno znanje slovenske stenografije in strojepisja. Ponudbe je poslati na upravo »Nove Dobe« v Celju pod šifro »Ugodna 3 zamenjava«. 3 Piffitl" znamke ,fUnderWOOdM se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Nehaj delavh sprejme tovarna barv Vlljem Brauns, Celje Kocenova ulica 8. V imenu tvrdke in svojih nameščencev naznanjam tužno vest o pretresljivi in nepričakovani izgubi svojega zvestega, delavnega sodelavca, gospoda Franca Lebitscha, jun. «odje nadrob. t^go«ine tvrdke M. Oswatitach, | ki je dne 17. septembra ob 1. ponoči v tukajšnji bolnici pod- legel zavratni bolezni. Nestanek te vesele, k pomoči pripravljene mladostne moči porneni za nas hud udarec in spomin na tega pod- jetnega mladeniča bomo ohranili vedno v naših srcih. Na srečo ! Celje, dne 17. septembra 1930. Maks Oswatitsch. USYANOVUENA LETct 1881. Celjsha posojilnica \. u Celju Gelje v lasini hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stirje najugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje točno, — Izvršuje vso denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter ceke na ino- zömstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICI: MARIBOR iOifANf Aieksandrova cesta it. 11. (v lastni hiši) Ljubitelji dobre arotnatlčcte Rave dobijo prvovrstne pražene mešanlce in drugo kolonijalno blago vedno sveže po nizkih cenah pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje Fino angleško moško in damsko blago po najugodnejših cenah v novo otvorjeni trgovini LRIIDlS, Celje, Bro| Petra cesra ß Zahvala. Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za številne dokaze iskrenega sožalja in za mnoge Iepe po- klonjene rože in vence ob smrti naše nepozabne sestre gospe Ane Filipič vdove Kern, roj. Sima, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo g. opatu Petru Juraku za globoko občutene besede ob grobu, čč. duhovščini župnije sv. Danijela, Sv. Jožefa in čč. o. kapucinom, g. ravn. Bizjaku za pretresljivi nagrobni govor, Častitim šolskim sestram s šolsko mladino, zastopnikom oblasti in društvom I in vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti. Celje, 16. septembra 1930. Pivovarniški ravnatelj Jurij Sima in sestri. I Hmetsha posojilnica za celjsko oholico v Celju regietrowana zadruga x omejeno zaveio Pisarna v Prešernovi ulici 6 Hranllne vloge obrestufe po 6—87<. čistth, brez rentnega davka. ii i -Ö -2 Sw s Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren ta konzorclj »Nove Dobe« In Zveino tiikarno Milan Ö#«ne- - Oba T C«Iju.