lasllo InKoslovanske kmetske zver«. - Ona 3K Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 IHn. — Posamezna številka 1 Hin. — V insoratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 llln. Izhaja vsako sredo ol> 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj se pošiljaj« Uredništvu ..Domoljuba", naročnina reklamacije in Inserati pa lipravnIStvu ..Domoljuba" v i.juHjanl, Kopllarjeva ulica Stev. 6._ človeško krul i barantafo. V sredo, 20. junija, ko je bil »Domoljub« že izročen v končni tisek, nam je prinesel telefon iz Belgrada žalostno vest: črnogorski poslanec Puniša Račič je v narodni skupščini ustrelil petkrat. Vsi streli so zadeli. Dva Radičeva poslanca, Pavle Radič in dr. Basariček sta mrtva, trije: Štefan Radič, dr. Pernar in Ivan Grandža pa težko ranjeni. Povemo takoj z vso odločnostjo in odkritostjo, da mi kot katoliški politiki vsako še tako utemljeno krvavo obračunavanje z nasprotnikom, pa bodisi s katerimkoli, brezpogojno in najodločneje obsojamo in tudi zadnje žrtve odkritosrčno obžalujemo. In brez vsakih opomb bi našim cenjenim čitateljem podali le verodostojen potek žalostnih dogodkov, ak bi žerjavovci in radičevci brezvestno ne izrabljali vsega obžalovanja vrednih žrtev v svoje grde strankarske namene. Toda kakor ob vsaki večji ali manjši, primerni ali neprimerni priliki hoče od Boga in ljudi zavržena stranka vse obsodbe vreden umor narodnih poslancev izrabljati v svoje samopašne politične svrhe. Zato nočemo in ne smemo molčati. KDO JE PUNIŠA RAČIČ. Puniša Račič, ki je po rodu Črnogorec, po jeziku pa Hrvat, je bil za državnega poslanca izvoljen na listi dr. Stoja-dinoviča kot protivladni kandidat. Kot poslanec je vedno hodil svoja pota ter vlado, čeprav se je prišteval k radikalom, večkrat javno napadel. Njegove govore so žerjavovci in radičevci neredko uporabljali v svojem boju proti vladi. Pred dobrim tednom je imel Račič še ozke zveze z radičevci. Nagovarjal jih je, naj prenehajo z obstrukcijo, češ, da bo potern mogoče v radikalnem klubu vreči vlado. Tudi pri drugih prilikah je vedno odkrito nastopal proti vladi. V finančnem odboru je tako ostro napadal vlado, da je prišlo med njim in drugimi radikali do ostrih nastopov. KAKO JE PRIŠLO DO KRVAVEGA OBRAČUNA. V sledečem prinašamo v podrobnosti prizor žaloigre, ki se je izvršila v narodni skupščini, da se bo jasno videlo, kaj je bil prav za prav neposredni povod Račiče-vega streljanja in zakaj je prav za prav Račič streljal. Račičeve pritožbe predsedniku. Puniša Račič: »Zahteval sem besedo, da dam na zapisnik pripombo.« — Predsednik dr. Perič: »Na zapisnik ne morete dati pripombe, ker je zapisnik sprejet, toda vaše ime je prijavljeno. Zato lahko odgovarjate. Imate pet minut časa.« — Puniša Račič: »Moram izjaviti, gospod predsednik, svojo pritožbo in poudarjam, da me motijo, še preden sem sploh kaj govoril. Gospodje narodni poslanci, izjaviti moram svojo pritožbo, da gospod predsednik odvzema besedo poslancem, ki se vznemirjajo radi tako strašnih psovk in ker kaznuje tudi tiste, ki govore brez vsakega žaljenja, da bodo branili svojo čast, a ne kaznuje tistih, kateri psujejo poslance in rušijo ugled parlamenta. Pritožujem se, gospod predsednik, da vi na tak način ščitite s tega mesta našo čast. Dobro, ko sem jaz govoril, je bila seja prekinjena m ustavljena; mi smo se prepirali, padale so psovke z ene in z druge strani; toda svečano izjavljam, da se jaz tudi tedaj, ko sem bil priprost redov, nisem posluževal psovk in radi tega se moram naravno protiviti temu strašnemu psovanju, kakršno se čuje v našem parlamentu. Račič je ploskal tudi Radiču in Pri-bičeviču. Ko so govorili poslanci iz opozicije, počenši od gg. Radiča in Pribičeviča jaz brez ozira na to, da pripadam radika ni stranki, sem, ko se mi je nekaj dopadlo; ploskal. Ako je nekdo govoril od strani vladne večine, če je po mojem mnenju imel prav, sem mu tudi ploskal.Ko )e dejal danes g. Toma Popovič, da ne more prenašati več takih psovk ter da ,e pnsel v ta dom, da vrši kot narodni poslanec svojo dolžnost in kot pošten človek, in ko )e dejal, da ne dovoli, da se narodni poslanci nazivajo z »govedom« in z izrazi, kateri rušijo parlament in našo državo, in ko se je kričalo in govorilo, da se bodo take klevete plačale s krvjo, jaz sem mu ploskal, ker mi je to zadržanje g. Toma Popo-viča ugajalo.« »V tem tiči zajec,« pripominja g. Pernar. — »In s takimi ljudmi sedimo mi tukaj,« vzklika g. Pucelj. (Protesti v vrstah opozicije.) Račič pravi, da se zavzema za ugled pred narodom in v inozemstvu. »Ko bi bili mt, gospodje poslanci, istega mišljenja, istih pogledov na državo in družbo, potem ne bi bilo treba, da imamo različne nazore; toda vidite, gospodje, mi vsi vemo, na čem se razlikujemo. Toda to, kar mene posebno žali tudi kot državljana in kot poslanca, in česar ne morem gledati in slišati, to je izzivanje. Toda, gospoda, kadar se take stvari iznašajo preko nas med narod in kadar se ruši ugled pred narodom in v inozemstvu (Opozicija vpije. »To je drznost, to ni dostojno človeka,* kliče dr. Pernar. Predsednik dr. Perič: »Prosim, gospoda, dajte mir. Pustite poslancu, da konča. Ima samo pet minut časa.«) ... Gospoda, odkar sem se vmešal med ljudi, ko sem postal človek (smeh), nisem nikdar v svojem javnem delovanju izgubil izpred oči niti za trenutek, da branim koristi srbskega naroda, koristi svoje domovine. Izjavljam pred vsemi, da srbski interesi niso bili nikdar, razen kadar pokajo puške in topovi, v taki nevarnosti, kot so sedaj. (Siloviti protesti pri opoziciji. »Škandal, kar ta človek govori,« protestira opozicija. »Mi naj torej mirno gledamo, kako vi goljufate,« kliče g. Jakob Jelašič. »Hočete, da se v Londonu čuje, da se tu preti z orožjem,« vpije Pri-bičevič, »Naj čuje Evropa, kam so prišli Hrvatje in prečani,« pristavlja dr. Pernar. Dr. Perič prosi poslance, naj bodo mirni in govornika, naj zaključi.) »Je že nekaj let,« nadaljuje gosp. Račič, »odkar je bilo potrebno, da se naša država uredi, da naš narod izkoristi, kar si je pridobil v vojni s svojim junaštvom in zvestobo do zaveznikov. Od tedaj je nek del našega naroda, kar je najhujše, uporabljal samo klevete in izdajal koristi našega naroda in države.« Pernar očita Račiču goljufije. Radičevci in samostojni demokrati Postanejo divji, G. Ivan Pernar se od jeze trese, skače s svojega mesta in kliče v obraz g, Račiču, ki je že zapustil svojo mesto in prišel bližje g. Pernarju; »Ogoljufal si bege.« »Ako ga ne kaznujete vi, ga bom jaz.« Gosp. Račič naenkrat obledi. Razburjen da predsedniku znak, da želi govoriti iz tribun in da se čuje, kar bo govoril. Stopi na govorniški oder ter ostro pravi: »Prosim vas, gospod predsednik, da ga kaznujete. Ako ga ne kaznujete, ga bom kaznoval jaz. Jaz bom osebno z njim obračunal. Kdorkoli bo poskušal, da se postavi med mene in Pernarja, bo poginil.« G. Pernar se je ustrašil, obsedel na svojem mestu, ker se je zavedal resnosti trenutka. V tem trenutku predsednik zaključi sejo in zapusti svoje mesto. G. Račič čaka, da predsednik kaznuje g. Pernarja. Ali, ko je videl, da predsednika ni več, da levo roko v levi žep in ob 11.25 da desno roko v zadnji žep in potegne revolver. Revolver se ne vidi v dvorani, kajti govorniška tribuna skriva njegovo desno roko, kjer je revolver. Mir.ister pravde g. Milorad Vu-jičič, ki je pri Račiču, in bivši minister Dragomir Obradovič primeta Račiča za ramo: »Kaj si neumen!« G. Račič se razjezi nad njima, se ju otrese in zavpije: »Umakni se!« A Vujičiču: »Pusti me, drugače te ubijem.« Vse se dogaja s filmsko brzino. Cela skupščina strmi. Nihče ne vstane, da prepreči katastrofo. »Vstani in opraviči sej Preklici!« Dr. Tupanjanin, zemljoradnik, ki je opazoval kretnje g. Račiča, pribiti, da mu vzame revolver, a ga je Račič že čakal. Dvigne revolver in obrnivši se proti Pernarju mu pravi; »Vstani in opraviči se!« G. Pernar molči. »Prekliči!« vpije ponovno Račič. Grobna pavza. Nato Račič da dva strela v Pernarja, ki pade pod klop. Dr. Basariček leti na Račiča, Račič strelja tudi vanj. Dr. Basariček .se zgrudi. Tretji strel gre na Stjepana Radiča, ki ga zadene v trebuh. Ivan Grandža, ki je kril Stjepana Radiča, dobi tudi rano. Ko zapazi Pavle Radič, da je padel Stjepan Radič, prileti k njemu, a ga zadene strel. Zruši se v bližini Basarička. Nato splošno vznemirjenje, vse beži z vseh strani, poslanci in skupščinsko osobje. Kar je navzočih zdravnikov, hite k ranjencem. Nekateri niti ne vedo, kdo je vse ranjen. ,. Az Učnega opisa je razvidno, da bi bila brez. dvoma vsa stvar v miru končala, da je radičevec dr. Pernar preklical zahvko. KAJ PRAVIJO ŽRJAVOVCI IN RADIČEVCI. Žerjavovci in njih časopisje se javlja tudi ob tej priliki v vsej svoji satanski nagoti. Ta gospoda se dobro zaveda, da jo ogromna večina ljudstva zavrača in da ne bodo nikdar več taki, kakor so, igrali v nas. državi odločilne vloge. Zdaj se s svo-umi umazanimi prsti oprijemljejo žalost- nih žrtev, da bi po njih splezali na površje in zagospodovali nad ljudstvom, ki jih odklanja. Govore in pišejo, kakor da bi sedanja vlada naročila morilca. Ali si moremo misliti večje drznosti in pokvarjenosti, kot jo kaže opozicija zlasti žerjavovci ob nesrečnih žrtvah, ki so jim oni sami moralni krivci! V tem oziru je izjavil član vladne večine: IZJAVA UGLEDNEGA ČLANA VLADNE VEČINE. »Stališče, da je vlada aH vladna večina pripravila uboj, je ravno tak zločin, kakor zločin sam. Ako je kdo kriv strašnega dejanja, potem so ga krivi v prvi vrsti tisti, ki so zadnje dni napraviti iz parlamenta navadno beznico, kjer so se čule besede, kakor se čujejo le v najbolj nizkih plasteh, kjer jc prenehal vsak smisel za dostojnost in poštenje, kjer nobeden poslanec, ki ni spadal k opoziciji, ni bil varen, da mu ne umažejo čast in poštenje. Večina iskreno obžaluje žrtve, obsoja uboj in ubijalca, obsoja pa tudi nepošteno izrabljanje tega zločina v politične svrhe in ne bo pripustila, da bi ji ljudje dvomljive vrednosti in nizkih moralnih lastnosti onečastili čast in pošteno ime. Vodilne osebe opozicije, ki so z nebrzdano razdraženostjo od dne do dne stopnjevale razdraženost v parlamentu, ubile narodni parlament, so sedaj v prvi vrsti moralno sokrive, da je sploh moglo priti do takih ostudnih dejanj. Večina je z največjim samozatajevanjem mesece in mesece prenašala najnizkotnejša izzivanja in žaljiva ponižanja. Zalo Ichko r. mirnim srcem in z vedrim čelom stopi pred ljudstvo in ves izobražen svet ter obremeni opozicijo z moralno krivdo za zločin, ki se je zgodil. Pripravljala ga je opozicija s svojim večmesečnim brezvestnim in izzivalnim postopanjem, « KAPITULIRAJTE BREZPOGOJNO. In taki ljudje hočejo po vsem tem, kar se je dogajalo in zgodilo zadnje tedne in dneve, celo v vlado. In še odločilno besedo hočejo imeti pri državnem vodstvu! Ali je to mogoče? Ne in ne! Za radičevce, zlasti pa za žerjavovce velja danes samo eno: Udajte se, kapitulirajte! Ne pred vlado, ne pred demokrati, radikali in klerikalci, ampak pred državo in ogromno večino njenega ljudstva kapitulirajte takoj in brezpogojno, da ne bo prepozno! Kako le bšlo v Zagrebu. Zagreb, 25. jun. Ko so v Ljubljano dospela usodno sredo proti poldnevu prva telefonična poročila o žalostnih dogodkih, ki so se tisto dopoldne dogodili v narodni skupščini v Belgradu, smo prvi hip kar odreveneli od začudenja.' Saj ni čuda: je to prvi slučaj v svetovni zgodovini sploh, da se je dogodil v samem parlamentu prost zločin, da sta padla kot žrtvi političnega atentata dva poslanca, predstavnika naroda, prosto iz revolverja ustreljena od svojega kolega. takisto nnrodnetfa poslanca. Toda v podrobnostih umora so tele fonske žice molčale, ker se je ves telefon ski promet po celi državi mahoma obusta' vil. To pa radi reda in razumljivega razbur jnja, ki bi utegnilo med narodom nastati ako bi se o dogodkih in o vzrokih poro^ čalo napačno in ne tako, kakor so se v res" niči dogajalo. Radi tega je bilo treba iti pč poročila naravnost v Zagreb, kamor so došli potniki z, aeroplanom iz Belgrada ki ^i mogli povedati kaj več o stvari. In resi V treh urah smo zdrdrali z avtomobilom čez prijazno Dolenjsko in zvečer oh šestih prispeli v Zagreb. Takoj smo ugoto-vili, da se je Zagreb že odel v žalno; raz vseh hiš vise črne zastave, tudi nekatere trgovske izložbe so zavite v črno, trgovino same zaprte, takisto gostilne, kavarn« in drugi javni lokali. Tudi električna želez-niča je popolnoma obustavila ves promet Po ulicah gruče ljudi; vse govori le o zločinu, o njem razpravlja, vse se trga za posebne izdaje listov, ki so izšle. Policija ja pojačana, ker se boje demonstracij. Oba umorjena, dr. Basariček in Pavle Radič sta namreč bila Hrvata, poslanca in voditelja seljačke stranke, ki ima med Hrvati največ pristašev. Tudi ostali trije ranjeni poslanci, Stjepan Radič, Ivan Pernar in Grandja — so vsi iz hrvatskih pokrajin, s:'novi naroda hrvatskega. In hrvatski narod je že po svoji naturi razburljiv, bojevit demagogiji zelo vdan, pa ni čuda, da je vzplamtela v njem upravičena jeza nad grozodejstvom, ki se je nad njegovimi sinovi izvršilo od črnogorskega hajduka Račiča, kateri je žai svojo poslansko stališče tako zelo omadeževal, kakor ga še nihče ni, ki je,kakor še nobeden, umazal čast in dostojanstvo narodnega predstavitelja in parlamenta sploh, Tisti večer je potem tudi v Zagrebu prišlo do pobojev, ko so komunistični agentje, hoteč izrabiti dogodke v svoje nečedne svrhe, s kamenjem ranili 7 policajev, razbili nekaj trgovin, ter so sploh hoteli napraviti revolucijo. Vendar pa je policija ostro in obzirno vse take poskuse udušila. To pa ni bil lahek posel, ker so demonstrante zasedli del Ilice, se zabarikadirali in na policijo streljali iz revolverjev in pušk. Na to krvavo bojno napoved je bila tudi policija prisiljena odgovoriti z orožjem. Pri tej priliki je bilo več mrtvih, čez 50 ranjencev, aretirali pa so čez 150 oseb, ki so te poboje in upore pripravile. Med tem pa so v Belgradu Stjepara Radiča, ki je bil težko ranjen v trebuh, ope rirali, ter je bila s tem odstranjena nevarnost, da tudi on podleže ranam, česar s i se vsi z'*lo bali, zlasti, ker bi njegova smrt povzročila med hrvatskim narodom še večje razburjenje in nemire. Tudi ostala 2 ranjena poslanca so spravili v bolnico in so vsi trije izven nevarnosti. Ranjence, zlasti S. Radiča, fe v bolnici večkrat obiskal kralj Aleksander, ki je tudi naročil, da mu morajo vsake tri ure. sporočiti stanje bolnikov, zlasti stanje S. Radiča, ki ima že od prej sladkorno bolezen in je zelo podvržen srčni hibi, kar vse je na njegovo težko stanje še hujše vplivalo. Oba mrtva poslanca, Pavla Radiča in dr. Basaričeka so v posebnem vagonu prepeljali v Zagreb, kjer sta ležala v petek na mrtvaškem odru v Seljačkem domu. V so- boto pa so ju pokopali z velikimi sveča- 110 Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, neštevilna zastopstva organizacij in ustanov, ter večina hrvatskih narodnih poslancev. Poslanci vladne večine se pogreba niso udeležili, ker jim je Pribi-čevič dejal, da ne more jamčiti za njihovo življenje, ako se pogreba udeleže. G. Pri-bičevič je gotovo pretiraval, ker smo prepričani, da hrvatski narod ni tak, kakor bi jia za gotove namene rad naslikal voditelj kmetske demokracije. Tudi naši bratje Hrvati se prav dobro zavedajo, da se zločin ne popravlja z zločinom in da se kri ne izpira s krvjo. V prestolici, kakor tudi po vsej državi vlada red in mir. Kmetska demokracija raznaša glede sprememb v vladi najnever-jetnejše vesti, očividno zato, da potolaži svoje pristaše. Nismo preroki, a kakor vse kaže, so upi in nade opozicije, ki hoče kovati iz žalostnih dogodkov v narodni skupščini politični kapital zase, ničeve. Zanimivo je le, da je, kot izjavlja poslanec g. 2., pri prvem nesrečnem strelu v narodni skupščini prvi pobegnil na zrak g. poslanec Pucelj. S tem je pokazal, da je pač velik v zabavljanju in besedičenju, da pa še daleč daleč zaostaja v korajži in požrtvovalnosti za kmetskim voditeljem — Matijo Gubcem. Skupščina se bo sestala najbrže začetkom julija. Na dnevni red pridejo nettun-ske konvencije, ki se bodo takoj sprejele. Po sprejetju nettunskih konvencij pojde zunanji minister dr. Marinkovič v London. Splošno se opaža, da si hočejo žerjavovci, odkar je g. Radič bolan, kmetsko demokracijo popolnoma zasužnjiti po stari žerjavovski navadi: mi bomo komandirali, vi pa za nas po kostanj v ogenj. Hrvate bo zli duh žerjavovščine privedel v pogu'.,o, ako se ne bodo kmalu otresli Pribičevičeve komande. Dočim bi hrvatskemu narodu mnogi odločujoči činitelji in vsi Srbi in Slovenci z veseljem podali bratsko roko, se s Pribičevičevo stranko noče nihče resno razgovarjati. Žerjavovci so doigrali. Naj Hrvati pazijo, da jih ne potegne žerjavov-ščina za seboj v še večji prepad. or t rpo? n ost iE 8 vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vi varne IVAN N. ADAMIČ L30BLJANA, Sv. Peira cesta št. 31 in pri pndiužnleah » Mariboru, l/atrlnjiks it. 20, C*lje, Kialja Petra c«ta št. 33 in v Kutm iku, Suina št. 4. Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagel-novo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovanske Matice in Dečjemu domu. d Za pomožnega škofa lavantinskega je imenovan g. prelat in stolni dekan v Mariboru dr. Ivan Tomažič. d Papežev častni kaplan je postal tajnik mariborskega g. knezoškofa g. Mihael Umek. d V zavod sv, Stanislava v Št, Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom ljudsko šolo (vsaj štiri-razredno); zlasti takih, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinarijat v Ljubljani, Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pripominja se, da ne ne smejo prosilci za v I. gimnazijski razred v smislu šolskih določb biti mlajši kakor 10 let in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 28. junija do 10. julija t. 1. Z njimi naj se pridejo predstaviti njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije letno 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti vredenim in potrebnim. Vsa druga pojasnila dobe stranke o priliki priglasitve v zavodu, V drugi razred in nadaljnje razrede se izjemoma in po možnosti sprejemajo samo dijaki z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Čas priglašanja za nadaljnje razrede traja od 28. junija do 15. julija. d Zavod Marijanišče v Ljubljani (Poljanska cesta 30) je dom za deško šolsko mladino, ki dobiva v njem pouk in krščansko vzgojo. V zavodu je petrazredna osnovna deška šola s pravico javnosti in konvikt za dijake. V osnovno šolo, v kateri poučujejo častite šolske sestre, se sprejemajo sirotni dečki in kolikor je prostora tudi drugi v popolno oskrbo. Prostora je za 200 otrok. Vzgojnina se določuje posamično. _ V konvikt se sprejemajo dijaki, ki obiskujejo v Ljubljani gimnazijo, učiteljišče ali meščansko solo. Prostora je za 130 gojencev. Mesečmna je 500 Din. Nadzorstvo imajo gg. pretekti-duhovniki pod vodstvom zavodnega ravnatelja. — Marijanišče nudi gojencem pole«! šolske tudi vsestransko zasebno izobrazbo. V zavod se sprejema telesno zdrava in nravno nepokvarjena mladina. Prošnjo za sprejem (priložiti je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo) je vložiti na vodstvo zavoda do 15. julna ali pa se do tedaj osebno predstaviti. — Za vodstvo Marijanišča: Prelat Andrej Kalan. c1 Vpisovanje v ljubljanske osnovne šole. Na ljubljanskih osnovnih šolah in t. in II. otroškem vrtcu bo vpisovanje dne 30. junija ter 1. in 2. julija. d Vpisovanje na učiteljiščih se vrši ob istem času kot na srednjih šolah, to je od 1 do 3. septembra. Sprejemni izpiti na učiteljiščih se vršijo takoj po vpisih. d Vpisovanje na srednjih šolah (gimnazije, realke) se vrši od 1. do 3. septembra. Naknadne vpise, in sicer do 15. septembra, dovoljuje pristojni prosvetni šef. Sprejemni izpit za prvi razred na srednjih šolah je odpravljen. Učenci, starejši od 13 let, se v prvi razred ne sprejemajo. Starostna meja se sme prekoračiti samo z dovoljenjem prosvetnega šefa. d Za člana delegacije, ki se bo posvetovala glede trgovinskih pogodb z Avstrijo, je imenovan tudi g. Janko Jovan. d Za oblastnega šolskega nadzornika osnovnih šol je imenovan g. Fortunat Lu-žar, ki je bil 1. 1924. pod žerjavovskim režimom po dveh mesecih službovanja predčasno upokojen! Častitamo! d »Jutro« se jezi na sodišče, ki je potrdilo zaplembo nekega hujskajočega proglasa kmetske demokracije. Zerjavovcem je vse, kar ne pospešuje njih strankarstva, pristransko in krivično. Gorje državi in gorje neodvisnim sodnikom, ako bi jih dobili v roke zagovorniki žerjavovskih pravnih »načel«. d Borza dela v Ljubljani. Delo je na razpolago: moškim: 2 pečarjema, 20 I strojniku, 1 elektromonterju za vis. napetost, 1 vulkanizerju, 2 kožarjema. 6 pleskarjem, 2 tapetnikoma, 3 čevljarjem, 1 dežnikarju, 1 slaščičarju, 1 peku, 1 kurjaču, 3 hlapcem, 2 zidarjem, 10 stukaterjem, 1 vodoinštalaterju, 2 totlarjema, 14 minerjem, II navad, delavcem, 18 vajencem; ženskam : 1 orož. kuharici, 1 spulerici, 2 ple-tilkam nogavic, 2 kmečkim deklam, 1 frizerki, 3 šiviljam, 1 natakarici. d Slomškove slike- Uprava »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, I., je založila troje vrst slik nepozabnega škofa A. M. Slomška. 1. vrsta ima spominski napis za 700-letnico Slomškove škofije in lastnoročno posvetilo prevzv. g. škofa dr. A. Karlina; 2. vrsta ima napis: Anton Martin Slomšek, narodni vzgojitelj (primerna za šole!); 3. vrsta ima Slomškov lastnoročni podpis. Visoke so pol metra, široke 33 cm. Cene: Slika katerekoli vrste velja pri razprodajalcu ali naravnost pri upravi »Našega doma« 25 Din. Kdor jo pa naroči po pošti denar vnaprej, naj pošlje poleg tega še Din 3.50 za poštnino in zavoj-nino°(v inozemstvo 5 Din); če želi, da dobi sliko priporočeno, naj pošlje še 3 Din za priporočnino. Za dve sliki velja poštnina in zavojnina 4 Din. Kdor naroči in plača vnaprej 3—9 slik, plača za vso poštnino in zavojnino le Din 6.50- Kdor naroči deset ali več slik in jih plača vnaprej, tistemu se ne lačuna ne poštnine, ne zavojnine; razven-tega dobi še 10 odstotkov popusta pri ceni; pri 20 ali več slik pa prejme 15 odstotkov popusta pri 30 ali več slik 20 odstotkov ropusta; pri 50 ali več slik 2C cdstotlov popusta. — Kdor naroči sliki, plasa za poštnino in zavojnino Din 7.50. Ker so slike iragocene, jih pošiliajo samo po prejiniera plačilu ali pa po povzetju. Prio ročamo! d Predstojnik davčnega okrajnega oblastva t Kamniku g. Slavko Savnišek — pisatelj povesti - V goliških plazcvihf — ie premeščen v isti lastnosti v Novo mesto. d Oblastni izseljenski urad t« ljubljansko in mariborsko oblast je pričel s svcjim poslovanjem. Začasno ima pisarno v Ljubljani na Bleiweiscvi cesti. št. 22. II. nadstropje scba 15. d > Uradi za agrarne operacije t Ljub- ljani«. (T" je komisija za agrarne operacije v }jub.'ianski oblasti in komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti) so se preselili iz palače Velikega župana na B:eiweisovi cesti v Auerspergovo palačo, Gosposki ulica št. 15. II. nadstroje. kjer uradujejo od ponedeljka 25. junija 1928 dalje. d Usložbenslti davek. Službodajalci. k; zaposlujejo mani kot pet uslužbencev, cddi-o uslužbenski davek za mesec april, maj in junij v času od 1. do 7. maja. Delodajalci. kateri ne bi do zgoraj določenega termina oddali davek, zapadeio po predhodnem opominu po čl. 138 zak o neposrednih davkih kazni od 50—500 Din in davčna oblast odmeri davek na podlagi lastnih zaznani. Po 15. juliju se bo izvršila revizija s strani davčnega urada in finančne kontrole. d Stanovanjska akcija mestne občine ljubljanske. V smislu sklepa ene zadnjih občinskih sej je mestna občina prevzela Nušakovo vojašnico v Trnovem in jo bo preuredila v stanovanjske svrhe. Nušakovo vojašnico pričnejo prezidavati že te dni. — Ob Dunajski in Vodovodni cesti namerava mestna občina zgraditi večjo kolonijo ■najih stanovanjskih hišic. Pripravljalna dela. kakor načrti in drugo, so že gotova, s kopanjem temeljev pa pričnejo v kratkem. Hišice bodo zidane po-vzoru onih v del avski naselbini v Koleziii. d Kako »preganja« sedanja vlada žer-javovce. Z ukazom ministrstva pravde je bil imenovan za predsednika banskega stola v Zagrebu Anton Kovač, dosedanji podpredsednik. pristaš samostojnih demokratov. d Delavski štrajk v tovarni »Titan« v Kamniku je prispel nz mrtvo točko. Število stavkujočih bi se bilo že gotovo zmanj-sa.o. ako bi hotela tovarna sprejemati na-mi one. ki so dosedaj stavkali Tako pa je te vse odpustila in jim potom županstva ccstavila delavske knjižice. Žalostno je to posebno, ker med njimi mnogo družinam očetov. Morala bo poseči vmes cblas* tovarni sami pa priporočamo, nai ne bo prestroga z zapeljanimi, apeliramo na njeno uvidevnost, da ne bo gcrie med delavci preveiiico. Isociansti ps še da';e ukinjen pasji kontu-reac. Ker se v Ljubljani dalj časa ni poja- vi.a passa stekiiaa ukinja mestni magistrat -mbnanssl dne 23 februarja 1928 pod štev. 7236 odrejeni pari kontumac- Ker se stekanj zanaša v Ljubljano ponavadi po tujih psih K.atežih. ima mestni koniač nalog, naj poc štreno pazi na pse brez pasje znamke m občinstvo prosimc da nas v lastnem interesu tudi samo pri tem podpira ter take pse naznanja. d Ne dela ie pri kopanju škode! Pri ko-paru v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci poslužujejo za to napravljenih potov oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po n-ivai b travnikih ter povzročajo s tem c°cu~° šiodo na poljščini. V interesu zaščite kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščin« j« pod kaznijo zabranjeno vsako stopanje na travnike in njive ob času ko trava pojjski plodcrrj uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje 'e toliko, kolikor se ne dela s tem komu Iskr/ da. Prav tako je tudi strogo prepovedan delati škodo na javnem in privatnem Jmet° ju s trganjem trave in zelenja ter g seu" njem vej in nabiranjem drv. Proti vsako" mur, ki se ga bo pri navedenih dejanjih za" sačilo, se bo v smislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo. d Dalekovidnost gg. zdravnikov na. pram učitelju Poljšaku. G. Poljšak pride 1. julija v mariborsko bolnico. Na razpolago mu bodo dali 2 do 3 sobe, kjer bo zdravil bolnike v vseh bolezenskih stopnjah. Tudi bolnice iz dermatološkega oddelka mu bodo izročili v zdravljenje. Ob določenih dneh bo potem posebna komisija vršila pregled nad bolniki, da se bo lahko prepričala v j koliko lečenje napreduje. Gosp. Poljšaku ' ie tajnost glede njegovih zdravilnih uspe. hov zajamčena. G. Poljšak bo torej lahko j pokazal zdravniškim strokovnjakom. v ! koliko so njegove trditve, da je iznašel j sredstvo zoper raka, opravičene. ! d V sirotišču sv. Bernarda v .Mariji Zvi. , jezdi pri Banjaluki fBosna) bo izvršilo več j dečkov ljudsko šolo. So večinoma brez sta-I rišev, pa bi se radi posvetili različni obrti. Kdor bi potreboval kakega fanta, naj se cbrne na zgornji naslov. S 1. julijem že lah-ko nastopijo v izučbo. v V Ljubljani je umrl znani gostilničar in posestnik na Poljanski cesti g. Josip Kozak. d Poučen članek o prašičereji izpod peresa g. župnika Oblaka prinaša Slovenec« z dne 19. in 20. junija. t d Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Ka- Kor znano, so se v torek. 19. junija začela trgovinska pogajanja med Avstrijo in našo državo na Dunaju. Dosedaj so bile izražene samo avstrijske želje. Kakor nadalje poročajo, se bodo vršila na Dunaju tudi dopolnilna pogajanja z nemško delegacijo, ki se tudi mudi na Dunaju. Včeraj so se začele obravnavati jugoslovanske želje. Vse kaže, da bodo končana pogajanja še v tej seziji, d Ribji lov v Dalmaciji ie dal v 1. 1927 42 milijonov Din. Poleg tega so nalovili 149 tisoč gob v vrednosti 500.000 Din. d 3 in pol milijona kg tobaka južnosrb-skega in hercegovinskcga bo letno prodala naša država Cehoslovaški. Kot izgleda, bomo tudi s Poljsko napravili podobno po-godbq. d Novi jugoslovanski trgovski parnik. Farobrodna družba - Oceanija« je kupila na J Angleškem nov 5000-tonski parnik. Imenoval se bo Vila«. d Novo katoliško cerkcv zidajo v Sab-cu v Srbiji, kjer je okrog 500 katoličanov, Najbrže bo o Vseh svetih že blagoslov-ljena. d Novo železniško postajališče. Na progi Ljubljt .ia-Zidani most, med postajama Laze in Kresnice sc otvori dne 5. avgusta t. 1. novo železniško postajališče z imenom t Jevnica«. Poleg slovesne otvoritve in blagoslovitve postajališča se bo vršila ta dan velika ljudska veselica, katere čisti dobiček je namenjen za kritje občutnih stroškov, katere morajo požrtvovalni okoličani sami nositL 5 UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanjs perila SCHICHTOVO TERPENTiN MILO d Golobe — pismonoše lahko vsakdo redi, ne sme jih pa v smislu novega zakona uporabljati za prenos pisem. Vsak gojitelj golobov-pismonoš mora biti član »Zveze za rejo golobov«. d Zagrebški okrajni odbor je kupil v Čehoslovaški pol grama radija (zdravila) za 500.000 Din. Poslali bodo posebnega zdravnika v inozemstvo, da se bo izučil v zdravljenju s to dragocenostjo. d Sobojevnik v pomorski bitki pri Viru, kmet Stjepan Vranica je umrl te dni v Zlarinu pri Splitu, 94 let star- Kot mornar je služil na križarici »Ferdinand Maks« ki je tedaj prodrla veliko italijansko oklop-nico »Alfondatore« in jo pogreznila na morsko dno. d Otroka jc ukradel. V Vinkovcih so zaprli cigana Dušan Jovanoviča, ki je v Ba-Cincih ukradel nezakonsko dete, ki ga je kmetica Ruža Voronika prevzela pred petimi leti od neke deklice in ga vzljubila kot svoje lastno. Cigan, kateremu so otroka odvzeli, je izjavil, da mu je neki bogataš obljubil 2000 Din, če mu preskrbi lepega moškega otroka, da ga posinovi. d Vlomilec v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju prijet. Zadnje dni so zaprli v Zagrebu nekega Rouseka. Priznal je, da je izvršil vlom v Kranju. Našli so pri njem precej bankovcev, ima pa tudi še veliko denarja naloženega v zagrebških bankah. d Obžalovanja vreden dogodek. V noči med 20. in 21. junijem se je odigral v Loki pri Mengšu vsega obžalovanja vreden dogodek. Nabornik L. S. iz Loke je zabodel z nožem svojega prijatelja 25-letnega delavca J. Š. Sunek z nožem je zadel v notranjo 6tran stegna in mu je odprl žilo odvodnico-Ranjenca so takoj peljali k okrožnemu zdravniku v Domžale, kateri je takoj odredil, da prepeljejo Š. v Ljubljano v deželno bolnico. Ranjenec je med potom umrl. S. je tvoje dejanje že priznal. d Avto se je prevrnil v prepad. Blizu Bileča pri Mostarju se je pripetila te dni grozna avtomobilska nesreča. Vojaški tovorni avtomobil, last krajevnega poveljni-štva v Bileču se je vračal v Bileče brez tovora in z nekoliko osebami. Na nekem mestu ceste, imenovanem Prijedor, se je avto prevrnil v 20 metrov globoko brezdno. Narednik Nota, vojaški šofer in neki civilist iz Bileča, ki so se z avtom vozili, so bili takoj mrtvi in so jih pozneje prenesli popolnoma razmesarjene iz prepada. Razen njih sta huje ranjena še narednik Miljevič in vojak Salič- Na avtomobilu je počila najbrže cev, nakar se je avto prevrnil v prepad. d O ta nesrečni alkoholi Te dni sta šla posestnik J. 2. iz Bojsnega in njegov že odrasli sin Jože skupaj s sejma iz Brežic domov. Že v Brežicah in tudi potem spotoma sta nekoliko pila, vendar prepira med njima še ni bilo. Končno sta se ustavila v gostilni Antona Škofa v Župelevcu. Vino je stopilo obema v glavo, vsled malenkostnega povoda je nastal kratek prepir, v katerem je oče zabodel svojega sina v levo stran hrbta do obisti. Težko poškodovanega J, Ž. so prepeljali v brežiško bolnico. d Roparski napad pri belem dnevu. Dne 12. junija je šel kleparski mojster Rueh Ivan iz Metlike preko Gorjancev domov, da bi šel drugi dan na nabor. Med 10. in 11. uro pa je bil na Gorjancih, na takozvani »Krči«, napaden. Bila sta dva tolovaja, eden maskiran in oborožen z lovsko puško, drugi pa nemaskiran. Zahtevala sta od njega denar, sicer ga ubijeta -Moral se je udatb Vzela sta mu ves denar 2643 Din. Orožniki iz Št. Jerneja so pridno poizvedovali za napadalci. In posrečilo se jim je. Po vseh znakih sodeč je to neki Z. M„ brez stalnega bivališča, ki je bil v nedeljo 17. junija aretiran. d Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani, Urad za pospeševanj« obrti kra- ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljub* ljani pod vodstvom g. prof, Modica. Tečaj je brezplačen. Interesenti — mojstri, mojstrice, pomočniki in pomočnice 6e vabijo, da prijavijo svojo udeležbo čimpreje v pisarni Urada za pospševanie obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 1011. Cas otvoritve tečaja se bo pismeno naznanil. d Vsi na Sv. Višarje dne 4. in 5. avgusta. Kakor lansko leto tako priredi tudi letos Slovenska krščanska ženska zveza skupno romn-nje na Sv. Višarje iu sicer v dneh 4. in 5. avgusta. Vabljeni so žene, dekleta, možje in mladeniči. Priglase sprejema do 1. julija Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5. Sporočite ime in primek, poklic, rojstno leto in kraj bivanja ter pošljite 40 Din za osebo za italijanski vizum in za vožnjo po Italiji, nakar vam pošljemo izpolnjeno nakaznico, na podlagi katere dobite polovično vožnjo do naše meje. Kupite cel vozni listek od domače postaje do obmejne postaje Rateče-Planica, ki velja potem tudi za nazaj. Pazite, da nakaznic in voznih listkov ne izgubite I Od Ljubljane dalje bo vozil posebni vlak in sicer bo odhod iz Ljubljane 4. avgusta zjutraj nekaj minut po rednem gorenjskem vlaku. Uro in podrobnosti še sporočimo. Posebni vlak bo imel ugodno zvezo z vsemi drugimi potniškimi vlaki. Prosimo, da nadaljne objave, posebno v drugi polovici julija natančno prečitate. Vzrok, da smo »i izbrale ravno ta dva dneva za romanje je v tem, ker na Marijin praznik 15. avgusta pride od vseh strani toliko ljudstva na sv. Višarje, da nam ni mogoče preskrbeti ne prenočišč, ne okrepčil. Spremljata nas na romanju g. dr. Tomaž Kli-nar, stolni kanonik kot duhovni voditelj in pa zdravnik g. dr. Stane Zaje ml. Iz tega je razvidno, da bo v vsakem oziru dobro preskrb ljeno. — Slovenska krščanska ženska zveza. d Mariborska porota. Radi požiga je bil obsojen Matevž Zibert na tri leta ječe. m Radi hudodelstva posilstva obdolženl DOMOVI KOTEDRKŽ. Znani gospod je agitiral po vaseh, da gre skupaj s SLS. Volivci! Demokrati gredo na volitve ločeni z dvema listama; po volitvah pa bodo držali skupaj. Lisla SLS je samo ena, katere nosilec je g. L. Celestina, posestnik v Zavinah. Ne verjemite lasSnjivim demokratskim agitatorjem! Zagorje ob Savi. Vsak mesec sejem za živino in sicer prvi ponedeljek bomo imeli vZagorju, tako je sklenil ge-rentski sosvet pri seji dne 22. junija. Blagovni sejmi pa bodo samo štirikrat na leto. — Kaj so naši demokrati? So sami s-boljši« ljudje: gg. ravnatelji, inženirji, pazniki, preddelavci, veleindustrijci, zdravniki, trgovci, učitelji itd. Kmet in delavec imata vstop v to družbo gospode samo pri volitvah — drugače pa gospoda skupaj drži, tako da noben »nižji človek« ne more blizu. Kaj hočejo gotovi zagorski demokrati? Znanemu gospodu »šenkati« 8G.OOO Din občinskega denarja. Še eno posojilnico bi radi imeli, da bi za novo leto prejeli ne samo 80.000 ampak 60.000 Din nagrade. — Kam spadajo zagorski demokrati? Na vlado — i kako pak — saj so sami begati in študirani ljudje. Samo v Belgradu jili nočejo na vladi, v Ljubljani še manj, v Litiji tudi ne; v Zagorju na občini — tam pa. Volivci, ali res? — Velika orlovska prireditev se bo vršila v Zagorju dne 15. julija. Celo ljubljansko okoliško orlovsko okrožje bo imelo ta dan pri nas svoj telovadni nastop. Za kat. shodom leta lf>21. še ni bilo take prireditve v Zagorju. Pridite! Radovan Hrastov: RETEČE PRI ŠKOFJI LOKI. V nedeljo 17. junija smo imeli proslavo 1100- ' letnico smrti sv. Cirila in Metoda in pa 30-letnice vladikovanja presv. knezoškofa dr. A. B. Jegliča. — Letos je preteklo 20 let, odkar župnikuje pri nas gesp. duhovni svetnik Ivan Meršol. Verska poglobitev, otroški Marijin vrtec, Marijina družba za može in fante, poživitev Marijine družbe za dekleta, uslanovilev katoliškega prosvetnega društva, krasno prenovljena in povečana cerkev, lepa nova ograja pri pokopališču in veličasten Društveni dom, vse lo in še mnogo drugega je v glavnem delo gospoda svetnika, ki naj ga Bog živi še mnoga lela! — 8 julija bo daroval pri nas novo sv. niašj naš rojak g. Anton Bergant iz Godešiča. Vsi, dekleta in fantje se prav pridno pripravljajo na to izredno slavnost, h kateri vabimo tudi okoličane. ZNOJILE PRI ČEMŠENIKU. Preskrbel sem si številko »Jutra«, ki poroča o zločinu, o katerem je »Domoljub« zadnjič pravilno poročal pod naslovom Alkohol vzel dvoje življenja. »Jutro pa ne poroča resnice. Andrej Zupan ni bil zaboden s štiletom t. j. bodalom Takega orožja pri nas nima nihče. Pripoveduje o nekem shodu v Zno-jilih, ki ga ni bilo. Pravi, da je Zupan revne družine in da mora njegova mati hoditi na delo v Ko-tredež, kjer so jo ljudje tolažili. Zupanova mali šo nik Ii ni hodila na delo v Kolredež in je bila tisti nesrečni dan doma. Kaibičev oče ni kmečki bogatin, ampak vozi kmetom les v Zagorje, da se preživi. — Najbolj grdo je pa to, kar dopisnik pravi o »nesrečni politiki . Ne Zupan ne Kajbič se nista brigala za politiko. Zalo ni bil prvi naprednjak, drugi pa pristaš SLS. Zupan bi šele jeseni dopolnil 21. ieto, Kajbič pa. še 20 ni bil star. Toraj nista bila še volivca. Tako poročanje je brezvestno in je obojim slaršem še povečalo žalost. — Dragi tovariši Zno-jilci, ali bo res kdo izmed nas dal glas ljudem, ki to pišejo in podpirajo. Jutrovci hodijo med nas in prosijo za naše glasove. Ostanimo zvesti SLS, kakor smo bili vedno. Oesle pa ni delal župan, ampak občinske doklade; te bodo ostale, če tudi no bo lega župana. Malo je še občin, ki bi imele Jutrovca za župana. Tudi naš naj gre! — Jakob Medvedšek. SKOPJA LOKA. Ker še vedno dohajajo priglaševanja za romanje na sv. Višarje, javljamo, da smo že 10. t. m. zaključili priglaševanjo in vložili takoj nato prošnjo za romanje. Zato ne moremo nikogar več spre-jeti. — V soboto dne 2«. julija ob 8,15 odpelje vlak iz Škofje Loke, kjer bo sprejel prve romarje. Ustavil se bo le na postaji v Kranju, Podnartu, Otočah in na Jesenicah. Vsak mora vzeti s sabo izkaznico in znak, ki naj ga pripne na prsi, da ga vsak od vodstva takoj spozna, da je naš romar. Vse podrobnosti objavimo v prihodnji izdaji »Domoljuba', zalo naj ga golovo vsak udeleženec našega romanja čilal — Pripravljalni odbor. ČATEŽ OB SAVI. Nevihte, volitve in še kaj. Imaiuo toplice z zdravilno močjo vrelca, vročega do 52". Marsikdo mu zahvali zdravje. JMSBBsaseaassiiBar rasne atazz..-•\nton Pernat je bil oproščen. — Slava Horvatova, poštna uradnica v Radencih je fciia obdolžena hudodelstva tatvine, Bila je oproščena radi slabih gmotnih razmer in pa, ker je bila škoda državi povrnjena. — Ferdinand Rajšp je dobil radi prekoračenega silobrana poldrugo leto ječe; plačati mora tudi razne stroške. d Osmega julija bo velika treznostim skupščina na Kumu za vso Slovenijo. Na predv eter sedmega zazgile Dolenci in Po-savci kresove v čast sv. Cirilu in Metodu in treznostni akciji. Pri proslavi ho igrala že-lezničarska godim iz Zidanega mosta. d Listnica uredništva. S. F. ž. Glede razkužitve vašega stanovanja je najbolje da zaprosite za navodila pri Higijenskcm zavodu v Ljubljani, kjer Vam bodo radi in in zanesljive po- brezplačno dali točne datke. d Položnice prejmo v današnji »Domoljubov!« številki vsi posamezni'naročniki, ki jim koncem prvega polletja poteka naročnina ozir. ki imajo š- kaj doplačati do konca leta 1928. v Ad °r'.MUan Perko, Ljubljana - Novi Vodmat. ima telefonsko številko 32—62. d Vojna škoda (ratna šteta), srbski rdeči križ in druge srečke. Vsi, ki imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila. Znamko za odgovor! Javite se na naslov: Dr. Ivan Cerne, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, d Pri težkefah v želodcu in črevih. pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju,' napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši narav. »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef«. vodo radi jemljejo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih m otrocih zadoščajo 3 velike steklenice Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina P°P°šti 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak. Pretekli četrtek nas je obiskula pa le<" vi Iu županstvo. Nepovabljen, nepričakovan, še "manj j,.t ko so se privlekli črni oblaki čez Savo z ledeni""! laše vini ' v ihta jo prikrumela prav tisU dan tudi nad'naš6 zrni toče, ki Je precej oklestila tudi naše vino,, de. Nadaljnili ujm reši naH, o Gospodi — Huda n zaželjen se Je prikazal v občinskem uradu urni' ! revizor oblastnega odbora, da pregleda, kako zini,! samostojni« samostojno gospodariti z javnim i! činskim denarjem. Učinek je bil približno tak 11' kor če udari strela v staro trhlo hruško. Gospod,','" sivo z občinskem denarjem je bilo res od sile n V predno , kakor znajo samo pravi naprednjaki Jv" vič premalo prenesen prebitek 6000 Din, ki se i» »izgubil«, drugič premalo seštetih dohodkov n-,d 11.000 Din, tako da je denar preostajal, seveda ne v občinski blagajni, ki je menda sploh vedno ni-z. na. Govori se tudi o kakih 0000 Din, ki jih je prejela občina kot dohodek od prenočevanja tujcev ki pa ga ni v blagajniškem dnevniku; o dvojni vknjižbi nekega izdatka za hiralce in o še več drugih ta-kili itelepih stvareh. — Tudi ubožni zaklad je bij »olajšan« za kakih 900 Din. Občani! Ali boste, še trpeli tako naprednja-štvo v občini? Prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. bij! dele imeli volitve novega občinskega odbora. Vzemite v roke metle in pomedite tako napredno gospodarstvo, ki žuli vaše žepe. — Dolenjski popot. nik. SMARTIN PRI KRANJU. Po dolgem času se je tudi pri nas uresničila želja mnogih, da se postavi prepotreben društveni dom. Nabralo se je že veliko lesa. vsa rast faranom ki so tako z veseljem darovali les, bilo je le par izjem, kjer se ni dobilo. Fantje pa pridno pripravljajo pesek v .farovški jami«, katero je odstopil gospod župnik. Tudi pri sekanju in vožnji lesa so nekateri fantje in možje zelc. veliko storili in žrtvovali. Upamo, da bode dom do jeseni pod streho. Za postavitev doma se je najbolj zavzel g. župnik, kateri vodi tudi vsa pripravljalna dela. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi izobraževalno društvo veliko javno tombolo v korist zgradbi društvenega doma. Tombola se vrši v Stražišču na Pantah ob 4 popoldne. Glavni dobitki so. lep nov divan, omara za obleko, kredenca, stenska ura, vreča moke in zaboj sladkorja 50 kg. Poleg tega pa še okrog 200 drugih lepih dobitkov. Zalo pridite na praznik sv. Petra in Pavla vsi v Stražišče na javno tombolo Izobraž. društva, kjer lahko postanete za 3 Din srečni. VRHNIKA. Občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki se vrši v nedeljo dne 1. julija ob pol 8 zjutraj v Rokodelskem domu. Udeležite se ga polnoštevil-no, da lahko izrazite svoje želje in zahteve. — Sta-dionske prireditve se udeleži naš Orlovski odsek polnoštevilno. Odhaj imo v nedeljo s prvim vlakom. Kdor ima narodno nošo, naj jo obleče. Trobentači« fanfaristi se že pridno vadijo, da se bo 1. julija razlegalo po ljubljanskih ulicah. — Molitvenik . iVse-de življenja se dobi pri Orlovskemu tajniku Petru Habiču v Gosp. društvu. Fantje, kdor hoče lep priročen molitvenik, naj si ga kmalu nabavi. Opozarjamo zlasti starše, da ga priporočijo svojim sinovom. KRIŽE-PRISTAVA. Dne 17. I. m. je imelo tuk. gas. društvo veselico ter se je pilo in plesalo, pijače je bilo v izobilju, tudi žganja ni manjkalo. Pozno v noč je zabodel domači gasilec mirnega fanta Langovega iz Pristave ter mu pozročil veliko rauo, vsled česar je moral ranjeni iskali takoj zdravniško poiiioč. Malo je manjkalo, da fant ni podlegel. Zopet priložnost veselice s plesom. Skrajni čas bi bil, da bi se taki plesi odpravili, ako pa ne, naj se pa ša bolj obdavčijo. Vprašamo pa. ali prepoved žgnnjo-toča ne velja za gasilce? KOPANJ. V nedeljo 8. julija bo daroval na Kopanju novo mašo naš rojak gosp. p. Bazilij Šlupnik iz frančiškanskega reda. Govoril mu bo v cerkvi p. dr. Uugo Bron. Ze davno ni3ino imeli v naši župniji novomašnika domačina, zato se vsa župnija tem bolj veseli lega izrednega dogodka. — Leta 1024., zadnjega marca, je odšel zjutraj z doma posestnik Anton Janežič iz Spodnje Slivnice. Bil je zadnji čas zelo potrt vsled domačih razmer ter se 11111 je bil bržkone omračil um. Ker se ni vrnil, so preiskali vso okolico in tudi drugod poizvedovali za njim, a zaman. 12. junija I. 1 je šlo nekaj fantov ia opodnje Slivnice v podzemeljsko jamo »Kevdere« nai] Predolami, češ, da bodo iznašli kako novo jamo b kapniki. Ko lezejo med skalami iz prvo votline dalje, najdejo človeško okostje, zraven je ležal klobuk Cevi ji in nekaj ostankov obleke Nedvomno so je ugotovilo, da je to pogrešani Janežič, kakor tudi, da je umrl naravne gotovo mučne smrti. Ostanki trupla so se pokopali na slivškem pokopališču. KRIŽE PRI TRŽIČU. V nedeljo, 17. t. m. je imel zastopnik svete vojske g- Fr. de Ceeco poljudno predavanje o treznosti. List >Prerod< si je takoj pridobil par naročnikov več. Želimo, da bi tako potrebno predavanje našlo rodovitnih tal, in če ne več, ohranilo vsaj zlato sredo v uživanju alkoholnih pijač. HOTEDERŠICA. Kuge, lakote, vojske in granice, reši nas o Gospod! Tako bi se pravzaprav morala glasiti ona prošnja. Mi smo tu na meji, pa ni za prestati Legitimacije smo vložili v podpis še meseca januarja, na še danes jih več kot polovico niso Lahi podpirali, pač pa jih od nas pri prehodu zahtevajo. Ali se ne'pravi iz nas norce briti ? Dalje imamo sedem poti za prehod preko, toda oni zahtevajo naj se vozimo samo po cesti, kar je vsled neprehodnega sveta nemogoče. Danes stoji skoro ves gozdni promet, ljudje pa živo v pomanjkanju dela in jela. Kako bomo vozili domov ene in druge pridelke? Prosimo in pišemo na vse strani, da bi se nam stanje izboljšalo. Apeliramo tem potom na naša oblastva in poslance, naj nam pomagajo. n Gorje. Tombola in javna telovadba na fa-rovškem dvorišču se vrši na praznik sv. Petra. V slučaju slabega vremena pa isti dan nepreklicno v novem Douiu. Pridite v obilnem številu, dobitkov je veliko in vsi so vredni. n V nedeljo 15. julija celodnevna prireditev Ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju. Vabimol Bog živil n Nedeljo, 22. julija priredi Kat. prosv. društvo Groblje to-mbolo na dvorišču, v prid zidanja društvenega doma. 11 Krščansko delavstvo iz Tržiča ima svoje vsakoletno romanje na Ovšišo pri Podnartu v nedeljo 1. julija. Ob devetih bo na Ovšišah sv. maša s pridigo. „RADION" pere sam . in beli kot soince! Hinavstvo. Vlomilec (katerega gospodar preseneči): »To je pa vendar višek hi-navščine. Spodaj na vratih ste obesili tab- lico z napisom: »Do ponedeljka me hI do1« ma.« * 77 Za lepe noge so tekmovali. V Watfordu na Angleškem so priredili tekmo najlepših ženskih nog. Ženske, ki so se no-tcgale za nagrade, so morale iti za zaslorom, ki je visel tako visoko, da so se videle noge do kolen, parkrat sem in tja. Sodniki so prisodili nagrade trem paroin nog, a ko se je zaitor dvignil, se je pokazalo, da sta dva para pripadala dvema — moškima, ki sta si dovolila šalo, da sta oblekla svilene nogavice iu pa ženske čevlje ter tekmovala za nagrado. Vendar je prvo nagrado dobila ženska. Sicer pa pravijo, da imajo moški lepše oblikovane noge nego ženske. Kobilice — gnojilo. V južnih deželah, posebno v Argentini, pomenjajo kobilice največkrat veliko nevarnost za žetev. Sedaj se je posrečilo sestaviti tak aparat, ki se vanj ujamejo velike množine kobilic. Isti aparat pa obrnem kobilice tudi suši. Posušene kobilice se nato stisnejo s posebnimi stiskalnicami skupaj in v takem stanju se predajajo kot izborno gnojilo. Edino s tem aparatom se Slavko Savinšek: ¥ eotiSklh plazovih Povest z gorenjskih planin »Cilka, malo počijva!« ustavi Cilkine misli Tonček, ki komaj lovi sapo in že težko prestavlja noge po snegu. Saj res, tudi njo samo je upehala pot, ugnala jo je v sapo in utrudila ji noge, misli Cilka in oba postojita, da si malo odpočijeta. Ko stojita, premišljuje Cilka, kje' naj zavije, da bosta preje na cilju. Zdajle bosta prišla čez Jesenico, tam zavila na levo proti Jeklovi gmajni; kjer pa se ta umika vedno bolj v Jekel, bosta pa ugriznila naravnost v gornji breg. Ne, ne, nevarno je radi plazu; naj bi se sprožila kepa gori v goljavi, pa je po njiju! Raje takoj na desno, tik po robu, po malem hrbtu, ki se gmajne drži in pelje proti Spodnji koči. Dovolj bo še časa, da prehitita orožnike in zaustavita Matevža. In nad plazom je bolj varno, ker ju bo branil breg in g™ajna. Stopila čez Jesenico, zavijeta po planem, nato pa proti brežini na desno in se spenjata od drevesa do drevesa, ki posamično rasto po tem robu. Pot jima curkoma lije po obrazu, Tonček že peša; ali Cilka ženo neutrudno dalje, vedno dalje. Nakrat Cilka postoji in se zagleda v tla! stopinje! Čigave? Sem iz gmajne pripeljejo od desne s kolovoza sem. Dva sta hodila. In ravno tu gredo stopinje čez brežino v goljavo noter ter dalje vpreK o ono stran proti Jeklu. Kdo bi bil šel tu? Cilka misli. Nihče drugi, ko orožniki ali financarji. Pa vendar nista bila...? Ne, ne, ni mogoče! Ali vondar, Ivan ve ali pravzaprav sluti, da Matevž pridrči najraje po tem plazu dol. Jezus, če sta bila ti dva: Ivan in Stanko?, Bog varuj Matevža pred Ivanovo puško! Cilka, hrti, hiti, da odvrnee nevarnost! Cilka napenja misli. Naj gre li za stopinjami, hiti za njimi, dokler ne dohiti financarjev in Ivana poprosi, naj ne strelja na Matevža? Toda Matež pride morda po drugi poti in znali bi ga dobiti orožniki. S svojo prošnjo bo morda še bolj podkrepila Ivana v sklepu, da mora Matevžu do živega! Ali naj hiti naravnost tu gor dalje, da čimpreje pride do kraja vštric spodnje koče, od koder bi mogla preleteti z enim pogledom ves sneženi breg notri do Kadilnic kove koče in na obe plati? Naj pošlje Tončka v eno smer in sama hiti v drugo! Ne, ne, hlapčič že itak omaguje, znal bi obtičati v snegu, ko je še premlad in prešibak za goliške plazove! Naprej morata, naprej oba za vsako ceno, da čimpreje prideta do razgleda! Noč je svetla in v snegu je laže ločiti senco. »Tinček, ali si zelo truden?« »Sem, Cilka.« »Boš zmogel vsaj še do Spodnje koče?« »Poskusim.« »Čaj, daj mi roko, da boš laže hodil!« »Ne, ne, bom že tako. Samo ko bi sneg držal! Pa se kar udaja. Plazu se bojim!« Tudi Cilki ves čas straši plaz v glavi! Tale stran Golice, od Jekla sem proti Spodnji koči in v dolino Jesenice v obliki topega klina razprostrta goljava, ki zelo visi v vodo, je začuda nevarna za plaz. Skoro leto za letom se sproži tam gori nekje, ali v Jeklu, ali precej na onem-le robu, ki zapira pogled do vrha, in zasuje za dolgo časa ozko dolino Jesenice, dokler ga ne raztopi soince, ki tako redko zaide v globel. In nocoj je tako čudno topla noč vzlic luni in jasnemu nebu. Sumljiv južnjak piha, k dežju se pripravlja in pod 6 Q PO 5VETU Katoliška cerkev. s Častitka papeža praškemu nadškofu. O priliki jubileja praškega nadškofa dr. Kordača, ki je obhajal 50letnico mašmštva, je poslal papež nadškofu daljše pismo, v katerem hvali njegovo pastirovanje v pomembni praški nadškofiji, zlasti pa njegovo skrb za duhovniški naraščaj, ki jo je nadškof pokazal s tem, da je zgradil veličastno semenišče kot suženj prirojenega običaja izvrši tudi v parlamentu čin, ki bi ga mehanično izvršil prav tako v vsakem drugem kraju v podobnem položaju.« Madžarska. s Madžarska vlada ni zadovoljna z odločitvijo Društva narodov glede spora z Romunijo, zato grozi, da bo izstopila iz tega društva, ako ji ne bo ustreženo. Italsic s Tržaška »Edinost«, ki kakor znano drži z žerjavovci, piše med drugim, da je umor Radičevih poslancev oseben čin Pu-niše Račiča, za katerega se ne more delati odgovornim radikalna stranka ali pa sedanja vlada. O morilcu pa pravi »Edinost« med drugim: »Sedaj pa predstavimo si takega Črnogorca v vrvežu poslanske zbornice, in to v času obstrukcije opozicije, ko letijo tja in sem najrazličnejše psovke vseh stopenj, kar jih je zmožen parlamentarni slovar, ko se od vprašanj plošne važnosti prehaja mehanično na osebnosti najnižje vrste, kot nas uči zgodovina vseh obstrukcij! V tej gneči in dre-nju, v tem zabavljanju in medsebojnem brezobzirnem očitanju in psovanju pride pristen Črnogorec stokrat v položaj, da mu zleti roka pod silo podedovanih navad na ročaj revolverja ter da Albaniia. s Volitve za ustavotvorno skupščino je razpisal albanski predsednik Ahmed Zogu. Hoče spremeniti ustavo in postati albanski kralj. Grčija. s Štrajk tobačnih delavccv. Že pred i dobrim tednom so napovedali tobačni delavci štrajk, ki sc je raztegnil tudi na delavce v elektrarnah in na železnici. Delavstvo je nahujskano po komunistih, je oboroženo in napravlja barikade. Prišlo je že do večjih bojev med delavstvom in policijo, oziroma vojaštvom. Je mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi nekaj bojnih ladij se je pridružilo stavkujočim. Grčija preživlja težke čase. Nemčija. s Kazen božja, V Kruppovih tovarnah v Essenu je nedavno neki delavec strašno zabavljal proti Bogu, Cerkvi in duhovnikom. Končno je izbruhnil grdo kletev in pristavil, da bi bilo treba vse duhovnike oviti z najmočnejšo elektriko napolnjeno žico, da bi na veke otrpneli. Deset dni pozneje — minuli teden — so našH tova. riSi dotičnega delavca mrtvega med žicami električnega dinamo stroja. Francija. s Svarilo fašistovski vladi. Ugledni francoski časopis »Matin« se peča z razmerami v Jugoslaviji ln pristavlja, da bi pomenilo konec fašistovske vlade, če bi Italija nastopila proti Jugoslaviji, ker ni lahko obenem držati milico in armado Tudi v slučaju, da bi se Italiji posrečilo zmagovito končati vojno, bi ne bilo v Evropi velesile, ki bi dovolila, da bi se Italija ugnezdila na Balkanu. Italija naj se ne igra z ognjem. Predvsem se mora zavedati, da ima na svojem ozemlju najmanj 500.000 Slovencev in Hrvatov, s katerimi mora ravnati dobrohotno, ker so ti narodi prebivalstvo, ki je popolnoma enako onemu v sosedni Jugoslaviji. Amerika. s Volitev predsednika republike. Republikanska stranka je že naznačila kot kandidata sedanjega finančnega ministra Hooverja. Demokratska stranka (ne zamenjati z našimi žerjavovci!), še ni postavila kandidata. Največ upanja ima njujor-ški guverner Smith, ki je dober katoličan, s Kaznovani brezbožnik. Pred sodnijo v Njujorku se je moral te dni zagovarjati Charles Lee Smith, predsednik zveze za razširjanje ateizma (bogotajstva), ker je nedavno poslal grozilno pismo Rev. John Stratonu, pastorju Calvary baptistovske cerkve. Sodnik Healey je določil, da mora nogami je čutiti, da se je snežna površina omehčala in se udaja v mokro, da gre skozi usnje. Pa tako skrivnostno poka vse okrog in cd vej se usiplje sneg kakor bi debele solze kapale. Toda Matevž ie v nevarnosti, treba dalje! Najbolje bo, če se držita tegale robu, ki se kolikor toliko dviguje nad ostalo piano in je tu in tam drevo na njem. Če bi plaz pridrvel po rebri navzdol, bi bila oba vsaj malce obvarovana, ker bo rob zadržal, da ne bo mogla vsa sila snega do njiju. Z novimi močmi se požene vsa upehana v breg, vedno držeč so robu, ki pričenja teči proti Spodnji koči in je vedno višji ter vedno bolj porastel. Tudi je laže hoditi po njem, ker je snega manj, ko v goljavi. In prav je; si vsaj nogi malo odpočijeta obema, ker bo potem treba kar naravnost zopet iz gmajne po robu vkreber po strmini, po celem proti vrhu! Da bi vsaj do tja gori kmalu prišla, od koder bi mogla pogledati do vrha! Tam bi lahko precej časa počakala, ker bi težko zgrešila Matevža, in tam bi se oba s nlapčičem odpočila. Še je do onega robu daleč, da bi komaj razločila človeka, ki bi zrastel na njem. še glas ga ne bi dosegel, čeprav je vse tiho. Le kar brž dalje ob gmajni, da bosta čimprej gori na onem robu! Krepko grize Lilka v pot, Tonček pa se že opoteka, tako je izmučen, in pričenja Cilko prositi, naj odneha, naj vsaj malo počijeta. Toda Cilka ga tolaži, da bosta počivala tamlegori na robu in da naj do tja vsaj vzdrži, ako jo ima res rad. Fant stisne zobe skupaj in se znova po-gene v pot, ker Cilko ima neznansko rad, ker je tako Bobra z njim. Že misli Cilka ravno zaviti raz rob od gmajne 5 navzdol, da bi se potem vzpela v brežino proti Onemu robu. ko hipoma obstoji in se vsa strese. Tam od Jeklove gmajne sem se utrgata dve postavi in stečeta po goli rebri v korito, ki ga tvorita Jeklova in Goliška gola strm od onega roba dol. Cilka ju bolj z mislim ko z očmi spozna. — Jezus, pa vendar nista česa opazila? Cilka ne vidi čez rob, onadva sta morala videti od Jeklove gmajne sem, ki je malce višja od robu. Gotovo gre kdo po goliškem rovtu navzdol. Matevž? Najbrže je on! Cilka nehote seže nazaj in prime hlapčiča za roko, da ta vzdihne pod trdim prijemom. >Tonček, hitiva!« sune iz sebe dekle in se hoče pognati navzdol. »Cilka, poglejte k zdajci pokaže fant na rob. Cilka se ozre. Na robu je vzrastla postava moškega. Cilki zastane srce. Matevž je, Matevž, sluti, in skoro z očmi razloči postavo. Naj zavpije? Glej, financarja sta se vrgla v sneg. Cilki gre ledeno v srce! Tedaj se gori v Jeklovi rebri nekaj utrga, zlomi, škriplje: plaz! >Matevžk krikne dekle z vso silo iz sebe. Toda hrušč drvečega snega uduši njen klic, ker fant se niti ne ozre ne, gleda tudi v Jeklovo reber. V tem trenutku počita dva strela drug za drugim. >Jezusk zakriči dekle in se z obema rokama zgrabi za srce. Moški gori na robu odskoči in izgine kakor da je padel vznak. Od Jekla doli drvi plaz. Cilka se ozre v ono smer in vidi kako se financarja ravno poženeta v breg. Bežita pred plazom. Toda gorje jima! V velikih masah se vali sneg po Jeklovi rebri od vrha doli ravno proti koritu in trga že tudi od goliške senožeti. Snežena vihra se zaganja kakor divja zver po strmini cele plasti odskakujelo, preskakujejo, da se kadi in prši, da poka in se lomi Cel plaz udari ravno v korito, potegne za seboj celo stran, ki v globel visi in zraven oba financarja Noter dajo kobilice ugonabljati, kajti boj proti njim s strupenimi plini se ni ob-nesel, ker so kazale živali le preveliko odporno silo. Davek na gumbe. Anglija je uvedla radi slabili državnih financ davek na gumbe. — Krojači so sklenili, da odpravijo z oblek vse gumbe, ki niso neobhodno potrebni. Nc. kateri gredo še dalje in bodo napravili hlače — brez gumbov. V ta namen prišijejo na hlače posebno napravo iz jeklene žice, ki bo prav tako zapenjala hlače, ki pa ne ho obdavčljiva, ker ni gumb. Paderevski in redovnice. Slavni poljski pianist Paderevski je pred krat* kim priredil v Minneapo-lisu, v Zedinjenih državah Amerike vrsto koncertov. Zelo rade bi bile prisostvovale koncertu re-dovnice nekega samostana, a niso ntoglc, ker juti rc-dovniška pravila zabra-njujejo udeležbo na javnih prireditvah. Ko je Paderevski doznal njih željo, je naslednji dan za; pustil posteljo 3 ure prej kot običajno, čeprav je ze 67 let star in se je v avtomobilu odpeljal v do-tični samostan. — Dobro uro je prednašal plemeniti umetnik hvaležnim redovnicam svoie najleP' še skladbe brezbožni Smith plačati 100 dolarjev (ca. 5600 Din) kazni ali pa iti v zapor za 30 dni v prisilno delavnico, ker je na grdi način napadel označenega duhovnika. s Razno, V Clevelandu so umrli: Pavel Lavrič, doma iz Krašnje pri Domžalah; Ignacij Tomažič iz Velikega Mlačna pri Grosuplju; Anton Lesjak iz Zatične na Dolenjskem; Ema Jerman roj. Stražišar iz Mramorovega pri Lužarjih; Frank Škrjanc iz Hraš pri Postojni. — V Chisholmu je preminul Anton Ivane iz Podpeči pri Do-brepoljah. — V Ročk Springs je umrla Ana Tolar, roj. Bizjak, iz Škofje Loke na Dolenjskem. Drobne novice. 475 milijonov dolarjev (ca 26 milijard dinarjev) so izdali v 1. 1926. v Chikagu za cukerčke. Skoraj neverjetno! 200 tisoč dolarjev je poneveril in nato z letalom pobegnil iz Brazilije v Združene države neki Avgust Ribiro. Nad 10 mili) nov volivcev v Nemčiji se zadnjih državnozborskih volitev ni udeležilo. 32 vojnih zrakoplovov so darovali ruski delavci sovjetski vladi. 950 delavcev, ki so popravljali in pometali ceste, je bilo odslovljenih iz mestne službe v Clevelandu. 256 plesnih dvoran in 33 oseb, ki so trgovale z dekleti, so zaprle italijanske oblasti. 25 avtomobilov sta ukradla v enem mesecu neka Homer in Neine v Spring-fieldu v Ameriki. 155 let stari Turk Zaro Aga bo šel v Ameriko in se kazal radovednežem za — dolarje. 400.000 Din primanjkljaja izkazuje letos gledališče v Inšpruku. 12 milijonov ljudi je padlo v svetovni vojni, 17 milijonov pa je bilo ranjenih. Italijanskega generala Nobila so letalci na severnem tečaju našli. Spustili so mu raz aeroplan živila in druge potrebščine. Po zadnjih vesteh je Nobile že na Spicbergih. Američanka Earhardt je preletela z aeroplanom iz Amerike Evropo. Prva tako korajžna ženska. Dvajset na pol odraslih dečkov in deklic izgine v zadnjem času dnevno z Dunaja, ne da bi starši vedeli za nje. S hitrostjo 90 km na uro je trčil na Švedskem brzovlak v neko lokomotivo. 20 mrtvih, 40 ranjenih. Lepe barvane slike A. M. Slomška Vsaka hiša naj jo ima! Pišite ponje na upravo Našega doma v Mariboru, Aleksandrova cesta številka 6/1. Vssored prireditev na Orlovskem taboru. 29. junija: Ob 8 dopoldne sv. maša pri Sv. Kri štofu. Ob 9 praporne tekme na Stadionu. dionu. 30. junija; Ob 9 dopoldne tekme vrst na Sta< dionu. Ob 3 popoldne skušnja za telovadbo in petje na Stadionu. Ob pol 9 zvečer telovadna akademija v veliki dvorani hotela Union. 1. julija: Ob 6. uri zjutraj budnica. Ob pol 9 slavnostni sprevod od Ljud< skega doma skozi mesto na Stadion, Ob 10 sv. maša na Stadionu. Popoldne ob pol 4 javna telovadba na Stadionu. Vstopnina: Vstopnina k tekmam za oba dneva znaša 5 Din. K telovadni akademiji: sedeži po 20 Din, za članstvo 10 Din, stojišča po 4 Din. Vstopnina k glavni skušnji 30. junija popoldne znaša 5 Din. Vstopnina k javni telovadbi; sedeži po 30 in 20 Din, stojišča po 10 Din; člani v krojih, dijaki in vojaki plačajo 5 Din. Ob priliki javne telovadbe 1. julija bo dohod na Stadion za sedeže iz Dunajske in Vodovodne ceste, za stojišča pa samo iz Vodovodne ceste. 78 Nadškof na pasjih saneh. Kanadski nadškof Sinnot je prišel nedavno iz Winnirno potovanje, da obišče, opogumi in utrdi v veri rdeče katoličane svoje nadškofije. Drage besede. Stroški za nemški državni zbor (dnevnice, uradništvo, tiskovine itd.) znašajo približno 8 milijonov mark na leto. Nekdo? je pa pre-šlel še vse v enem letu izgovorjene besede v držav-nei ■ zboru in je prišel do z." j uči«, da slane vsaka ii tovorjena beseda do 8 Etotink marke (ca 1 IDin). titiij,.Domoljuba"! »Cilka, poglejte k zdajci pokaže fant na rob. do robu, kjer stojita Cilka in Tonček, seže trgajoča in valeča se snežena gmota in v zadnjem hipu še obdrži Cilka fanta, ki mu je sneg potegnilo izpod nog, da ga ne pomede sneženi plaz s seboj in ne odnese v globel. Strašno se vali vsa ta zmes proti Jesenici, kakor bi tulil vihar, divja, obema na robu udarja v obraz vihar sneženega prša, da omahneta na drevo, ki se ga Cilka oklepa. V globeli se lomi drevje in grmovje, parkrat še se po val i vsa zgnetena plast, potem pa je vse tiho. Samo sneženi prš se kakor dim dviguje od Jekla doli pa notri v globel Jesenice. Kakor dim na pogorišču. In tam doli, tam v globeli sta oba financarja pokopana v snegu, morda že mrtva. Toda Cilka ne utegne misliti na financarja, samo Matevž ji je v mislih in v srcu. Onega robu gori ni plaz posnel, mimo se je prevalil. Toda, ali je Matevž živ, ali zadet, ustreljen? »Tonček, hitiva, hitiva!« se požene dekle navzdol in potegne s seboj fanta. Hlapčič je še ves preplašen od plazu, po vsem životu trepeta, niti nog ne more prestavljati, kar omahne in zdrsne v sneg in stakalil bi se bil po strmini navzdol za plazom, če ga ne bi Cilka obdržala. Fant za joče! »Ne morem, Cilka, ne morem!« »Pa tule počakaj pri drevesu!« »Strah me je, Cilka!« »Ja, kaj pa naj napravim?« obupuje dekle. »Le počakaj, Tonček, saj bom kmalu nazaj. Vidiš, samo tjale za rob grem, da pogledam, če ne leži Matevž ondi, pa se vrnem. Eno uro največ, že vzdržiš!« Fantu teko solze po licu. Nemo prikima Cilkf, zleze na rob nazaj in se sesede pod drevo ter tiho joče. Dekle pa se z novo silo zažene v strmino in s« vzpenja vedno više, vedno bliže robu. Predprodaja vstopnic. Vstopnice za javno telovadbo se bodo 'dobile ocl 26. t. m. dalje v trafiki Union. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Slabo vreme naj nikogar ne straši in zadrži doma, ker se bo program Orlovskega tabora izvedel ob vsakem vremenu. Za prenočišče je preskrbljeno. Odseke pozivamo, naj takoj javijo število tistih, ki želijo v Ljubljani prenočevati. Prijave sprejema pisarna S. O. Z. v Ljudskem domu. Stadion oživljen. Pripravljalna dela na Stadionu so v najlepšem teku. Tudi portalni stebri ob Dunajski cesti se že ponosno dvigajo. Zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda to monumen-talno zgradbo slovenskega Orlovstva. Novo miio s pomnoženo čistilno močjo. Tvornice Zlatorog so se poslužile prilike na ljubljanskem velesejmu, da prvič pokažejo na trsu povsem nov izdelek. Kakor je razv idno iz navodila imenovane tvrdke, gre tu -za na novi znanstveni podlagi izdelano domače milo imenovano Benzit-inilo s pomnoženim dvojnim učinkom. Bistvenega se pri tej pripravi mila v teku stoletij ui ničesar spremenilo — saj tudi ui bilo tehtnega vzroka, kajti zadostovalo je zahtevani tedanjega časa. Vse drugače pa je bilo v zadnjih desetletjih, ko so izumili parne stroje in ko se je ogromno razvila industrija. Delo pri strojih, pridobivanje in uporaba premoga, uporaba strojnega olja, iz nebroj snovi sestavljeni dim tovaren in železniških strojev so povzročili madeže na obleki, perilu, obrazu in rokah, tako da doslej uporabno milo ni več zadostovalo in razmere so zahtevale vsesplošno pomnoženo čistilno moč mila. Tega doslej uporabno milo ni bilo v stanu doseči. Najti je bilo treba novih metod in sredstev, ki bi omogočila, da se madež, ki se je mc no oprijel tkanin, obraza in rok, najprej razkroji, preden se z milom izpere. Nežnejši okus in finejše tkanine zahtevajo danes uporaba mila. pri katerem je vsako mehanično pranje perila popolnoma odveč in ker bi tudi tako pranje brezpogojno uničevalo perilo. Poskusili so s sredstvi za razkrajanje madežev! V prvi vrsti so bili ogljikova kislina, bencin, petrolej, eter itd. Obsežno uporabo teh sredstev doma a je ovirala nevarnost ognja. K odločilnemu preobratu v tem vprašanju, s katerim se je pečala znanost, je prišlo šele tedaj, ko se je posrečilo ta razkrajalna sredstva stopiti v vodi, kajti šele tedaj je bilo mogoče združiti ta sredstva z milom v enotno telo. Temu na ta način pridobljenemu razkrajalne-mu sredstvu se je nadelo ime benzit, na omenjeni način izdelanemu domačemu milu, ki združuje lastnosti prvovrstnega mila ter'ima istočasno razkrajalne lastnosti benzita, pa ime Benzit-milo s pomnoženim učinkom. Pomen te najdbe, ki je zavarovana s tremi nemškimi in nebroj inozemskimi patenti, med katerim je tudi jugoslovanski, se v gospodinjski uporabi se danes ne more dovolj preceniti. Šele sedaj fee lahko z benzit-milom izperejo vsi madeži od olja masti, smole, krvi itd. iz perila in delavskih oblačil. (Konec prihodnjič.) Skrajni čas. >Kolikoste stari?« jo vprašal sodnik neko damo, ki je pričala. Ta pa je nekoliko pomišljala. »Le hitro, le hitro, z vsako sekundo postajate starejša.« Prevoz šmamogorskih zvonov. Nove šmamogorske zvonove, ki jih je nad vse pričakovanje izbomo izvršila Zvo-nolivarna v Št. Vidu nad Ljubljano in katerih največji tehta 3496 kg ali 62 starih stotov, bodo v ponedeljek dne 2. julija ob zgodnjih jutranjih urah prepeljali na svoje mesto. Veliki zvon vozijo Št. Vidčani, ostale tri pa druge okoliške župnije. Pridite pogledat! Moli o^lostrolc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za eiikral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. ftlesarshi uajcnec, pošten in zanesljiv se takoj sprejme. - AntOn Pucihar. Medvedova ulica 22. Ljubljana VII. Husfti ujetniki! 0ni. ki je delal v ruskih mlinih gteččo (kašo), naj javi svoj nnsiov na Poštno ležeče Domžale 2. Dopisnike za trgovce iz vseh slovenskih krajev iščemo. Pismene ponudbe oa pošt. predal 224, Ljubi |. z letino vred prodam za 60'000 Din. Naslov: Ivan Iglič, Ce-levec p. Šmarjela, dol. Hmetsho posestvo (30 ha) z vinogradom, inventarjem, živežem in živino oddam s I. novembrom pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe takoj: na Ivan Madronič. Litija. Brelmoz y - dobro ohranjen, ceno proda F. Wisjan sedlar, Ljubljana, Kolodvorska ulica Jjjijjj uro od Ljubljane - in 10 min. od papirni'e Vevče, z lepim gospod, poslopjem, 2 sadna in 1 zelenjadni vrt naprodaj. Naslov v upravi lista št. 5862. Vajenca krepkega iščem za pi-larsko obrt. Uuui pogoji [io dogovoru. - Pi-larna lv*n Figar, Ljubljana. Hlapca in delilo ise*m< nastop takoj. Biti morala poštena. Stalna služba. Vpraša se v Dravljah št, 34. pri Ljubljani. Posredovalnica Dgpinc Ljubljana. Sv. Petra c. 33 (poleg vrvarne Adamič) oddaja službo natakaricam, kuharicam in služkinjam Za odgovor 2 D znamko. Bencin motor „F. J. Kovifik" 6 konj. sil, dobro ohranjen, po izredno nizki ceni proda, vsled nakupa elekt. motorja, Kmet. društvo v Šenčurju pri Kranju. V šoli so imeli računanje in sicer >h števanje. Učitelj je razlagal učencem d i ni mogoče odštevati n. pr. 3 hruške od 4 h bolk, ali pa 8 konj vzeti oc! 10 mačkov nač pa se mora vedno enako glasiti kar odvza memo. — Mirko dvigne roko, da bi rad nos kaj povedal. »No, kaj je, Mirko?« »Pa že ni res, kot ste rekli. Mar ne moremo 5 litrov mleka vzeti od dveh krav?« Urnikom, lipouo in bezpjo cučijT lepo suho, kupujem. - Ant. Stergar, Kamnik. Poročne prstane v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urnr v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve. 5741 Noua. ueSika Urnim kmmMm za samouke o prikrojevniiju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka 7 Zahtevajte opis knjige! Do sedaj najceneje« tvrilka v državi! SkladiAlc : M b I H E l A H K R O L D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R liOROKR, M A 11 I U O K »I. 107 Violine od Din 9y—. ro^ne harmonike od Iliri h.I'—. tamburico od Din lis1-, irrauiofoni od [lin 315—. Zahtevajte mi veliki katalog, katerega Vam polijemo brezplačno. »PRI IVANKI« LIUBLJANA - F. m 1» G^rič^r Sv. Petra OQ nudi najfinejši volneni p o p c 1 i n ccsta št. v vseh najmodernejših barvah po 48 Din, svileni popolin in crep dešin 100 cm širok za bluze po 44 Din, krasne vzorce v delenih, tudi z borduro, 12 do 16 Din, razne pralne blagove za vsakdanje obleke po 11 do 18 Din, kotenino rujavo po 7.50 Din, belo najboljšo po 13 Din; veliko izbiro najnovejših kamgarnov za moške letne obleke v vseh cenah, najboljše vrste hlačevine, cefir in oxford za srajce, izgotovljene delavne in pražnje srajce od 35 Din naprej; damske in otroške predpasnike, otroške oblekce, bluze, svilene rute in šerpe, delenaste in kamhrikaste rute, krasne samovezni.c, nogavice, veliko izbiro vezenine itd., vse po jako znižanih cenah. Oglejte si blago in cene v naših na novo narejenih izložbah! J^** Pazite na naš naslov in številko 29! "-9C V vsako hišo Domotjuba? V KANADO Med 20. junijem in S. avgustom za POLJSKE DELAVCE - SLUŽKINJE - DRUŽtHE POLJEDELCEV. Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antverpna in Inform«,- i rga * .f3™"™ Porodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanj v Kanado in USA daje z,... a, za perilo samo Per sil! To je prava pomoči oglasno doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila« Če vejica manjka. Kurja očesa reže vdova po brivcu Matoliču, ki je lansko leto umrl po novi in izboljšani metodi. Nova mera. Gospod strastnemu avto-mobilistu: »Ti si že zopet ločen. Koliko časa pa si bil prav za prav poročen?« »Ah, samo 58.000 kilometrov.« V prepiru. »Goflo tišči, ti si popolnoma pijan.« »Ze mogoče, toda to preide. Ti pa si neumen, a to ostane.« Obresti. Škoti so silni skopuhi, to je znano. Nekoč je Škot izgubil denarnico. Tri tedne nato mu je policija javila, da je bila denarnica najdena. Škot je dirjal na policijo. Hitro prešteje denar. »Je v redu?« vpraša policijski uradnik. »Je, gospod komisar, toda kje pa so obresti?« Na ozkotirni železnici. Vlak se je počasi pomikal in potniki so napravili marsi-kako opazko. Ko pa je vlak popolnoma obstal, in sicer ravno ob dolgih skladovnicah opeke, je eden izmed potnikov izstopil ter si tam dajal opravka. »Hej, vi tam,« je vpil sprevodnik, »tu ne smete izstopiti, saj tu ni kolodvor.« »Prav imate, vem, da ni,« jo odvrnil potnik, »toda jaz sem zidar in v tem času, ko tu čakamo, lahko kolodvor sezidamo.« Iz tira. Profesor: »Alkohol uničuje telo in duha, da, tako daleč ga pripravi, da poslane uživalec alkohola zločinec. Le nikar se ne smejite, vi tam zadai. jaz govorim ii lastne izkušnje.« MSI so io členki? rolcc ? noge? oči? ušesa ? m-> nos ? &-» zobje? a-^ fllava? »-> Ali .ie celo telo, katero Vas muči in povzročile boli? Ako Vas draži v grlu. ako čutite mrzloto v nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se osvedočite, v kako kratkem času lahko odstranite s starim priljubljenim narodnim sredstvom in kozmetikom, ki so ga rabili ie naši dedje, lepodišečim „FeIler-jevim" ..Klsafluidom1' to Vaše muke. Čutite se Ii češče duševno in telesno trudne, prehlajene, hripave, nalindne. pojavljajo ce Vam Ii češče revmatične bolezni io se čutite slabe, tedaj bodete tudi V'i potom drgnenja, mazanja in pranja z EUnIluii'om odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabolTo preprečuje želodčna nerazpoloženja in prija izranredno V lekarnah tn tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fellerjev ..F.lsailnid v poizkunnih stekleničicah po B Din, v dvojnih po H Din, ali špeciialnih po 20 Din. Ako naroČite direktno po poŠti, tedaj Vas stane !i poskusnih steklenic ali 0 dvojnih ali Speeijaln! 02 Din z oiiiotot,, fn noStn.iio vred. Nasprotno pa 27 polzkustrh ali 18 dvojnih n i ■ o Specijalnih samo 189 Din, Naslov oz 'Učite Jasno: lekarnarju EUGEN V. ff l l f R, STUBfC/t DO\JA | Vse vrste bakrenih kotlov izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka Jos. OTOREPEC, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 41. Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške ul.) V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! —H—K Kadar kupujele štrange, vrvi, uzde, afire, špago in druge vrvarske izdelke kupujte samo najboljšo blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko: 1'redno gradite odno kolo zahtevajte ponudbe za vodne tutrJbame od tvrdke G. F. Schneiter, podjetje za gradnjo vodnih turbin, Škofja Loka. Mnogim še ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, pomanjkanje spania. slali tek. zlato žilo, povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte so tudi Vi, da preizkuftenn zdravilna speoialiteta FIGOL oliksir uredi prebavo in Vaiu vrne zdrovje. I1'[GOl. izdeluje in razpošilja po posti proti povzetju z navodili uporabe lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din. z 8 steklenicami 245 Din, I steklenica 4» Din. 1 SEDAJ vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina M. SlermecKi v Cslj« najboljši vir za nakup sultnn in kam-„ garnn za moške obleke, volne, Bvile, cetirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda. modrotiska, cvilha, ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje ceue, kakor povsod drugo I. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. STERMECKi, C ilje št. IS. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. IZJAVA Podpisana obžalujem in preklicu!*,* vse, kar sem slabega govorila 0 A o' zlji Mcžan, posestnika hčeri v Zagorici šiev SJ" _Katarina Potočnik. flrnika cvetje, lipouo cuBtju, podlesiiouišeiii itd. kupujem po najvišjih dnevnih ccnah veči« množine. — Iščem nakupovalcc -Sta- Ed. PiSler, Vrhnika. ' Harno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v L'uhijani, poleg hotela,Union', Obrestovale najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. fotojrafičnih aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Interesentom je gratis in poštnine prosto na razpolago. OROOERIJA GREGORIČ, LJubljana, Prešernova S Ncgujle rsugRpšl hi os, Vaše lase! Toda s popo no zanesljivim In preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane Cilag-. Čllag-pomada se rabi že nad 50 let po celem svetu pri mllilonlh ljudi z najboltšim vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben specialni šam-pon za 20umivan1 glave 26Dtn. Poštnina posebej. Naslavljajte svole naročilo točno: .AURORA' odd.7. Novi sad, Železn čka47 Edino najboljši jjtfa|nj stroji in pletliiii svit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in Industrijo so le los. Ptfelfnca GrltZRcr, Adler Najnižje cenel Tudi na olirokel Uubliana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 2057, 2470 in 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Kapital iti rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vlo?je nad Din 30o,ooo„ooo—- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7<>/0 drž. invest. posojila ter 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči« Državne razredne loterije. izdajatelj: Dr, Prane Kulovee. Urednik: Frant Zabrel, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cti.