Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 75-134
113
Domen Krvina
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana
Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini
Zaporednost dejanj je vidsko in širše aspektualno (tako npr. v angleščini v zvezi z rabo simple in omejitvijo rabe progressive oblik) pomemben jezikovni pojav. Pri zaporednosti dejanj ta v nizu omejujejo ena drugo, s čimer nastaja zaprti interval, v katerem prostora za potekanje, trajanje dejanja načeloma ni; izjemo predstavlja zlasti zadnje dejanje v nizu, ki poteka v polodprtem intervalu. Tako ni presenečenje, da v nizu zaporednih dejanj prevladuje raba dovršnika (DV) - analiza korpusov Gigafida, Kres in ssj500k za sodobno stanje kaže, da v nizu treh dejanj, ki ga začenja DV, delež permutacij, kjer DV stoji na vsaj dveh mestih, dosega 85 % (na vseh mestih okoli 69 %). V korpusu IMP (16.-19. stoletje) ta delež znaša 77 % (na vseh mestih okoli 59 %).
The sequence of events is in terms of aspect (also in non-Slavic languages, for instance, in English with regard to the use of simple rather than progressive forms) an important linguistic phenomenon. Forming the sequence, actions restrict each other, thereby creating a closed interval which limits the space enabling duration of an action; the exception to this is mainly the last action in a sequence (taking place in half-open interval). Therefore it comes as no surprise that in sequence of events the use of the perfective (PF) is predominant - the analysis of the modern corpora Gigafida, Kres and ssj500k shows that in a series of three actions initiated by the PF the share of permutations with PF taking at least two places reaches as high 85 % (all three places around 69 %). In the IMP corpus (16th-19th century), the share is a bit lower, 77 % (all the places around 59 %).
0 Uvod
Zaporednost dejanj (rus. posledovatel'nost' dejstvij, ang. sequence of events) je ena pomembnejših vidsko zaznamovanih glagolskih rab. Večkrat se izpostavlja predvsem v ruski (Bondarko 2005: 234-236), pa tudi mednarodni aspektologiji (Comrie 1976: 5, Dickey 2000: 4, 20, 23, 203-233).
Pod zaporednostjo dejanj imamo v mislih zaporedje neenakih, neistovrstnih dejanj, sledečih si eno za drugim: ... Dn _ 1, Dn, Dn + Prostora za razvoj dejanj - tj. potekanje, poudarek na trajanju dejanja - načeloma ni: dejanja so zgoščena,
76
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 76-134	113
čeznje zgolj zdrsimo s pogledom, ne da bi se pri katerem ustavljali dalj časa (Comrie 1976: 3, 21, Dickey 2000: 205-208, 216-218, Orešnik 1994: 90, 102). V angleških slovnicah (Quirk idr. 1972: 470-471, 638-639, Radden idr. 2007: 219-220) se zaporednost dejanj pogosto navaja kot primer, kdaj moramo - zlasti v sferi past in present - rabiti simple, ne pa progressive tenses,1 npr.
(1) He came (? was coming) home, ate (? was eating) dinner and went (? was going) to bed?
0.1 Zaporednost dejanj v slovenščini3
Zanima nas, kakšna je raba glagolskega vida - prevlada dovršnika (DV) ali ne-dovršnika (NDV) - pri zaporednosti dejanj v slovenščini, in sicer zlasti za stanje v sodobnem jeziku, ki je gradivno najbolje pokrito (korpusi Gigafida 2.0, Kres in ssj500k 2.2).
Ker nas zanima tudi okvirna razvojna primerjava, bomo proučili še stanje od 16. do začetka 20. stoletja (korpus IMP), dopolnjeno s krajšim pregledom v IMP slabše zastopanega stanja v 16. stoletju (ročni korpus iz zgledov rabe v monografiji M. Merše Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja).
Naj že v začetku opozorimo na razlike v obsegu, gradivni in zvrstni graje-nosti korpusov, ki preprečujejo, da bi dobljene deleže DV in NDV v sicer istih iskanih strukturah med seboj vzporejali kot povsem primerljive enote. Razen v ročnem korpusu za 16. stoletje pri iskanju uporabljamo CQL, jezik za iskanje po korpusu (corpus query language), kar nam omogoča razmeroma enotna označenost korpusov za sodobno stanje in korpusa IMP.
1	Za zaporednost dejanj (v pripovedi o preteklosti) kot eno od možnosti rabe aorista v hrvaščini gl. Stanojevic in Geld (2011: 162-163, 171-172).
2	Navedena dejanja bi težko potekala eno ob drugem (vzporednost dejanj), ko poudarek na njihovem potekanju in s tem raba progressive form oz. v slovenščini nedovršnika ne bi bila vprašljiva. Več v nadaljevanju.
3	Tema je bila delno, v manjšem obsegu prvič obdelana v dveh poglavjih disertacije Krvina (2015).
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	77
1 Sodobno stanje
Zanima nas, katera vidska vrednost (za vstop dopuščamo tudi kategorialno NDV/ DV) tipično sledi dovršnemu dejanju4 neposredno za naštevalnima veznikoma in ali ter.5
Iskalna zahteva:
[tag=MGgdd.*M][]{0,1}[word=M(in|ter)M][word!=M(da|najj|bi|.|,)M & tag!="[ZV].*"] {0,2} [tag="Gg.d.*"]
Z besedami: poišči vse nepomožne deležniške oz. sedanjiške glagolske pojavitve do treh mest desno od dovršnih nepomožnih deležniških oz. sedanjiških6 glagol-skih pojavitev, ki jim (lahko z enim mestom presledka) sledita veznika in ali ter. Vmes naj ne bo veznika da oz. naj, členice bi, (končnega) ločila oz. veznika ali zaimka nasploh.
Kot NDV ne upoštevamo večine naklonskih in nekaterih sorodnih glagolov, ki jim vidsko vrednost izraziteje določa šele njihov odvisni del v nedoločniku; ta je označen posebej, zato teh pojavitev ne izgubimo. K celoti vseh glagolskih pojavitev in celoti NDV se tako v iskalno zahtevo doda: & lemma!="(morati|moči| smeti|hoteti|želeti|nameravati|načrtovati)"
K izračunu posplošenega deleža izhodiščno kot aritmetične sredine prispeva dejstvo, da je korpus Gigafida največji, a ne uravnotežen, korpus Kres je manjši, a razmeroma uravnotežen, korpus ssj500k pa najmanjši, a označen ročno (torej z manj šuma); poleg tega Gigafida vsebuje oba manjša korpusa.
Kot je razvidno iz Tabele 1, izrazito prevladuje DV; izven sedanjika še nekoliko (posplošeno za okoli 7 %) bolj. Delež NDV/DV ni neznaten, a vendar dovolj majhen, da ga bomo v nadaljevanju pri pregledu daljših zaporedij zanemarili.
4	Kot bomo videli v nadaljevanju, bi nedovršno dejanje namreč najverjetneje začenjalo niz vzporednih, ne zaporednih dejanj.
5	V nadaljevanju (niz 3 dejanj) je v iskanje dodana še vejica, tako da se poleg prevladujočih pojavitev v vezalnih priredjih lahko upoštevajo tudi pojavitve v podredjih - kot npr. v zgledih (20), (21), (46), (68), (69). Več o vlogi veznikov v slovenskih zloženih povedih gl. v Krvina, Žele (2018).
6	Za sedanjik: na četrtem mestu stoji »s« namesto »d«. Za nedovršnik: na tretjem mestu »n«.
78
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 78-134	113
Korpus	Vseh glagolov tega tipa (ZAPORED.)	NDV	DV	NDV/DV (kategorialno dvovidsko)
Gigafida	(1.d) 522125 (l.s) 228206	(1.d) 56687 10,9 % (1.s) 41620 18,2 %	(1.d) 434192 83.1	% (1.s) 171469 75.2	%	(1.d) 31246 6 % (1.s) 15117 6,6 %
Kres	(1.d) 54187 (1.s) 30980	(1.d) 6897 12,7 % (1.s.) 5429 17,5 %	(1.d) 43701 80,7 % (1.s) 23736 76,7 %	(1.d) 3589 6,6 % (1.s) 1815 5,9 %
ssj500k	(1.d) 250 (1.s) 135	(1.d) 37 14,8 % (1.s) 33 24,4 %	(1.d) 200 80 % (1.s) 95 70,4 %	(1.d) 13 5,2 % (1.s) 7 5,2 %
Posplošen delež		(1.d) 12,8 % (1.s) 20 %	(1.d) 81,3 % (1.s) 74,1 %	(1.d) 5,9 % (1.s) 5,9 %
Tabela 1: Razmerje med NDV in DV pri zaporednosti dejanj (dve dejanji v nizu s prvim DV)
Sledi nekaj zgledov iz korpusa Gigafida:7
DV DV:
(2)	Otrok se je predramttp{ in nakremžilpf.
(3)	Najprej je potrdilpf sodelovanje in nato izstopilp{.
(4)	Te dni so končalipf ureditev poti, očistilip{ skale in kamenje, jo utrdilipf ter opremilipf z novimi tablami.
(5)	Dodamopf zelenjavo in še malo prepražimopf.
(6)	Vzamepfjo v roko, pogledapf in spravipf v mapo s fotografijami.
(7)	Posodo vzamemopf s kuhalne plošče, tekočino ohladimopf terprimešamopf rumenjake.
DV NDV:
(8)	Vzeli f so mi kri in potem sem čakalaip{ na izvide.
(9)	Vstalpf je, odprlfpf okno in globoko dihalpf, k sebi pa ni prišelpf.
(10)	Z novo tehnologijo je zrna kovine stisnilpf, segrelpf in potem kovalpf
(11)	Sezona belega tartufa se začnepf oktobra in trajaip{ do konca januarja.
(12)	Obmolknepf in razmišljaip{ o vprašanju.
(13)	Vodo odlijemopf, natočimop[ svežo in slive počasi kuhamoipf vse dokler voda ne zavre.
(14)	Izpove sepf in prejmepf obhajilo ter dolgo klečiipf v molitvi.
7 Kot je navedeno v seznamu literature, smo upoštevali zadnjo deduplicirano verzijo korpusa s konca leta 2018. Zgledi so izbrani z ročnim pregledom določenega števila (navadno 250-300) naključnih konkordanc.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	79
Kot kažejo zgledi (4), (6), (7), (9), (10), (13) in (14), večina nizov vsebuje več kot samo dve dejanji, kar pomeni, da ima dejanje pogosto svoje »sosede«, torej poteka v zaprtem intervalu (dn _ 1[dn]dn + t), ki ga omejujeta sosednji dejanji v zaporedju. To pojasnjuje težnjo po prevladi DV, medtem ko NDV nastopa zlasti na koncu niza, kjer je dejanje omejeno le s predhodnim dejanjem oz. svojim začetkom (polzaprti interval). Rabo NDV lahko pogojuje tudi kateri drug skladenjski dejavnik, npr. prisotnost prislovov tipa počasi skupaj z vezniško zvezo vse dokler v naslednjem stavku (13), zlasti pa tipa dolgo (14).8
Izven sedanjika tako DV kot NDV pogosto nastopata v pripovedi o preteklosti, v sedanjiku pa zlasti pri izražanju ponavljalnosti, splošne veljavnosti dejanja - pogosto v obliki navodil oz. receptov - ali kot historični sedanjik: (6), (12), (14).
2 Sodobno stanje: niz treh dejanj
Kot rečeno, večina nizov vsebuje več kot dve dejanji, zato je bila izvedena še posebna analiza nizov, ko razporejamo dve izbiri (DV ali NDV) na tri mesta (permutacije s ponavljanjem).
Kot omejitev smo zopet določili, da se mora niz začenjati z DV; v poštev tako pridejo 4 (1 x 2 x 2) nizi: DV DV DV, DV DV NDV, DV NDV DV, DV NDV NDV.
Pri iskalni zahtevi podvojimo drugi člen iz točke 1, veznikoma in in ter pa dodamo še vejico:
[tag=MGgdd.*M][]{0,1}[word=M(in|ter|,)M][word!=M(da|naj|bi|.)M & tag!="[ZV].*"] {0,2}[tag="Gg.d.*"][]{0,1}[word="(in|ter|,)"] [word!="(da|naj|bi|.)" & tag!="[ZV].*"]{0,2} [tag="Gg.d.*"]
Z besedami: poišči vse nepomožne deležniške oz. sedanjiške glagolske pojavitve do treh mest in še enkrat treh mest desno od dovršnih nepomožnih deležniških oz. sedanjiških glagolskih pojavitev, ki jim (lahko z enim mestom presledka) sledita veznika in, ter ali vejica. Vmes naj ne bo veznika da oz. naj, členice bi, (končnega) ločila oz. veznika ali zaimka nasploh.
8 Gl. tudi Bondarko (2005: 359), Derganc (2014: 539).
80
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 80-134	113
2.1 DV DV DV
Posplošen delež izven sedanjika: 69 %.9
(15)	Staro hišo je na novo pozidaluredilff kegljišče in odprl^ gostilno.
(16)	Dvakrat je ukradelpf žogo, zatreselpf mrežo in izenačilfi na 6: 6.10
(17)	Hitro sem ukrepalpf, oskrbelranjenca, zaustavilpf krvavitev ter obvestilvse pristojne.
Kot že omenjeno, je pogosta pripoved o preteklosti, potencialno pa bi ob n-stavč-ni povedi DV v nizu lahko bilo neskončno mnogo: DVn
Posplošen delež v sedanjiku: 68 %.
(18)	Krompir operemo^ olupimo in narežemopf na kocke.
(19)	V pesmi vnašam tisto, kar v življenju novega odkrijempf, raziščempf, razvozlampf.
(20)	Ko pride f domov, moža objamepoljubi^, poboža^.11
(21)	Ko mu prekipiff, pospravi^prtljago in sedeff na prvo letalo.
(22)	Vstanem^ se oblečemf, umijem^ obujem^ izklopim budilko in pohitimfi v šolo.
(23)	Spodnjo nogo skrčimo zgornjo zategnemop{ in jo dvignemo navzgor, zadržimopf, spustimof in sprostimopf.
(24)	Vročično se obrnepf in odsunepf vrata, steče^ po vhodnih stopnicah ven, odvrže konzerve in se ozrepf.
Zopet vidimo, da so v nizih pogosto več kot tri dejanja (kar pa naša iskalna zahteva vse zajame, saj v povedi nima fiksiranega mesta, kje naj se iskanje začne). Velja tudi, da sedanjik zaporednih (dovršnih) dejanj nastopa zlasti pri izražanju ponavljalnosti ((19), (20), (22)), splošne veljavnosti dejanja - pogosto v obliki navodil oz. receptov ((18), (23)) - ali kot historični sedanjik ((21), (24)).
2.2 DV DV NDV
Posplošen delež izven sedanjika: 10,6 %.
(25)	Prikradla fi se je bližje, pokleknilaff ter vleklaiff na ušesa.
(26)	Ustavilsem, pogledalven in skušal^ ugotoviti, kaj neki sem videl.
(27)	Upava, da se bo vse to čim prej razrešilopf, pozabilo in bomo živeliipf dalje.
9	Za podrobnejše podatke gl. Tabelo 2.
10	Glagolska struktura te povedi bi bila 2DV2 x DV, saj je izenačenje sledilo kot nadaljevanje niza, šele ko je bil izpolnjen pogoj 2(DV x DV).
11	Tu so neprva tri dejanja močno spojena drug z drugim, kot da se eno začenja še v drugem.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	81
Zgled (27) predstavlja izjemo ob sicer prevladujoči pripovedi o preteklosti. Po dejanju na koncu niza ni sledečega, ki bi ga omejevalo, kar mu v polodprtem intervalu omogoča razvoj, poudarek na trajanju (v (27) imamo celo stanje: živeti), ki ga izraža NDV.12
Posplošen delež v sedanjiku: 13,1 %.
(28)	Kadar zapre,pf oči, začutipf vrtoglavico in slabost, dihaip{ sunkovito.
(29)	Prezračevanje v predoru požar razširipf, temperatura skokovito naraste,pf širiipf se dim.
(30)	Dodamofi sladkor, premešamopf postopoma dodajamoipf rumenjake in nazadnje še orehe.
(31)	Zavremoff vročino znižamo , posodo pokrijemopf in juho kuhamoip[ 15 minut.
V zaporednostnem sedanjiku se kot običajno pojavlja ponavljalnost (28), splošna veljavnost dejanja (29) - pogosto v obliki navodil oz. receptov: (30), (31).13 V teh dveh zgledih podobno kot pri (13), (14) rabo NDV poleg možnosti razvoja dejanja v polodprtem intervalu na koncu niza pogojuje še dodatni skladenjski dejavnik - prislov postopoma, zlasti pa 15 minut (N časa).14 Historični sedanjik tokrat v naključnem vzorcu ni bil zaznan.
2.3 DV NDV DV
Posplošen delež izven sedanjika: 4,5 %.
(32)	Pripravili f smo si pijačo, jedliipf in znova napolnili mehove.
(33)	Spremembe bomo opazilipf uporabljaliipf in zelo hitro vzljubilipf.
(34)	Ugasnil {je kosilnico, pogledal f gor in nekaj časa ocenjeval f situacijo in mi zaklical
Tudi tu zgled (33) predstavlja izjemo ob sicer prevladujoči pripovedi o preteklosti. Za rabo NDV na sredini niza zaporednih dejanj mora biti navadno ali izrazito poudarjeno trajanje, ki potiska mejo, določeno s sledečim dejanjem, v ozadje15 (pogosto podprto z dodatnim skladenjskim dejavnikom, npr. zvezo s
12	Trajanje je lahko še dodatno poudarjeno s trudom za izvršitev dejanja, kot ga izraža naklonskim sorodni glagol tipa skušati - npr. v zgledu (26).
13	Zaporednost dejanj je za navodila in recepte kot besedilni tip izrazito značilna; sestavljeni so namreč iz faz, kjer je začetek naslednje pogojen z zaključkom predhodne. Kot bomo videli v nadaljevanju, to velja ne glede na časovno obdobje (tako tudi npr. za kuharske knjige in opise fizikalnih/kemijskih poskusov v drugi polovici 18. in v 19. stoletju).
14	Gl. tudi Krvina (2015: 112-119).
15	Gl. tudi Petrukhina (2019: 38).
82
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 82-134	113
prislovno vrednostjo nekaj časa (N časa) v zgledu (34)), ali pa NDV dejanje bolj poimenuje, ga navaja kot dejstvo, in ne izpostavlja izrazito njegovega trajanja ((32), (33)).16
Posplošen delež v sedanjiku: 4,3 %.
(35)	Obsevalni aparati so dragi, sčasoma se izrabijopf, kvarijoipf in zastarajopf.
(36)	Pleveli s kratko življenjsko dobo vzklijejopf, cvetijoipf in naredijopf seme v zelo kratkem času.
(37)	Dodamopi sladkor in mešamo naprej, dodamopi kokos in nato moko.
(38)	V ponev damopi zelenjavo, dusimoip{ in začinimopf.
Tudi v sedanjiku se zdi, da NDV sredi niza zaporednih dejanj dejanje predvsem poimenuje, izraža kot dejstvo, in ne izpostavlja izraziteje njegovega trajanja - to velja za celotno ponavljalnost, splošno veljavnost dejanja ((35), (36)), tudi pri receptih; izjemo predstavlja (37), kjer prislov naprej ob NDV nakazuje, da je bilo mešanje prisotno že prej, kar kaže na trajanje dejanja.
Posebej je zgolj poimenovanje dejanja vidno v zgledih, kjer bi za sredinski NDV potencialno lahko celo rekli, da označuje dovršno dejanje (Krvina 2019: 167-168), k čemur sicer ob izraziti prevladi DV prispeva tudi mesto sredi niza zaporednih dejanj:
(39)	Vsako plastpopopramopf solimoi f in potresemopf s kumino.
(40)	Želatino razpustimopf in dodamopi kostanju, sladkamoipf in vmešamopfpolovico smetane.
Zgolj poimenovanje, izražanje dejanja kot dejstva je prisotno tudi ob nikalnosti, ko je dejanje izraženo kot neobstoječe (Krvina 2019: 166-167):
(41)	Liste vedno odtrgamopf nikoli ne režemof ter pustimop[ do 3 cm stebel.
Medtem v historičnem sedanjiku NDV sredi niza zaporednih dejanj izraža potekanje, trajanje dejanja in tako tok dogajanja nekoliko zaustavlja (Petrukhina 2019: 34):
(42)	Pridempi do glavnih vrat, pozvonimpf, čakamipf, spet pozvonim : nič.
(43)	Prinesepf k ustom, se zdrznepf, sumljivo ovohavaipf nato previdno srknepfr
16 Podrobneje o tem gl. v Krvina (2019)
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	83
2.4 DV NDV NDV
Posplošen delež izven sedanjika: 5,5 %.
(44)	Ko sem odložila c slušalko, sem kričala r in skakala .
- ' pf ipf ipf
(45)	Gostje in stanovalci zavetišča so sedlipf skupaj, klepetali in razlagali.pi svoje težave.
(46)	Koleno me je, čim sem ga bolj obremenilapf, bolelo in otekaloipf.
Ob sicer prevladujoči pripovedi o preteklosti najdemo tudi primere s ponavljal-nostjo dejanja v preteklosti (46). Dejanji, ki jih izražata NDV NDV, potekata bolj ali manj eno ob drugem, istočasno, eno lahko predstavlja tudi izhodišče za drugo (npr. (45) klepetati in razlagati) - gre za vzporednost, ne zaporednost dejanj, kot med DV in NDVn.
Posplošen delež v sedanjiku: 2,3 %.
(47)	Delegati vstanejop{ in bučno aplavdirajoipf ter vzklikajoipi.
(48)	Premaknešf ročico, eno pedalopopuščašipf drugo pritiskašipf.
(49)	Dodamopi čebulo, mešamo.ppf in pražimoi f toliko časa, da čebula postekleni.
(50)	Dodamopi krompir in grah, solimoip[ in dušimoip{ nekaj minut.
Podobno velja za vzporednost dejanj (popuščati in hkrati pritiskati, mešati med praženjem) med NDV NDV, ki sledi zaporednosti za DV pri ponavljalnosti, splošni veljavnosti dejanj v sedanjiku, tudi historičnem (47). V zgledu (50) je medtem med NDV in NDV vzporednost dejanj malo verjetna, saj bi le stežka solili nekaj minut; prvi NDV tako dejanje zopet zgolj poimenuje, in ne izpostavlja izrazito njegovega trajanja. Še bolj to velja za NDV NDV v naslednjem nizu:
(51)	Zrezkepotolčemopf solimoipf popramo.pi in obložimo z nadevom.
V spodnjem zgledu s historičnim sedanjikom gre medtem v nizu NDV NDV zopet za vzporednost dejanj:
(52)	Začnep{ se temniti, znane sence dreves me začnejopf strašiti, upogibajoip{ se, daljšajoipf.
84
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 84-134	113
2.5 Pregled deležev posameznih permutacij
Korpus	Vseh glagolov tega tipa (ZAPORED.)	DV NDV NDV DV NDV DV	DV DV DV DV DV NDV
Gigafida	(1.d) 35434 (1.s) 39291	(1.d) 2259 {6,4 %} 1949 {5,5 %} (1.s) 4313 {11 %} 2424 {6,2 %}	(1.d) 23997 {67,7 %} 2746 {7,7 %} (1.s) 23928 {61 %} 4655 {11,8 %}
Kres	(1.d) 3598 (1.s) 5041	(1.d) 284 {7,9 %} 172 {4,8 %} (1.s.) 126 {2,5 %} 273 {5,4 %}	(1.d) 2384 {66,3 %} 302 {8,4 %} (1.s) 3309 {65,6 %} 577 {11,4 %}
ssj500k	(1.d) 13 (1.s) 18	(1.d) 0 2 {15,4} (1.s) 0 2 {11,1 %}	(1.d) 11 {85 %} 2	{15,4 %} (1.s) 16 {88,9 %} 3	{11,1 %}
Posplošen delež		(1.d) {5,5 %} {4,5 %} (1.s) {2,3 %} {4,3 %}	(1.d) {69 %} {10,6 %} (1.s) {68 %} {13,1 %}
Tabela 2: Razmerje med NDV in DV pri zaporednosti dejanj (tri dejanja v nizu s prvim DV)
Pri nizu vsaj treh dejanj, ki se začenjajo z DV, torej prevladuje zaporednost dejanj, ki jo v zaprtem intervalu, ki načeloma razvoja dejanja, poudarka na njegovem trajanju ne dopušča, izraža DV; NDV, ki izraža trajanje dejanja, stoji zlasti na zadnjem mestu, kjer je dejanje omejeno le s predhodnim dejanjem oz. svojim začetkom, ne pa tudi s sledečim - za izvedbo dejanja je na voljo polodprti interval, pri katerem je ena meja nedoločena. Na vmesnem mestu je NDV redek in - zlasti v navodilih, receptih - dejanje zgolj poimenuje, izraža kot dejstvo, ne izpostavlja izrazito njegovega trajanja; zaradi siceršnje prevlade DV v nizih zaporednih dejanj bi bila mogoča celo razlaga, da tak NDV izraža dovršno dejanje (npr. dodamo, sladkamo in vmešamo).11 NDV je razmeroma redek tudi na obeh neprvih mestih za prvim DV, kjer gre med dvema NDV za vzporednost, ne zaporednost dejanj: dejanji potekata hkrati, eno ob drugem, lahko je eno osnova, podlaga za drugo (npr. klepetati in razlagati težave).
17 Ob sprejemanju take razlage bi to veljalo upoštevati tudi pri dodeljevanju kate-gorialne slovarske oznake pri glagolih tipa poprati, sladkati, soliti - torej ne le nedov., temveč nedov. in dov. Pri poprati to v stranski razlagi beleži že SSKJ (https://fran.si/ iskanje?View=1&Query=poprati).
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	85
Razporeditev posplošenih deležev DV in NDV v nizih vsaj treh dejanj, ki jih začenja DV, glede na celoto lahko zaokroženo prikažemo tudi takole:18
•	Izven sedanjika: 0.69 DVn + 0,11 DVnNDV + 0,05 DVnNDVDVn + 0,06 DVNDVn
•	V sedanjiku: 0.68 DVn + 0,13 DVnNDV + 0,04 DVnNDVDVn + 0,02 DVNDVn
Prevlada DV je dobro vidna tudi ob izpostavitvi elementa DVn (0,69 + 0,11 NDV + 0,05 NDVDVn + 0,06 DV1- nNDVn); njegov delež na vsaj dveh mestih znaša kar 85 %.
2.6 Sodobno stanje: krajša primerjava z nekaterimi drugimi slovanskimi jeziki
Kot že omenjeno, prevlada DV glede na obojestransko omejenost dejanja (s predhodnim in sledečim) in s tem zaprtim intervalom za izvedbo dejanja ni presenetljiva. Predvsem v primerjavi s severnoslovanskimi jeziki je slovenščina tu sorazmerno dosledna: kot smo videli v zgledih, zaporednost dejanj predvideva rabo zlasti DV ne glede na širše sobesedilne okoliščine, kot npr. ponavljalnost, splošna veljavnost dejanja.
V ruščini, v znatni meri pa tudi v poljščini, je ob ponavljalnosti zaporednih dejanj zaradi časovne nedoločnosti ponavljajočega se dejanja stilno nezaznamo-vana praviloma le raba NDV, medtem ko v češčini - podobno kot v slovenščini - ta omejitev ne velja (Derganc 2003: 68-70, 75, Dickey 2000: 49-55, 64-68, Petrukhina 2019: 35, 38).
Vendar pa je v češčini raba NDV pri zaporednosti dejanj sama po sebi pogostejša, tako da je razmerje med njim in DV bolj uravnoteženo, in glede prevlade DV je tu slovenščina bližja ruščini (Derganc 2014: 537-539, Dickey 2000: 204-208, Petrukhina 2019: 42-43). DV je namreč v ruščini pri zaporednosti dejanj prednostna izbira, če se dejanja ne ponavljajo oz. niso v historičnem sedanjiku (Dickey 2000: 203-218). Raba NDV je tu vpeta v kombinacije z DV faznimi glagoli, zlasti načat', stat' (začeti), pogosto pa NDV le sodeluje v tvorbi fazne sestavljenke, največkrat z za-, ki začetnost dejanja označuje pogosteje kot v češčini ali slovenščini (Derganc 2014: 539, Dickey 2000: 225-228, Petrukhina 2019: 39-40).19
18	Manjkajoči delež do celote predstavljajo neupoštevane permutacije, ki na nepr-vem mestu 1 x 3 x 3 vsebujejo še element NDV/DV. Delež teh 5 permutacij ne presega dobrih 10 %.
19	Gl. tudi Krvina 2018: 158-167.
86
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 86-134	113
3 Korpus starejših besedil IMP (16.-19. stoletje)
Primerjalno si bomo ogledali še stanje od 16. do začetka 20. stoletja; kot opozorjeno že na začetku, zaradi različnega obsega in zvrstne sestavljenosti korpusov deleži sicer medsebojno niso povsem primerljivi.
Tako izhodiščna kot razširjena (več kot dve mesti) iskalna zahteva ostajata enaki: [tag=MGgdd.*M][]{0,1}[word=M(in|ter)M][word!=M(da|naj|bi|.|,)M & tag!="[ZV].*"]{0,2} [tag="Gg.d.*"]
[tag=MGgdd.*M][]{0,1}[word=M(in|ter|,)M][word!=M(da|naj|bi|.)M & tag!="[ZV].*"] {0,2}[tag="Gg.d.*"][]{0,1}[word="(in|ter|,)"] [word!="(da|naj|bi|.)" & tag!="[ZV].*"]{0,2} [tag="Gg.d.*"]
Korpus	Vseh glagolov tega tipa (ZAPORED.)	NDV	DV	NDV/DV (kategorialno dvovidsko)
IMP	(1.d) 17662 (1.s) 9285	(1.d) 3358 19 % (1.s) 1694 18,2 %	(1.d) 12836 72,7 % (1.s) 6693 72,1 %	(1.d) 1468 8,3 % (1.s) 898 9,7 %
Posplošen delež (sodobno stanje)		(1.d) 12,8 % (1.s) 20 %	(1.d) 81,3 % (1.s) 74,1 %	(1.d) 5,9 % (1.s) 5,9 %
Okvirna razlika		(1.d) - 6,2 % (1.s) + 1,8 %	(1.d) + 9,1 % (1.s) + 2 %	(1.d) - 2,4 (1.s) - 3,8
Tabela 3: Primerjava razmerja med NDV in DV pri zaporednosti dejanj (dve dejanji v nizu s prvim DV)
Kot je razvidno iz tabele, je izrazita prevlada DV pri zaporednosti dejanj vidna tudi v jezikovnem gradivu od 16. do začetka 20. stoletja (prevladujejo besedila s konca tega obdobja). Morda je zaznati nekaj težnje po porastu rabe DV v sodobnem jeziku, vendar pa so razlike, zlasti glede na nepolno primerljivost korpusov, dokaj majhne.
V nadaljevanju obravnavamo nize vsaj treh dejanj z DV na prvem mestu in zanje navajamo po nekaj zgledov.
3.1 DV DV DV
Delež izven sedanjika: 59,5 %
(53)	Genovefajefvóje déte terdo s rokama oklenilav nebópoglédalap[ ter glafno savpilapf.
(54)	Mnogo kupčijskih ladij je napadelpf oropalpf in ljudi prodalpf v sužnost.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	87
(55)	Zasuliso jarke in luže, odpeljalipf vodo, pognojilip[ travnike in preoralipf stelnike.
(56)	JEsus je usevpf kruh, je sahvaluvpf, pofvetuvpf inu reslomuvpf, inu ga je davpf fvojim Jogram, inu je rekuvpf.
Ne glede na čas nastanka v obravnavanem obdobju (16.-19. stoletje) je izven sedanjika enako kot pri sodobnem stanju najpogostejša pripoved o preteklosti.
Delež v sedanjiku: 58,1 %
(57)	Kralj jo vzdignefS in objame ter pošljepf nemudoma po rešene.
(58)	Semena vertnih zelenjad se torejpožanjejopf, posušepf in spravijopf.
(59)	100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se zmeljepf, zmešap{ in razbelipf
(60)	Baron naglu gori vftane, naprej fkozhi , zqdelz vun slgzhepf s' roko mahnepf.
(61)	Šuki luske ostergašpf, jo iztrebišpf, operešpf osolišpf in s sardeljami nataknešpf.
(62)	Ko mi vino prinesepf, ne rečempf nič, natočimpf in pijemipf.
Zopet podobno kot pri sodobnem stanju je precej historičnega sedanjika ((57), (60)), pa tudi ponavljalnosti, splošne veljavnosti dejanja v obliki navodil, receptov ((58), (59), (61)); zadnji zgled v historičnem sedanjiku (62) na koncu niza zaključuje NDV - in tako prehajamo k naslednji permutaciji.
3.2 DV DV NDV
Delež izven sedanjika: 12,9 %
(63)	Zaloputnilpfje duri, odšelp{ in grozilipf še s ceste s pestjo.
(64)	Dekle se je vzdramilopf vstalopf in počasi korakaloipf proti izhodu.
(65)	fo nega s' oblaftnimi rokami popadli f shtrike, inu ketene na nega verglipf navfmilenu svesalipf svesaniga dershalif inu (okoli nega naframnu, inu shpotlivu skakali f uka-liipf, fhrajaliipf, fmejaliipf, inu vefeliliip.
V pripovedi o preteklosti se lahko pojavljajo tudi zelo dolge povedi tipa DVnNDVn (65), kjer gre pri NDVn za vzporednost dejanj (hkrati držati in skakati, ukati, kričati ...)
Delež v sedanjiku: 14,1 %.
(66)	Urno se tadaj vzdignetapf, zapustitap{ selo in hititaipf na pašnik.
(67)	Na sredi kleti obstojipf, luč kvišku vzdignepf, debelo pogledapf usta odprepf in glupo zijaipf.
(68)	Če lih koža prerastepf, v sredi ostanepfpuhlina in dalje gnjijeipf.
(69)	Ako se kupica zvrhoma napolnipf z vodo, s papirčkom pokrijepf in potem prekucnepf, ne tečeipf voda iz nje.
88
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 88-134	113
Kot običajno imamo precej historičnega sedanjika ((66), (67)), pa tudi ponavljal-nosti, splošne veljavnosti dejanja ((68), (69); NDV na koncu niza v polodprtem intervalu lahko izraža potekanje, trajanje dejanja.
3.3 DV NDV DV
Delež izven sedanjika: 4,5 %
(70)	Ko je odšelpf in je pospravljala^, je našlapf pod prtom beneški cekin.
(71)	Vojaki so se utaboritip{ in pripravljaliipfjedi, poveljniki so sedli, v vojni svet.
(72)	Knežnja je odprlapf pisemce, čitalai f radovedno pogledalapf v pevski zbor.
(73)	Zdravnik je zopet prišel, tipal, žilo in dejalp, da nij slabše.
V	pripovedi o preteklosti NDV na sredini niza DV izraža potekanje, trajanje dejanja tedaj, kadar dogajanje vsaj nekoliko ustavlja; v zgornjih zgledih je tako zagotovo v (70), kjer potekanje, trajanje prekinja dovršno dejanje (najti cekin).
V	sledečih zgledih izrazitejši poudarek na potekanju, trajanju delno bledi, NDV dejanje vse bolj zgolj poimenuje, izraža kot dejstvo.
Delež v sedanjiku: 4,7 %
(74)	Živina garje in uši dobip, hirap f in zboli,,.
(75)	Stopimpf doli, gledamip[ naokoli in najdem v jarku ranjenca.
(76)	Odpre, vratica in nekaj išče, skledo ondi spravi,
(77)	Odloži,prvo pismo, vzame, drugo, bereipf dolgo in preide, k tretjemu.
Podobno velja v sedanjiku za ponavljalnost, splošno veljavnost dejanja (74), medtem ko se v historičnem sedanjiku pri NDV poudarek zopet premakne na potekanje, trajanje dejanja, ki tok dogajanja ustavlja; zlasti to velja, če rabo NDV pogojuje še drug skladenjski dejavnik, npr. prisotnost prislova tipa dolgo (77).
3.4 DV NDV NDV
Delež izven sedanjika: 12,5 %
(78)	Urno je roko ftegmlp{ ter nabiralipf in jedelipf
(79)	Od žalosti si je zakrilapf obraz in ihtelaipf in zdihovalaip,
(80)	Obstalpf je, poslušal^, užival^, strmelip,
(81)	Zmešalapfje kvarte, obračalafih, pokladalaipf in prekladala ipf.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	89
Pri pripovedi v preteklosti velja enako kot za sodobno stanje: med DV in NDVn gre za zaporednost dejanj, v nizu NDVn pa za vzporednost, pri čemer eno dejanje lahko predstavlja osnovo, izhodišče za drugo (npr. hkrati nabirati in jesti).
Delež v sedanjiku: 12,4 %
(82)	Vifoke odre tamkej Ji napravipf Sidovje podkopujeipf vrata fekaip.
(83)	Gospica pristopif vijeip{ roke in jadikujeipf
(84)	Bolno živinče se na tla veržepf, stokaipf, težko sopeipf in ne prežvekovaipf.
(85)	Le malo se ganempf, pa sprožipf strupeni spak glavo, se jezno napihnepf, žvižgaip{ in puhaipf, odpiraipf žrelo, besno grizeipf v zrak.
To velja tudi za historični sedanjik in ponavljalnost, splošno veljavnost dejanja (84). Kot v pripovedi o preteklosti se tudi v historičnem sedanjiku lahko pojavljajo zelo dolge povedi tipa DVnNDVn (85), kjer gre pri DVn in med DVnNDVn za zaporednost, znotraj niza NDVn pa za vzporednost dejanj (hkrati žvižgati in puhati, odpirati žrelo, gristi). Formulaični prikaz razporeditve zaokroženih deležev DV in NDV v nizih vsaj treh dejanj, ki jih začenja DV:20
•	Izven sedanjika: 0.6 DVn + 0,13 DVnNDV + 0,04 DVnNDVDVn + 0,13 DVNDVn
•	V sedanjiku: 0.58 DVn + 0,14 DVnNDV + 0,05 DVnNDVDVn + 0,12 DVNDVn
Prevlada DV je dobro vidna ob izpostavitvi elementa DVn (0,6 + 0,13 NDV + 0,04 NDVDVn + 0,13 DV1- nNDVn); njegov delež na vsaj dveh mestih znaša 77 %.
Korpus	Vseh glagolov tega tipa (ZAPORED.)	DV NDV NDV DV NDV DV	DV DV DV DV DV NDV
a) IMP	(1.d) 1660 (1.s) 1091	(1.d) 208 {12,5 %} 74 {4,5 %} (1.s) 129 {12,4 %} 51 {4,7 %}	(1.d) 988 {59,5 %} 215 {12,9 %} (1.s) 636 {58,1 %} 154 {14,1 %}
Posplošen delež (sodobno stanje)		(1.d) {5,5 %} {4,5 %} (1.s) {2,3 %} {4,3 %}	(1.d) {69 %} {10,6 %} (1.s) {68 %} {13,1 %}
Okvirna razlika		(1.d) - 7 % 0 % (1.s) - 10,1 % - 0,4 %	(1.d) + 9,5 % -	2,3 % (1.s) + 9,9 % -	1 %
Tabela 4: Primerjava razmerja med NDV in DV pri zaporednosti dejanj (tri dejanja v nizu s prvim DV)
20 Manjkajoči delež do celote predstavljajo neupoštevane permutacije, ki na neprvem mestu 1 x 3 x 3 vsebujejo še element NDV/DV. Delež teh 5 permutacij ne presega dobrih 10 %.
90
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 90-134	113
Kot je razvidno iz tabele, je izrazita prevlada permutacije DVn pri zaporednosti dejanj vidna tudi v jezikovnem gradivu od 16. do začetka 20. stoletja. Zaznati je nekaj težnje po porastu te permutacije v sodobnem jeziku in padcu DVNDVn (minimalno tudi DVnNDV), vendar pa so razlike - zlasti glede na nepolno primerljivost korpusov - razmeroma majhne.
4 Ročni korpus knjižnih besedil zlasti 16. stoletja
V celotnem N = 4129 glagolskih rab iz zgledov rabe v monografiji Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (Merše 1995) predstavlja zaporednost dejanj 24 %. Izrazito prevladujoča je raba DV (89 % pojavitev). Navajamo nekaj zgledov; pri navedbi vira sledimo monografiji.
(86)	onyJo Jhli f tjakaj, inu Jo obarovali f ta Grob /.../ inu Jo ta kamen sapezhatili f (DB 1584, III, f8b)
(87)	poidipf inu Je iskashipf timu faryu, inu offraip{ ta dar (TT 1557, 19)
(88)	David je Jegelpf /.../ vMauho, inu je vselpf vun en kamen, inu je luzhilpf, inu je tiga PhiliJterja v'zhellu sadilpf /.../ inu on je doli padelpf na Semlo (DB 1584, I, 159b)
NDV (11 % pojavitev) se pojavlja zlasti na koncu niza:
(89)	Jo Je /.../ obeJJelilif inu sa Svesdo hiteliipf (KPo 1567, LVIb)
(90)	padepf doli na ta tla, Je uaUeip{Jem tar tam (TT 1557, 124)
(91)	inu kadar je on njemu tu mejJtu bil pokasalpf je on en hlod odresalpf, inu ga je tjakaj porinilpf inu tu shelesu je plavalu.pi (DB 1584, I, 206a)
Podobno kot v drugih obravnavanih obdobjih se pojavlja zlasti pripoved o preteklosti (vsi zgledi razen (87)), lahko v historičnem sedanjiku (90), navodila pa so glede na besedilno zvrst (biblijska besedila) redkejša (87). Tudi tu najdemo daljše zglede tipa DVn (88) in DVnNDV (91). Delež DV je res izrazito velik, vendar pa zajema vse pojavitve DV na katerem koli mestu in je primerljiv z izpostavljenim elementom DVn pri točkah 2 (85 %) ter 3 (77 %).
Razvojno gledano velja: pri zaporednosti dejanj se težnja po izraziti prevladi DV ni bistveno spremenila najmanj od 16. stoletja, ko se je v besedilih slovenskih protestantskih piscev začel oblikovati knjižni jezik takratnega časa.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	91
Viri
Korpusi Gigafida 2.0 DeDup, Kres in ssj500k 2.2 v orodju NoSketch Engine. https://www.
clarin.si/noske/ in (Kres) http://nl.ijs.si/noske, dostop 1. 3.-24. 3. 2019. Korpus IMP. https://www.clarin.si/noske/, dostop 1. 3.-24. 3. 2019. Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU. Portal Fran. www.fran.si, dostop 29. 3. 2019.
Literatura
Bondarko, A V. 2005. Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologičeskie issledovanija. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.
Comrie, Bernard. 1976. Aspect. An Introduction to the Study of Verbal Aspect and Related Problems. Cambridge: Cambridge University Press.
Derganc, Aleksandra. 2003. Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka: 67-79.
Derganc, Aleksandra. 2014. Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih. Slavistična revija 62/4: 537-543.
Dickey, Stephen, M. 2000. Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Krvina, Domen. 2015. Glagolski vid v sodobni slovenščini. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF.
Krvina, Domen. 2018. Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Krvina, Domen. 2019. Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica neza-znamovanosti moškega slovničnega spola. Slavistična revija 67/2: 159-170.
Krvina, Domen, Žele, Andreja. 2018. Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1: 7-25.
Orešnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Quirk, Randolph, Greenbaum, Sidney, Leech, Geoffrey, Svartvik, Jan. 1972. A Grammar of Contemporary English. Longman Group UK Limited.
Petrukhina, E. V. 2019. Interpretacija vidovyh različij meždu russkim, češskim i slovenskim jazykami. Slavistična revija 67/1: 31-49.
CaeHKO, M. 2017: npacnaBaHCKoe *pepeli/*popel't: ucxogHaa ^opMa u ymMonoraa. Slovene Linguistic Studies/Slovenski Jezik, 11: 19-34.
[Saenko, M. 2017. Proto-Slavic *pepelb/*popelb: Original form and etymology. Slovene Linguistic Studies/Slovenski Jezik, 11: 19-34.]
Radden, Günter, Dirven, René. 2007. Cognitive English Grammar. John Benjamins Publishing Company.
Stanojevic, Mateusz-Milan, Geld, Renata. 2011. New current relevance in Croatian: Episte-mic immediacy and the aorist. Patard, Adeline, Brisard, Frank (ur.): Cognitive Approaches to Tense, Aspect, and Epistemic Modality. Amsterdam / Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Prispelo aprila 2019, sprejeto maja 2019. Received April 2019, accepted May 2019.
92
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 92-134	113
Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini21
Zaporednost dejanj dejanja v nizu medsebojno omejuje (meji zaprtega intervala, ki je na voljo za izvedbo dejanja, predstavljata predhodno in sledeče dejanje: (dn _ 1[dn]dn + 1)), kar vodi k celostnemu, preglednemu pogledu nanje, ki ga izraža DV. Delež DV je visok že, ko stoji v zaporedju dejanj na vsaj treh mestih (slabih 70 % v korpusnem gradivu za sodobno stanje in slabih 60 % za stanje od 16. do začetka 20. stoletja), in še višji, ko stoji ob NDV na vsaj dveh mestih (85 % in 77 %). Prevlada DV je torej izrazita, medtem ko NDV, ki izraža trajanje dejanja, stoji zlasti na zadnjem mestu v nizu, ko dejanje poteka v polodprtem intervalu.
Tako stanje v slovenščini vse od 16. stoletja dalje se dobro ujema z ugotovitvami nekaterih tujih raziskovalcev, ki za polpreteklo do sodobno stanje pri izražanju zaporednosti dejanj v slovenščini ugotavljajo, da se rabi večinoma DV, NDV pa je vendarle tudi možen (Dickey 2000: 203, 210, Petrukhina 2019: 42-43).
Zaporednost dejanj se pojavlja zlasti v pripovedi o preteklosti - v pretekliku in kot historični sedanjik. Posebej v sedanjiku je pogosta še pri ponavljalnosti, splošni veljavnosti dejanja, tako tudi v navodilih in receptih.
Sequence of events and its influence on verbal aspect usage in Slovene
The sequence of events forces actions into restricting each other (the borders of the closed interval limiting the duration of an action are represented by the preceding and following action: (dn _ 1[dn]dn + 1)), which leads to a holistic, panoramic view of them, expressed by PF. The share of PF taking at least three places in the sequence of actions is high enough (low 70 % in the present-state corpora material and low 60 % in the corpora material from the 16th to the beginning of the 20th century), reaching even higher when taking at least two places beside IPF (85 % and 77 %, respectively). The prevalence of PF is thus undisputed, while IPF denoting duration occurs mainly in the last action in a sequence, taking place in the half-open interval.
21 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS.
D. Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini	93
Such state in the Slovene language from the 16th century onwards agrees well with the findings of some foreign researchers: although in the sequence of events in Slovene PF prevails, the use of IPF is not out of the question (Dickey 2000: 203 , 210, Petrukhina 2019: 42-43).
The sequence of events appears mainly in the narrative of the past - in the past tense and as a historical present. Particularly in the present, the repetition, habituality of the action is also common, quite often in the form of instructions and recipes.